1.   

pozdravlja, da je po trditvah Računskega sodišča skupna stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira (Uprava), ki vključuje proračun Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), še vedno razmeroma nizka, saj je po ocenah v letu 2017 znašala 0,5 %;

2.   

ugotavlja, da Računsko sodišče v letnem poročilu o dejavnosti ESZD ni ugotovilo pomembne stopnje napake;

3.   

ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče – za razliko od preteklih let – v zvezi z ESZD sporočilo specifične težave;

4.   

z zadovoljstvom ugotavlja, da so bila pretekla priporočila, podana v zvezi z izboljšanjem sistema spremljanja za pravočasno posodabljanje osebnega statusa in podatkov o osebju, ki bi lahko vplivali na izračun družinskih dodatkov, večinoma izvedena; vendar meni, da je treba preverjanju skladnosti v zvezi z upravljanjem družinskih dodatkov namenjati stalno pozornost;

5.   

pozdravlja, da si ESZD prizadeva izboljšati postopke za oddajo javnega naročila v delegacijah, vključno z uvedbo instrumenta za upravljanje javnih naročil, vzpostavitvijo načrta javnih naročil za naročila nizkih in srednjih vrednosti ter pripravo predlog za razpisne dokumente in usposabljanj; meni, da je treba slabostim, ki so bile v preteklosti ugotovljene pri javnem naročanju in upravljanju varnostnih storitev, še naprej namenjati stalno pozornost in jih spremljati;

6.   

poziva ESZD, naj Parlament obvešča o rezultatih, doseženih z navedenimi prizadevanji za izboljšanje postopkov za javno naročanje v delegacijah, zlasti prek sistema instrumenta za upravljanje javnih naročil ter postopkov za e-javno naročanje (eProcurement) in e-oddajo javnega naročila (eTendering);

7.   

ugotavlja, da so vzroki napak, ugotovljenih pri predhodnih preverjanjih, pri odobritvah in plačilih enaki kot v prejšnjih letih: manjkala so dokazila; ugotavlja, da so bili v naknadno kontrolo ESZD prvič vključeni odhodki ob koncu leta (november in december 2016);

8.   

z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili v letu 2017 skupni režijski stroški vseh uradov delegacij (najemnina, varovanje, čiščenje in drugi režijski stroški), vključno z delegacijami Evropskega razvojnega sklada (ERS), drugo leto zapored v celoti financirani iz proračunskih vrstic ESZD;

9.   

ugotavlja, da so se prenosi odobritev v letu 2017 zvišali in znašali 85 911 000 EUR (v primerjavi s 77 450 000 v letu 2016); opozarja, da se lahko prenosi v naslednje leto izvajajo izjemoma in pod strogimi pogoji;

10.   

ugotavlja, da je skupni proračun ESZD za leto 2017 znašal 660 milijonov EUR, kar je 3,75 % več kot za leto 2016;

11.   

je poleg tega seznanjen s prispevkom v višini 54,9 milijona EUR iz sklada ERS in skrbniških skladov, pri čemer je skupni znesek po dodatnih prenosih in odobritvah zaradi sproščenih obveznosti na koncu znašal 59,7 milijona EUR (vključno z namenskimi prejemki v okviru proračunskega leta); ugotavlja, da je vrednost izvršenih obveznosti ob koncu leta 2017 znašala 52,6 milijona EUR (oz. 88,1 %), vrednost izvršenih plačil pa 46,5 milijona EUR (oz. 78 %); ugotavlja, da se sredstva ERS, za katera niso bile prevzete obveznosti, prenesejo v naslednje leto kot zunanji namenski prejemki in da odobritve niso izgubljene;

12.   

ugotavlja, da je proračun sedeža znašal 236,7 milijona EUR, od tega 153,8 milijona EUR (oz. 64,6 %) za izplačilo plač in drugih pravic statutarnega in zunanjega osebja, 32,2 milijona EUR (oz. 14 %) za stavbe in z njimi povezane stroške ter 33 milijonov EUR (tj. 14 %) v povezavi s sistemi IT, opremo in pohištvom;

13.   

zahteva, da se nepremičninska politika ESZD vključi v letno poročilo o dejavnostih, zlasti glede na to, da je pomembno, da se njeni stroški ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani; poziva ESZD, naj organu za podelitev razrešnice – tako kot v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2011 – predloži seznam pogodb o nepremičninah, sklenjenih v letu 2017, vključno s podrobnostmi pogodb, državo, v kateri so bile sklenjene, in njihovim trajanjem; poziva ESZD, naj enake informacije o pogodbah o nepremičninah predloži tudi v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2018;

