1.   

ugotavlja, da letne računovodske izkaze Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor, da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih Računsko sodišče uporablja za revidirane subjekte; je seznanjen z mnenjem revizorja, da so računovodski izkazi Računskega sodišča resničen in pošten prikaz njegovega finančnega stanja;

2.   

ugotavlja, da je končni znesek odobrenih sredstev Računskega sodišča v letu 2017 znašal 141 240 000 EUR (137 557 000 EUR v letu 2016) in da je skupna stopnja izvrševanja proračuna znašala 97,73 % (v primerjavi z 99 % v letu 2016);

3.   

poudarja, da je proračun Računskega sodišča povsem upravne narave in da se velik del porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji (naslov 1) ter v zvezi s stavbami, pohištvom, opremo in raznimi odhodki iz poslovanja (naslov 2); poziva Računsko sodišče, naj še naprej izboljšuje stopnje izvrševanja plačil, zlasti v zvezi z naslovom 2, v katerem je stopnja plačil znašala 55,75 % končnih odobrenih sredstev ter 57,13 % obveznosti (v primerjavi z 52,8 % oziroma 53,8 % v letu 2016);

4.   

je seznanjen, da je stopnja odobritev za službena potovanja uslužbencev znašala 87,98 % končnih odobrenih sredstev (v primerjavi s 93,76 % v letu 2016); pozdravlja, da je Računsko sodišče zavezano sprejeti vse potrebne ukrepe, da bo zagotovilo porabo sredstev za službena potovanja v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti;

5.   

pozdravlja sodelovanje Računskega sodišča v medinstitucionalnem projektu povezanega finančnega načrtovanja in načrtovanja dejavnosti (IFAP), ki je prvi korak na poti do priprave proračuna na podlagi uspešnosti v okviru pobude v rezultate usmerjenega proračuna EU; poziva Računsko sodišče, naj Odboru Parlamenta za proračunski nadzor poroča o napredku v zvezi s prihodnjim letnim poročilom o dejavnostih;

6.   

pozdravlja začetek delovanja spletnega portala „Javna revizija v Evropski uniji“, na katerem so zbrane informacije o vlogi in delu 29 vrhovnih revizijskih organov Unije in držav članic; poziva Računsko sodišče, naj na spletnem portalu objavlja kratka poročila o dejavnostih s konkretnimi podatki o analizah, ki jih opravijo Računsko sodišče in vrhovni revizijski organi, pa tudi konkretnimi rezultati, vključno z analizami stroškov in koristi ter izterjanimi zneski;

7.   

se zaveda, da je služba za notranjo revizijo preučila izvajanje strategije Računskega sodišča za obdobje 2013–2017 in operativno strukturo direktorata za predsedstvo v zvezi z vprašanji, kot so licence za programsko opremo in obvladovanje tveganj; pozdravlja, da služba za notranjo revizijo meni, da uvedeni postopki upravljanja, obvladovanja tveganja in notranje kontrole dajejo sprejemljivo zagotovilo o doseganju ciljev Računskega sodišča;

8.   

pozdravlja, da je Računsko sodišče končni zaključni račun objavilo do 31. marca 2018, kot je priporočil Parlament v prejšnjem postopku razrešnice; spodbuja Računsko sodišče, naj racionalizira svoje postopke, da bi zagotovilo tudi, da bo do 31. marca objavljeno letno poročilo o dejavnostih, da bi se tako optimiziral in pospešil postopek razrešnice; priporoča, naj v prihodnjih mnenjih preuči, v kolikšnem obsegu bi predlagane ureditve omogočile skrajšanje postopka razrešnice;

9.   

obžaluje, da Računsko sodišče že od leta 2012 ni objavilo posebnega poročila o obvladovanju nasprotja interesov v izbranih agencijah Unije; poziva Računsko sodišče, naj objavi letno posebno poročilo o obvladovanju nasprotja interesov v agencijah Unije, ki sodelujejo z industrijo, in sicer v Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA), Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) in Evropski agenciji za zdravila (EMA); ugotavlja, da je tveganje za nasprotje interesov v agencijah, ki sodelujejo z industrijo, višje kot v drugih agencijah Unije;

