1.   Ta sklep določa enotno ureditev EU za politično odzivanje na krize (IPCR). IPCR omogoča pravočasno usklajevanje in odzivanje na krize na politični ravni Unije – ne glede na to, ali izvirajo v ali zunaj Unije –, ki imajo daljnosežne učinke ali politično težo.

2.   IPCR zagotavlja Svetu potrebna orodja in prožnost za odločanje o odzivanju Unije, med drugim s hitrimi posvetovanji in morebitnimi predlogi za ukrepanje. Za politični nadzor in strateško usmerjanje vseh faz procesa IPCR je odgovorno predsedstvo Sveta ob doslednem upoštevanju pristojnosti Komisije in VP.

3.   IPCR je enoten sveženj postopkov za usklajeno, učinkovito in pravočasno odzivanje na krize na politični ravni Unije. V skladu s členom 222(3) PDEU Svet IPCR uporablja za to, da na politični ravni usklajuje uveljavljanje solidarnostne klavzule iz člena 1(2) Sklepa 2014/415/EU.

4.   Ta ureditev ne nadomešča ali podvaja obstoječih mehanizmov ali ureditev Unije.

1.   IPCR ima dva načina uporabe, o katerih odloča predsedstvo glede na resnost krize in potrebe po odzivanju:

2.   IPCR ima več podpornih elementov, ki so nujni za tehtno odločanje v Svetu in učinkovito politično usklajevanje na ravni Unije. Ti podporni elementi so:

3.   Da bi izboljšali odločanje na politični ravni Unije, imajo podporni elementi iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2 naslednje značilnosti:

1.   V primeru krize odločitev o uporabi IPCR sprejme predsedstvo. K temu lahko predsedstvo pozove vsaka država članica.

2.   Predsedstvo po uveljavljanju solidarnostne klavzule takoj polno uporabi IPCR v skladu s členom 5(1) Sklepa 2014/415/EU, če to še ni bilo storjeno.

3.   Če solidarnostna klavzula ni bila uveljavljena, se predsedstvo še pred sprejemom odločitve o uporabi po potrebi posvetuje s prizadetimi državami članicami ter Komisijo in VP.

4.   Predsedstvu svetuje in ga podpira GSS. Predsedstvo se lahko strokovno posvetuje tudi s službami Komisije in ESZD v okviru njunih nalog in odgovornosti ter z ustreznimi agencijami Unije, državami članicami ter zadevnimi deležniki ali organizacijami.

5.   Odločitev o uporabi IPCR z izmenjavo informacij se lahko sprejme tudi s soglasjem GSS, služb Komisije in ESZD ter v posvetovanju s predsedstvom.

6.   Predsedstvo se lahko glede na razvoj krize in politične potrebe kadar koli odloči za okrepitev ali zmanjšanje delovanja iz enega načina uporabe v drugega. Dokler se uveljavljanje solidarnostne klavzule še naprej uporablja, se ohrani polni način delovanja IPCR.

7.   Predsedstvo obvesti generalnega sekretarja Sveta o odločitvi za uporabo IPCR. GSS takoj obvesti Komisijo in VP ter kabinet predsednika Evropskega sveta.

1.   Da se zagotovi doslednost politik in ukrepov Unije, se nadzor nad izvajanjem IPCR vedno opravlja na ravni Coreperja. Predsedstvo takoj obvesti Coreper o glavnih vidikih krize in predvidenem postopku.

2.   Predsedstvo glede na značilnosti krize in z njo povezanih političnih potreb odziva odloči, da se bo o zadevnih vprašanjih razpravljalo v ustreznih pripravljalnih telesih Sveta v skladu s Poslovnikom Sveta. Država članica, ki v zadevnem polletnem obdobju predseduje Svetu, se usklajuje s predstavniki VP, predsedujočimi pristojnim pripravljalnim telesom Sveta, po potrebi pa tudi s predsednikom Vojaškega odbora, saj so te osebe odgovorne za sklicevanje sej teh teles.

1.   Namen okroglih miz je identificirati in preučiti krizne razmere, da bi politične odločitve temeljile na ustreznih informacijah.

2.   Okrogle mize so sklicane na pobudo predsedstva, ob podpori in na nasvet GSS.

3.   Predsedstvo določi sestavo okroglih miz. Službe Komisije in ESZD so vabljene, da se jih udeležijo in prispevajo v okviru svojih področij pristojnosti. K udeležbi je vabljen tudi kabinet predsednika Evropskega sveta. Prizadete države članice in drugi ustrezni deležniki in strokovnjaki za nekatere zadeve, vključno s predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ter koordinator Unije za boj proti terorizmu so vabljeni, da se udeležijo navedenih okroglih miz, če je to primerno.