14.   

ugotavlja, da je bil proračun delegacij v višini 423,3 milijona EUR razdeljen na 116,1 milijona EUR (tj. 27,4 %) za plačilo statutarnega osebja, 165,6 milijona EUR (oz. 39,1 %) za stavbe in z njimi povezane stroške, 68,5 milijona EUR (oz. 16,2 %) za zunanje osebje in zunanje storitve, 27,9 milijona EUR (6,6 %) za druge odhodke v zvezi z osebjem in 45 milijonov EUR (10,6 %) za druge upravne odhodke; ugotavlja tudi, da je ESZD od Komisije prejela 196,4 milijona EUR (v primerjavi s 185,6 milijona EUR v letu 2016 in 204,7 milijona EUR v letu 2015) za kritje upravnih stroškov osebja Komisije, napotenega v delegacije Unije, in da je bil ta znesek razdeljen med razdelek V Komisije (49,6 milijona EUR), upravne vrstice operativnih programov (91,8 milijona EUR) ter ERS in skrbniške sklade (55 milijonov EUR v primerjavi s 45,4 milijona EUR v letu 2016); nadalje ugotavlja, da so v letu 2017 h kritju teh upravnih stroškov prvič prispevali tudi skrbniški skladi;

15.   

priznava, da je upravljanje proračuna bolj kompleksno zaradi števila proračunskih vrstic, ki se uporabljajo za financiranje dejavnosti, povezanih z osebjem Komisije v delegacijah (34 različnih vrstic v okviru različnih razdelkov proračuna Komisije, plus sredstva sklada ERS); opozarja, da je bila ta tema obravnavana v resoluciji z dne 18. aprila 2018 (1) o razrešnici za leto 2016, in je seznanjen s kompleksnostjo, s katero se soočajo pri poenostavitvi zmanjševanja proračunskih vrstic; zato spodbuja ESZD, naj še naprej sodeluje s Komisijo pri poenostavitvi proračunskih vrstic, kadar je to mogoče, da bi zmanjšali kompleksnost upravljanja proračuna;

16.   

ugotavlja, da so vodje delegacij leta 2017 podali izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da so vsi vodje delegacij, razen vodje delegacije v Siriji, podali izjavo brez pridržka; priznava, da je delegacija v Siriji trenutno evakuirana in da je delegacija predložila akcijski načrt za ublažitev težav, povezanih z delovanjem na vojnem območju; ugotavlja, da pridržek glede na zneske celotnega proračuna ESZD velja za zanemarljivega;

17.   

ugotavlja, da je končni proračun ESZD za leto 2017 znašal 660 milijonov EUR, pri čemer je stopnja izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti ob koncu leta znašala 99,7 % (kot v letu 2016), stopnja izvrševanja odobritev plačil pa 86,7 % (v letu 2016 je znašala 87,5 %);

18.   

ugotavlja, da je vrednost vseh prerazporeditev v okviru upravnega proračuna ESZD znašala 14,4 milijona EUR, od tega se je največji znesek nanašal na pogodbo o predplačilih v zvezi z afganistansko varnostjo; ugotavlja tudi, da se je proračun sedeža ESZD zaradi prerazporeditev zmanjšal za 5,1 milijona EUR, proračun delegacije pa za isti znesek povečal;

19.   

ugotavlja, da je bilo 1,3-odstotno povišanje proračuna v letu 2017 namenjeno za naložbe v varnost v okviru izvajanja varnostnega svežnja, vključno z okrepitvijo mreže regionalnih varnostnih uradnikov in nakupom oklepnih vozil v skladu z dolžnostjo ESZD glede skrbnega ravnanja in varnosti na terenu, strategijo za kibernetsko varnost ter stalnim varnostnim usposabljanjem osebja zaradi morebitnih groženj in kriznih razmer v delegacijah in na sedežu; pozdravlja dosedanje izboljšave, a hkrati spodbuja ESZD, naj zlasti obravnava različne preostale izzive, na primer to, da je treba posodobiti orodja za informacijskotehnološko varnost; ESZD poziva tudi, naj sodeluje z državami članicami, da bi razvile skupen pristop, ter izboljša medsebojno povezanost varnostnih sistemov z drugimi institucijami in državami članicami;