10.   

ceni sodelovanje med Računskim sodiščem in Odborom Parlamenta za proračunski nadzor; pozdravlja, da je bil delovni program predstavljen konferenci predsednikov odborov Parlamenta in da so bili vsi stalni parlamentarni odbori povabljeni, da predlagajo morebitne revizijske naloge; pozdravlja, da bosta približno dve tretjini teh predlogov vplivali na delo Računskega sodišča; je seznanjen, da je bilo v Parlamentu 60 predstavitev in da so potekali številni dvostranski sestanki;

11.   

je seznanjen, da je revizijsko tveganje na področju upravnih odhodkov nizko in da so ocene stopnje napake že več let pod ravnjo pomembnosti; je seznanjen, da Računsko sodišče zato meni, da število preizkušenih transakcij zadošča za pripravo zaključkov revizije; vendar obžaluje, da obseg premislekov v poglavju 10 letnih poročil z naslovom Uprava omogoča le zelo omejen pregled pomanjkljivosti v upravnih odhodkih v vsaki od institucij; obžaluje, da Računsko sodišče ni opravilo analize napredka, ki sta ga glede na priporočila iz leta 2014 na področju uprave dosegla Parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor, saj Računsko sodišče v reviziji leta 2017 ni preverilo upravnih odhodkov teh institucij; poziva Računsko sodišče, naj se kmalu vrne k tem priporočilom in v prihodnje pospeši nadaljnjo obravnavo priporočil, navedenih v tem poglavju;

12.   

pozdravlja sodelovanje Računskega sodišča z drugimi javnimi institucijami in deležniki; je zadovoljen zaradi sodelovanja med vodji vrhovnih revizijskih institucij in sprejetja skupnega delovnega načrta za obdobje od leta 2018; podpira tudi partnerstva, sklenjena z različnimi univerzami, v okviru politike Računskega sodišča za razširitev obsega usposabljanja;

13.   

pozdravlja, da je bilo do konca leta 2017 izvedenih 92 % priporočil Računskega sodišča, izdanih leta 2014, pa tudi 53 % priporočil, izdanih leta 2017;

14.   

ugotavlja, da Računsko sodišče v skladu s finančno uredbo zagotovi, da se posebna poročila pripravijo in sprejmejo v ustreznem obdobju, ki praviloma ni daljše od 13 mesecev; ugotavlja, da je bilo leta 2017 v povprečju potrebnih 14,6 meseca od začetka revizijske naloge do sprejetja posebnega poročila, ciljni časovni okvir za pripravo posebnih poročil, ki je 13 mesecev, pa ni bil dosežen niti leto poprej; obžaluje, da se je zgolj pri osmih posebnih poročilih (29 %), objavljenih v letu 2017, upošteval ciljni časovni okvir 13 mesecev; ugotavlja, da je v povprečju do trenutka objave preteklo 16 mesecev, kar je približno dva meseca manj kot leta 2016, in glede na to poziva Računsko sodišče, naj še naprej izboljšuje uspešnost, pri tem pa pazi, da ne bo ogrozilo kakovosti posebnih poročil in ciljne narave priporočil;

15.   

z zanimanjem ugotavlja, da Računsko sodišče vedno bolj vključuje prevajalce v svoje osrednje dejavnosti, s tem pa ustvarja dodatne sinergije z revizorji; je seznanjen, da so prevajalci zagotavljali podporo revizorjem pri oblikovanju posebnih poročil in letnih poročil, pa tudi pri 38 revizijskih obiskih;

16.   