20.   

pozdravlja, da je bil vzpostavljen mehanizem za letni pregled, namenjen analizi virov ESZD in njihove učinkovite uporabe pred predvideno prerazporeditvijo osebja, ki je potrebna zaradi novih operativnih ali političnih prednostnih nalog in drugih dodatnih izzivov;

21.   

ugotavlja, da je letna samoocena sistema notranje kontrole za leto 2017 za upravo ESZD predstavljala razumno zagotovilo, kar zadeva raven skladnosti z večino notranjih kontrol; vendar ugotavlja, da so dodeljevanje in mobilnost osebja, neprekinjenost poslovanja in upravljanje dokumentov trije standardi notranje kontrole, ki so še vedno najšibkejši sestavni deli sistema ESZD za notranjo kontrolo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je neprekinjenost poslovanja – tako v smislu skladnosti kot učinkovitosti – problematična že več let, zlasti pomembna pa je v okviru delegacij;

22.   

pozdravlja, da je bilo število delegacij, ki presegajo največjo površino 35 m2 na osebo, v skladu s priporočili Računskega sodišča iz leta 2016 nadalje zmanjšano, in sicer s 83 v letu 2016 na 73 v letu 2017; pozdravlja začetek uporabe orodja IMMOGEST za upravljanje nepremičnin in pridobitev internega in eksternega strokovnega znanja za podporo upravljanju stavb, zlasti v zvezi z delegacijami; poziva ESZD, naj – kadar je to z vidika proračuna Unije mogoče, razumno in učinkovito – še naprej izvaja priporočila Računskega sodišča iz posebnega poročila o upravljanju stavb ESZD po svetu (2) ter obvešča Parlament o izboljšavah;

23.   

pozdravlja, da je ESZD vzpostavila sedem novih projektov skupne rabe nepremičnin s šestimi različnimi državami članicami, in ugotavlja, da zanimanje za sheme skupne rabe nepremičnin narašča, saj je podpisanih 14 novih sporazumov, ne samo z državami članicami, temveč tudi z agencijo FRONTEX in uradom EASO; ugotavlja, da so dogovori glede skupne rabe nepremičnin prispevali k zmanjšanju povprečne velikosti stavb, da bi se ta približala predpisanim 35 m2/osebo; meni, da je skupna raba nepremičnin stroškovno učinkovita, in pozdravlja, da prispeva k skupnemu zastopanju Unije in njenih držav članic v odnosih s tretjimi državami; poziva ESZD, naj v okviru spremljanja stroškov take memorandume o soglasju razširi na druge subjekte Unije, kot so misije SVOP; poziva ESZD, naj za skupno rabo nepremičnin vzpostavi učinkovit sistem upravljanje povračil stroškov;

24.   

priznava, da ESZD stavbe za svoje delegacije raje kupi kot najame; poziva ESZD, naj ga še naprej obvešča, kar zadeva celovito analizo vseh delegacij Unije, da bi ugotovili, v katerih državah bi bilo za delegacije stroškovno bolj učinkovito, če bi poslovne ali rezidenčne objekte kupile, namesto da jih najemajo; ugotavlja, da je bil v letu 2017 delež lastniških stavb 18-odstoten;

25.   

opozarja, da je treba delegacijam na vseh območjih nuditi podporo, usmerjeno v rezultate, in poziva ESZD, naj poroča o izkušnjah regionalnega centra Evrope in njegovi oceni možnosti, da se ta okvir razširi na druga geografska območja; pozdravlja povečana prizadevanja za podporo delegacijam, zlasti z novim oddelkom za horizontalno usklajevanje, ki pomaga krepiti splošno raven jamstva za naloge, ki jih opravljajo delegacije, zlasti tiste, ki se nanašajo na javna naročila velikih vrednosti;

26.   

meni, da je treba vodje delegacij v fazi pred napotitvijo, na ad hoc seminarjih ali letni konferenci veleposlanikov redno opozarjati, da imajo bistveno vlogo pri utrjevanju verige zagotavljanja jamstev ESZD, in na splošno odgovornost za upravljanje upravnih odhodkov in portfeljev projektov, ki jo imajo poleg svojih političnih nalog; meni, da bi bilo treba pri izbiranju vodij delegacij izkušnje v institucijah Unije upoštevati kot prednost;