pozdravlja strategijo Računskega sodišča na področju komunikacij, ki se ravna po načelu posredovanja jasnega sporočila ciljnemu občinstvu, pa tudi komunikacijske dejavnosti, namenjene povečanju njegove prepoznavnosti in medijskega vpliva, vključno s povečanjem dosega na družbenih medijih; pozdravlja uporabo obsežnih analiz družbenih medijev, da bi bolje razumeli, v kolikšni meri se dosežejo ciljne skupine in ali so bile medijske kampanje uspešne; spodbuja Računsko sodišče, naj si še naprej prizadeva za kar najboljšo uporabo različnih komunikacijskih kanalov za ozaveščanje državljanov o svojem delu;

17.   

pozdravlja podroben pregled tega, kako člani in generalni sekretar Računskega sodišča uporabljajo službena vozila, ki je razčlenjen glede na uporabnika, prevoženo razdaljo in plačan strošek, ki ga je Računsko sodišče predložilo v okviru postopka razrešnice za leto 2017; ugotavlja, da se za potovanja, ki jih zajema potni nalog, in druga potovanja, opravljena pri izvajanju uradnih dolžnosti, s povračilom največ 10 000 km letno, uporabljajo različni režimi; ugotavlja tudi, da za vsa druga potovanja člani in generalni sekretar sami nosijo vse druge povezane stroške; ugotavlja, da vozila v 17 % primerov niso uporabljena v službene namene; ugotavlja, da so vozniki, ki člane prevažajo na uradnih službenih in protokolarnih potovanjih, zaposleni tudi v različnih upravnih funkcijah, kakor je v okviru postopka podelitve razrešnice za leto 2017 navedlo Računsko sodišče; poziva Računsko sodišče, naj izvede natančno analizo potovanj v kategoriji „druga potovanja, opravljena pri izvajanju uradnih dolžnosti“;

18.   

pozdravlja, da je sklep 81-2016, s katerim se je zmanjšala letna omejitev za povračila za potovanja pri izvajanju uradnih dolžnosti s 15 000 na 10 000 km, prinesel prihranke v višini približno 15 %; vendar je zaskrbljen, da sedanji režim še vedno pomeni nesorazmerno obremenitev v smislu administracije in dokumentacije; poziva Računsko sodišče, naj opravi nadaljnje poenostavitve, obenem pa poveča zanesljivost sistema za poravnave; priporoča, naj se članom Računskega sodišča izplača mesečno nadomestilo, ki se izračuna sorazmerno s kataloško vrednostjo njihovega službenega vozila, namesto sedanjega sistema, ki temelji na prevoženi razdalji;

19.   

je seznanjen, da se specifičnim službenim vozilom dodelijo kartice za nakup goriva in da jih lahko oseba, ki vozi to vozilo, uporabi za plačilo goriva in cestnin na službenih potovanjih; je seznanjen, da lahko člani Računskega sodišča in generalni sekretar zaprosijo za kartice za nakup goriva za svoje lastno diplomatsko vozilo, da pa dejanski celotni strošek goriva plačajo sami;

20.   

je seznanjen, da potekajoči projekt Računskega sodišča za okrepitev varnosti institucije in uslužbencev napreduje po načrtih; je seznanjen, da so začeli delovati novi varnostni in nadzorni center, zunanji akreditacijski center in center za nadzor dostopa osebja in obiskovalcev;

21.   

pozdravlja, da je Računsko sodišče pridobilo certifikat v okviru sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS); pozdravlja ukrepe Računskega sodišča za izboljšanje ravnanja z odpadki, povečanje energijske učinkovitosti in zmanjšanje ogljičnega odtisa ter ga spodbuja, naj nadaljuje s prizadevanji v tej smeri; pozdravlja občutno zmanjšanje energetskih stroškov;

22.   