27.   

pozdravlja novi pristop k inšpekcijam, ki je bil uveden leta 2017 in predstavlja obetavno priložnost za nudenje podpore pri upravljanju delegacij ter za spodbujanje večje usklajenosti in poenostavitve dela delegacij;

28.   

priznava, da je upravljanje in dodeljevanje človeških virov v okviru „treh virov“ zaposlovanja v ESZD in upravljanje delovnih mest v delegacijah težka naloga; poleg tega ugotavlja, da je ESZD v obdobju 2013–2017 število osebja v skladu z medinstitucionalnim sporazumom zmanjšala za 5 %, kar pomeni, da se je število delovnih mest v letu 2017 na sedežu zmanjšalo za 16, skupaj pa se je njihovo številno v zadnjih petih letih zmanjšalo za 84; je zaskrbljen, da bi lahko vse večja povprečna delovna obremenitev in težave zaradi premajhnega števila osebja negativno vplivale na zdravje in kakovost življenja osebja ter na dolgoročni organizacijski razvoj institucije;

29.   

z zadovoljstvom ugotavlja, da je zastopanost spolov med vsemi zaposlenimi skoraj popolnoma uravnotežena, saj ženske predstavljajo 49,6 %; a hkrati obžaluje, da so bile ženske na vodstvenih položajih še vedno nezadostno zastopane, tako med vodji sektorjev kot med vodji delegacij, saj zasedajo 57 od 219 položajev (26 %) oz. samo 18 % višjih vodstvenih položajev (9 od 50 delovnih mest); opozarja, da podobno neravnotežje obstaja tudi med upravnimi uslužbenci, med katerimi je bilo 33 % žensk, in med napotenimi nacionalnimi strokovnjaki, med katerimi so predstavljale 23 %;

30.   

poziva ESZD, naj v sodelovanju z diplomatskimi službami držav članic še naprej čim bolj izboljšuje uravnoteženo zastopanost spolov na višjih in srednjih vodstvenih položajih; ugotavlja, da je bilo ob zadnji rotaciji med kandidati za vodstvene položaje samo 18,28 % žensk; ugotavlja, da se je delež žensk zmanjšal tudi med kandidati za druga delovna mesta, ki jih je razpisala ESZD, in sicer z 39 % v letu 2016 na 31,7 % v letu 2017;

31.   

meni, da je v zvezi s tem potreben napredek, zato poziva ESZD, naj ugotovi razloge za to neravnotežje in razmisli o njih ter nato po možnosti izboljša pogoje in politiko zaposlovanja, da bi na vodstvene položaje v enaki meri pritegnila oba spola; spodbuja ESZD, naj sodeluje z nacionalnimi univerzami, ki razpisujejo študijske programe za poklicne diplomate, da bi evropsko diplomatsko službo promovirala v zgodnji fazi;

32.   

poziva, naj se ustanovi inštitut za izobraževanje prihodnjih evropskih diplomatov, in predlaga, da zadevni organi preučijo možnost, da bi se ta diplomatski inštitut naselil v prostore Evropskega parlamenta v Strasbourgu;

33.   

kot pomemben korak za izboljšanje enakih možnosti v ESZD pozdravlja, da sta bili oblikovani projektni skupini za poklicni razvoj ter enakost spolov in enake možnosti, da je bil sprejet okvir za učenje in razvoj ter da sta bila vzpostavljena mreža „ženske in ESZD“ in mentorski program za ženske na vodstvenih položajih; je seznanjen z načrtom za izvajanje, ki je bil sprejet po objavi končnih poročil obeh projektnih skupin, in poziva, naj se ga še naprej obvešča o napredku in izvajanju;

34.   

ugotavlja, da je to, da je ob koncu leta 2017 32,83 % upravnih uslužbencev ESZD prihajalo iz držav članic, skladno s kadrovsko formulo, določeno v sklepu Sveta o ustanovitvi ESZD, tj. z razmerjem ene tretjine članov osebja, ki prihajajo iz držav članic, preostali delež pa iz institucij Unije;

35.   

ugotavlja, da je bilo 32,83 % vseh upravnih uslužbencev ESZD (tj. 307 oseb) diplomatov iz držav članic (v primerjavi s 33,8 % v letu 2014); poudarja, da se je število diplomatov iz držav članic, napotenih kot vodje delegacij, s 46 % zmanjšalo na 43,8 % vseh vodij delegacij; ugotavlja, da se je delež žensk med vodji delegacij nekoliko povečal, in sicer na 21,9 %; ugotavlja, da je bilo samo 10 od 60 vodij delegacij, ki prihajajo iz držav članic, že zaposlenih na položajih v Bruslju;