je seznanjen, da je bilo 5-odstotno zmanjšanje števila uslužbencev v obdobju 2013–2017 doseženo ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (1), pri čemer se je število delovnih mest skupaj zmanjšalo za 45; ugotavlja, da je Računsko sodišče v obdobju 2013–2017 ukinilo še eno delovno mesto več, kot pa je bilo zahtevano; je seznanjen, da se je število pogodbenih uslužbencev v istem obdobju povečalo z 59 na 73, in sicer predvsem zaradi okrepitve varnostnih ukrepov v prostorih Računskega sodišča; je seznanjen, da je Računsko sodišče racionaliziralo postopke z uporabo orodij IT in digitalizacije ter prenosom različnih nalog na Urad Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic, da bi doseglo cilj zmanjšanja števila osebja;

23.   

ugotavlja, da namerava Računsko sodišče svojim revizorjem v povprečju zagotoviti 40 ur (pet dni) strokovnega usposabljanja letno, da bi izpolnilo priporočila, ki jih je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov; ugotavlja, da je bil v letu 2017 cilj presežen, saj je bilo izvedenih 6,7 dni strokovnega usposabljanja na revizorja;

24.   

je zaskrbljen zaradi povečanja bolniške odsotnosti uslužbencev s skupno 8 636 dni (za 687 uslužbencev) v letu 2015 na 10 327 dni (za 677 uslužbencev) v letu 2107; pozdravlja preglednost Računskega sodišča v zvezi s številom primerov izgorelosti uslužbencev, do katerih je prišlo leta 2017; poziva ga, naj prizna ta zaskrbljujoč trend in pripravi akcijski načrt za izboljšanje dobrega počutja uslužbencev ter posledično okrepi prizadevanja za povečanje dobrega počutja uslužbencev in boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

25.   

je seznanjen, da imata nizka raven osnovnih plač za začetne razrede in omejena možnost razvoja poklicne poti v Luxembourgu zaradi majhnega števila institucij, ki so tu prisotne, neposreden vpliv na postopke zaposlovanja Računskega sodišča; pozdravlja ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine novembra 2017, ki je podala 24 priporočil v zvezi z boljšimi poklicnimi obeti in prožnostjo zaposlovanja, boljšimi pogoji sprejema in naselitve v državi, boljšo vključitvijo osebja institucije v lokalno skupnost in izboljšano komunikacijo;

26.   

pozdravlja, da je bilo leta 2017 med revizorji in administratorji 43 % žensk in da je bila v okviru akcijskega načrta za politiko enakih možnosti za obdobje 2013–2017 dosežena uravnotežena zastopanost spolov v postopku napredovanja; je seznanjen, da se je delež žensk na vodstvenih položajih v revizijskih senatih povečal s 7 % leta 2015 na skoraj 20 % leta 2017; vendar obžaluje, da sta bili leta 2017 med 11 direktorji samo 2 ženski, med 29 vodji kabineta pa je bilo le 7 žensk; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za enake možnosti za obdobje 2018–2020 in poziva Računsko sodišče, naj nadaljuje svoja prizadevanja za spodbujanje uravnotežene zastopanost spolov na vodstvenih položajih;

27.   

obžaluje, da je bilo dne 1. maja 2018 samo 6 od 28 članov Računskega sodišča žensk; želi spomniti, da je Parlament poudaril vprašanje neuravnotežene zastopanosti spolov med člani Računskega sodišča v svoji resoluciji z dne 4. februarja 2014 o vlogi Evropskega računskega sodišča v prihodnosti: postopek imenovanja članov Računskega sodišča: posvetovanje z Evropskim parlamentom (2), in poziva države članice, naj dejavneje spodbujajo ženske, da se prijavijo na prosta delovna mesta, razpisana v prihodnosti; ponavlja, da bi moral Svet Parlamentu med postopkom imenovanja predlagati vsaj dva kandidata, eno žensko in enega moškega;

28.   

ugotavlja, da v letu 2017 ni bilo prijavljenih, preiskanih ali zaključenih primerov nadlegovanja; pozdravlja, da Računsko sodišče sprejema različne ukrepe za povečanje ozaveščenosti o nadlegovanju na delovnem mestu, vključno z usposabljanjem za nove sodelavce; z zadovoljstvom ugotavlja, da so predvideni postopki in kazni kot nadaljnji ukrep v zvezi s pritožbami proti uslužbencem, pa tudi proti članom Računskega sodišča; spodbuja Računsko sodišče, naj tesno spremlja učinkovitost svoje politike v zvezi s tem in naj še naprej ozavešča o nadlegovanju na delovnem mestu ter sledi politiki ničelne tolerance glede nadlegovanja;