36.   

ponavlja, da bi bilo treba geografsko uravnoteženost pozorno spremljati, zlasti v primerih premajhne zastopanosti, da se zagotovi, da bodo med člani osebja sorazmerno zastopane vse države članice; ugotavlja, da so bili člani osebja v osmih primerih, ko je bil njihov delež nižji od deleža prebivalstva njihove države v Uniji, iz petih držav članic, ki so se Uniji pridružile leta 2004;

37.   

opaža, da se je število napotenih nacionalnih strokovnjakov iz držav članic v letu 2017 nekoliko povečalo, in sicer na 449 (od tega 387 napotenih na sedež in 62 v delegacije); ugotavlja, da 55 % zaposlenih v tej kategoriji, ki delajo v Bruslju (oz. 214 oseb), plačujejo nacionalne uprave; priznava, da so napoteni nacionalni strokovnjaki potrebni na različnih specifičnih področjih, povezanih z vprašanji obrambe in varnosti ter strateškim komuniciranjem; vendar poziva ESZD, naj v okviru svoje strategije za napotene nacionalne strokovnjake ali novo vzpostavljenega mehanizma za letni pregled zagotovi podrobnejšo napoved svojih prihodnjih potreb in z njimi povezanih znanj in spretnosti, in sicer za namene predvidljivosti, boljšega obvladovanja morebitnih nasprotij interesov, preprečevanja stalnega naraščanja števila teh pogodb in krepitve internega strokovnega znanja; meni, da število napotenih nacionalnih strokovnjakov ne bi smelo preseči določenega deleža skupnega števila osebja ESZD, da se ohrani močan in trajen občutek pripadnosti, ter poziva ESZD, naj določi tak prag;

38.   

pozdravlja izvajanje plačanih pripravništev v delegacijah kot pozitiven nadaljnji ukrep v skladu z resolucijo o razrešnici za ESZD za leto 2016; ugotavlja, da bo ESZD še naprej omogočala pripravništva v okviru različnih shem, kot so obvezna pripravništva za študente ali uradnike pripravnike v okviru njihovega obveznega usposabljanja; ugotavlja, da je povprečna zunanja finančna pomoč za pripravnike v okviru različnih shem znašala 885 EUR, kar je precej manj kot mesečno nadomestilo v višini 1 200 EUR v okviru sheme ESZD; poziva ESZD, naj poskrbi za to, da bodo vsi njeni pripravniki prejeli ustrezno nadomestilo in tako zadostno plačani za svoj trud, in prepreči še večjo ekonomsko diskriminacijo;

39.   

je seznanjen s posvetovanjem med službami s Komisijo in posvetovanji s sindikati, da bi posodobili in izboljšali okvirna pravila in z njimi povezane sheme socialne varnosti za lokalne uslužbence; poziva ESZD, naj s pomočjo revizije zagotovi ustrezno zdravstveno zavarovanje po upokojitvi, zlasti v primeru invalidnosti; odločno poziva ESZD, naj poskrbi, da se bodo opredeljeni reformni ukrepi izvedli v letu 2018, ter poveča udeležbo svojih lokalnih uslužbencev in uporabo njihovega strokovnega znanja;

40.   

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo leta 2017 zabeleženih 171 primerov mediacije (kar pomeni 16-odstotno povišanje od leta 2016), od tega 60 % v delegacijah, 32 od teh primerov pa je bilo ob koncu leta še vedno odprtih; prav tako z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v anketi o zadovoljstvu zaposlenih samo 10,2 % zaposlenih ni strinjalo in 6,21 % ni povsem strinjalo z izjavo „V ESZD nisem doživel(a) nadlegovanja.“; vseeno priznava, da stalno naraščanje števila prijavljenih primerov očitno odraža večjo pripravljenost spregovoriti o tem, ne pa naraščanja konfliktov na delovnem mestu; poudarja, da je treba spodbujati kulturo ničelne tolerance do nadlegovanja in v prijavljenih primerih ustrezno ukrepati;

41.   