29.   

ugotavlja, da leta 2017 ni bilo primerov žvižgaštva; ugotavlja, da je pravna služba Računskega sodišča organ za razkritja, nasvete in napotitve za notranje in zunanje žvižgače; ugotavlja tudi, da je vzpostavljena mreža svetovalcev za etiko, ki svetujejo o zagotavljanju informacij v primeru resnih nepravilnosti, kot je določeno v pravilniku Računskega sodišča; poudarja, da so vsi uslužbenci zavezani o nepravilnostih, tudi takšnih, pri katerih gre za goljufije, poročati pravni službi Računskega sodišča; poziva Računsko sodišče, naj varuje identiteto uslužbencev, ki poročajo o nepravilnostih, da bi omogočilo ustrezno preiskavo; poziva Računsko sodišče, naj zagotovi, da bodo vsi uslužbenci ustrezno obveščeni o svojih pravicah, na primer med postopki uvajanja novih uslužbencev; pozdravlja mnenje, ki ga je Računsko sodišče objavilo oktobra 2018, potem ko je Komisija predlagala direktivo o zaščiti oseb, ki poročajo o kršitvah prava Unije, objavljeno 23. aprila 2018; poudarja, kako pomembno je ozaveščanje in usposabljanje uslužbencev, saj se s tem spodbuja pozitivno in zaupanja polno okolje, v katerem se žvižgaštvo sprejema kot del podjetniške kulture;

30.   

je seznanjen, da je leta 2017 Računsko sodišče Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) posredovalo 13 primerov domnevnih goljufij (leta 2016 jih je bilo 11), ki so bile ugotovljene med delom v zvezi z izjavo o zanesljivosti za proračunski leti 2016 in 2017 in v okviru drugih revizijskih nalog; pozdravlja potekajoča pogajanja med Računskim sodiščem in uradom OLAF o novem upravnem dogovoru; želi biti obveščen o napredku pri odnosih z uradom OLAF, pa tudi o pripravah na sodelovanje s predlaganim Evropskim javnim tožilstvom (EJT);

31.   

obžaluje, da so lahko člani Računskega sodišča dan ali več dni odsotni brez utemeljitve in ne da bi morali zaprositi za dopust; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče začelo uporabljati register navzočnosti, v katerega se vpišejo člani na sestankih Računskega sodišča, senatov in odborov; ugotavlja, da Računsko sodišče koledarje teh sestankov objavlja na svojem spletnem mestu; poziva Računsko sodišče, naj uvede postopke, s katerimi bi za člane beležilo letni dopust, bolniški dopust in odsotnost zaradi drugih razlogov, s čimer bi poskrbelo za to, da se bo vsaka odsotnost poslancev ustrezno zabeležila; poudarja, da bi utegnila sedanja praksa omajati zaupanje državljanov in institucij Unije v Računsko sodišče;

32.   

želi spomniti, da so v skladu s členom 285 Pogodbe o delovanju Evropske unije člani Računskega sodišča popolnoma neodvisni pri opravljanju svojih nalog in delujejo izključno v splošnem interesu Unije; je zaskrbljen zaradi pogostih lastnih izjav glede upoštevanja tega merila in poziva Računsko sodišče, naj razvije strožji nadzor nad zunanjimi dejavnostmi članov, da bi zagotovilo, da bodo namesto izjav o odsotnosti nasprotja interesov predložili izjave o interesih; poudarja, da je treba okrepiti sedanje postopke, vključno z odborom za etiko, da bi preprečili pojav nasprotja interesov; pozdravlja pregled etičnega okvira Računskega sodišča, ki ga trenutno izvajajo zunanji partnerji, in poziva, naj se ga obvesti o izidu;

33.   

obžaluje, da so informacije, ki so se v preteklosti zahtevale v potnih nalogih, nezadostne in Računskemu sodišču niso omogočale, da bi ocenilo, ali so dejavnosti, ki so jih načrtovali njegovi člani, sodili na njegovo področje interesa; poziva Računsko sodišče, naj ustrezno poveča zahtevano količino informacij, da bi preprečilo morebitne zlorabe, z uveljavljenimi spremembami pa seznani organ za podelitev razrešnice; ugotavlja, da je začelo Računsko sodišče, potem ko je opravilo revizijo pravil o uradnih službenih potovanjih članov (3), vsake četrt leta objavljati informacije o službenih potovanjih članov;

34.   

vendar z zanimanjem ugotavlja, da je začelo Računsko sodišče oktobra 2016 zaostrovati notranje kontrole in finančne postopke v zvezi s potnimi stroški in upravljanjem službenih vozil, tako da je sprejelo nova pravila za uporabo vozil in voznikov, ki jih sedaj upravlja osrednja ekipa (4), nova pravila za odhodke v zvezi s službenimi potovanji (5) in nova pravila v zvezi s stroški za reprezentanco, ki jih uveljavljajo člani Računskega sodišča (6), pri čemer je generalni sekretar pri odhodkih, ki se nanašajo na službena potovanja članov Računskega sodišča (7), prevzel vlogo odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil, pri tem pa uporablja isti sistem kot za upravljanje službenih potovanj drugih uslužbencev institucije;

35.   

je seznanjen z odločitvijo Računskega sodišča, da se za obdobje 2012–2018 opravi celovita notranja revizija stroškov za službena potovanja in uporabo službenih vozil za vse člane, generalnega sekretarja in direktorje, da bi se ugotovile morebitne nepravilnosti in izterjali zneski, ki izhajajo iz teh nepravilnosti; želi, da se ga hitro po koncu revizije obvesti o izidu, in poziva Računsko sodišče, naj brez odlašanja sprejme vse ukrepe za obravnavo morebitnih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene; prav tako poziva Računsko sodišče, naj posreduje letni seznam opravljenih službenih potovanj, za vsakega od njih pa navede datum, skupne stroške in namen;

36.   

želi spomniti na priporočena merila za imenovanje članov Računskega sodišča v državah članicah in v Svetu, kot jih je podprl Parlament v svoji resoluciji z dne 4. februarja 2014; poudarja, da so bili visoki standardi integritete in moralnosti pomembno merilo in da kandidati na dan imenovanja ne bi smeli zasedati položaja, na katerega so bili izvoljeni, ali imeti odgovornosti v zvezi s politično stranko; meni, da bi bilo treba postopek izbire dodatno prilagoditi, da bi zagotovili, da bodo kandidati imeli ustrezne kvalifikacije in izpolnjevali ustrezne pogoje; predlaga, naj se postopek predizbora sodnikov pri Sodišču Evropske unije uporabi kot model za neodvisni postopek predizbora članov Računskega sodišča;

37.   

je seznanjen, da odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije ne bo pomembno vplivala na strukturo in človeške vire Računskega sodišča; pozdravlja, da se je Računsko sodišče odločilo, da bo pri odločanju o podaljšanju pogodb britanskim začasnim in pogodbenim uslužbencem obravnavalo vsak primer posebej in jih ne bo odpustilo zgolj zaradi dejstva, da niso več državljani ene od držav članic; poziva ga, naj čim prej pripravi skladno strategijo, da bi tem uslužbencem zagotovili gotovost; ugotavlja tudi, da člani Računskega sodišča, ki prihajajo iz Združenega kraljestva, od 1. aprila 2019 ne bodo več službovali in da bodo proračunske posledice tega odhoda – osem mesecev pred iztekom mandata – znašal približno 108 000 EUR.