pozdravlja, da je bila mreža zaupnih svetovalcev v letu 2017 razširjena na 13 usposobljenih prostovoljnih svetovalcev; je zaskrbljen, ker so bili od teh 13 svetovalcev samo štirje napoteni v 140 delegacij; poziva ESZD, naj še naprej povečuje prisotnost zaupnih svetovalcev v delegacijah in ozavešča o nadlegovanju in psihosocialnih tveganjih ter o načinih njihove blažitve in odzivanja nanje;

42.   

ugotavlja, da je ESZD v letu 2017 posodobila svoj upravni sporazum z uradom OLAF, z generalnimi direktorati, ki delujejo na področju zunanjih zadev, kot so Služba za instrumente zunanje politike (FPI), GD NEAR in GD DEVCO, pa je okrepila sodelovanje na področju vprašanj, povezanih z goljufijo; ugotavlja, da so tri preiskave urada OLAF, ki trenutno potekajo, povezane z morebitnimi nasprotji interesov v ESZD, in poziva, naj se ga še naprej obvešča o napredku pri teh preiskavah;

43.   

pozdravlja, da so bili objavljeni podatki, povezani s stroški misij podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki so zdaj v celoti na voljo na njenem spletnem mestu na spletnem mestu Komisije in se v skladu s posodobljenim kodeksom ravnanja, ki je bil sprejet 31. januarja 2018, vsaka dva meseca posodabljajo;

44.   

ugotavlja, da je ESZD v letu 2017 prejela 1,1 milijona EUR za razvoj ukrepa „strateško komuniciranje plus“ za boj proti dezinformacijam in obveščanje o pozitivnih učinkih politik Unije; poudarja tudi, kako pomembno je o delu ESZD obveščati državljane, in poziva ESZD, naj v svojem naslednjem letnem poročilu o dejavnostih poda več informacij o svojih dejavnostih v zvezi s tem;

45.   

meni, da ima ESZD v okviru mednarodnega sodelovanja ključno vlogo na področju miru, varnosti in človekovega razvoja; zato poudarja, kako pomembno je, da se redki viri, ki so na voljo, uporabljajo preudarno in da se nenehno izboljšujeta doslednost in skladnost zunanjega in notranjega delovanja Unije; poudarja tudi, da si je treba, če želimo, da bo Unija v tej vlogi učinkovita, prizadevati za skupna stališča in usklajene odzive; poudarja pomen javne diplomacije in strateškega komuniciranja kot sestavnih delov zunanjih odnosov Unije, ne samo kot instrumentov za sporočanje njenih vrednot in interesov ter povečevanje prepoznavnosti, temveč tudi kot orodij za boj proti zunanjim vplivom na Zahodnem Balkanu in v našem sosedstvu ter proti strateški propagandi, usmerjeni proti Uniji in njenim državam članicam; poudarja, da je treba za boj proti propagandi, usmerjeni proti Uniji, stalno in vse bolj razkrivati dezinformacije ter izvajati analizo konteksta; je trdno prepričan, da bi si morala Unija bolj prizadevati za pripravo učinkovitih strategij javne diplomacije; poziva ESZD, naj si še naprej prizadeva posodobiti svoje pristope ter vlagati v nove spretnosti in znanja ter zmogljivosti; meni, da je delo projektne skupine ESZD za strateško komuniciranje nujno in dragoceno, zato poziva, naj se ji zagotovijo ustrezni finančni in kadrovski viri;

46.   

ugotavlja, da je ESZD opravila oceno učinka odločitve Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, na človeške vire (tj. 122 britanskih nacionalnih uslužbencev) in operativnih prilagoditev, ki bodo potrebne na sedežu in v delegacijah; pozdravlja, da se namerava ESZD pri podaljševanju pogodb z britanskimi pogodbenimi in začasnimi uslužbenci odločati na podlagi posameznih primerov; poziva ESZD, naj hitro pripravi usklajeno strategijo, da bi zadevnim osebam zajamčila gotovost;

47.   

ugotavlja, da bodo upravni odhodki za osebje in infrastrukturo, povezani z odprtjem delegacije v Londonu zaradi dejstva, da bo Združeno kraljestvo postalo tretja država, za obdobje devetih mesecev po prvi oceni znašali 6,7 milijona EUR;

48.   

poziva ESZD, naj v skladu s členom 262 finančne uredbe v okviru priprave na postopek razrešnice za proračunsko leto 2018 zagotovi poročilo o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za leto 2017.