4.   Če je uporabljen način izmenjave informacij, je v primeru, da predsedstvo skliče okroglo mizo, slednja namenjena predvsem spremljanju razmer, oceni prošenj za informacije in presoji, ali je potrebna polna uporaba. V primeru polne uporabe udeleženci okrogle mize pod vodstvom predsedstva pripravijo, razvijejo in posodobijo osnutek predlogov za ukrepanje, če je to potrebno, da bi lahko bil ta osnutek po potrebi predložen Svetu v razpravo in odločanje.

1.   V okviru podporne zmogljivosti za celostno ozaveščenost o razmerah in analizi se pripravijo poročila, ki prispevajo k argumentirani razpravi na okroglih mizah, sejah Sveta in njegovih pripravljalnih teles ter zasedanjih Evropskega sveta.

2.   Poročila o celostni ozaveščenosti o razmerah in analizi so prilagojena potrebam na politični ravni Unije, kot jih opredeli predsedstvo Sveta. Predsedstvo v ta namen ter po posvetovanju s službami Komisije in ESZD pripravi politične in strateške smernice ter jih po potrebi posodablja.

3.   Podporna zmogljivost za celostno ozaveščenost o razmerah in analizi omogoča:

Države članice in ustrezne agencije in organi Unije si v ta namen prizadevajo za podpiranje teh dejavnosti in hitro posredovanje ustreznih informacij.

4.   Celostna ozaveščenost o razmerah in analizi je instrument za izmenjavo informacij, ki zagotavlja podatke tudi državam članicam ter podpira dejavnosti Komisije in VP.

5.   Celostno ozaveščenost o razmerah in analizi pripravijo službe Komisije in ESZD v okviru svojih nalog in odgovornosti ter na podlagi obstoječih sredstev in zmogljivosti. Celostna ozaveščenost o razmerah in analizi temelji tudi na ustreznih informacijah in analizah, ki jih zagotavljajo države članice (npr. iz ustreznih nacionalnih kriznih centrov), zlasti prek spletne platforme, in agencije Unije.

6.   Ob uporabi IPCR in do prekinitve njene uporabe je ta pomoč stalno na voljo. Predsedstvu in Svetu se hitro zagotavlja ves čas kriznih razmer, kar omogoča proaktivno krizno upravljanje. Glede na razvoj krize se lahko predsedstvo odloči za zahtevo, da se podpora celostni ozaveščenosti o razmerah in analizi okrepi ali zmanjša. Redno spremljanje iz sektorskih virov EU poteka še naprej.

7.   Coreper lahko tretjim državam in mednarodnim partnerjem, kot so pridružene schengenske države, odobri dostop do poročil o celostni ozaveščenosti o razmerah in analizi za določeno krizo, odvisno od njene narave.

1.   Posebna spletna platforma, ki jo je razvil in jo upravlja GSS, se uporablja kot ključno orodje za IPCR, in sicer kot elektronsko vozlišče med zadevnimi deležniki.

2.   Dostop do te platforme je omejen na osebe, ki jih določijo zadevni deležniki, tj. generalni sekretariat Sveta (za Svet in Evropski svet), države članice, Komisija, ESZD (za VP) ter ustrezne agencije Unije.

3.   Da bi spodbudili izmenjave prek spletne platforme, zlasti take, ki so občutljive narave, se informacij ne sme razkriti stranem, ki niso zadevni deležniki iz odstavka 2, razen če Coreper to izrecno odobri. GSS v sodelovanju s predsedstvom sodeluje pri odzivanju na prošnje za informacije, ki so jih vložile te strani.

4.   Da bi se izognili podvajanju, spletna platforma ne nadomešča nobenega sektorskega spletnega orodja Unije niti je ta orodja ne bodo nadomestila. Informacije z oznako tajnosti nad „RESTREINT UE/EU RESTRICTED“ se izmenjajo prek ustreznih pooblaščenih kanalov.

5.   Spletne platforme so na voljo tudi brez uporabe IPCR, zlasti za ustrezne informacije o ozadju, vaje, pridobljene izkušnje in usposabljanje ter kontaktne točke IPCR. Za vsako uporabo IPCR se ustvari krizna stran.

6.   V primeru krize brez uporabe IPCR lahko GSS – v dogovoru s predsedstvom – vzpostavi „stran za spremljanje“, tudi na zahtevo zadevne države članice, služb Komisije ali ESZD. Ta stran omogoča izmenjavo informacij in bi delovala kot odložišče za razpoložljiva poročila in informacije o trenutnih razmerah. Vzpostavitev strani za spremljanje ne vključuje priprave poročil o celostni ozaveščenosti o razmerah in analizi.

7.   Spletna platforma IPCR ima tudi posebne tematske forume ali „vozlišča“, ki bi se zlasti uporabljali zunaj kriznih razmer za navezovanje stikov, izmenjavo informacij in sodelovanje, s čimer prispeva k pripravljenosti na krizno upravljanje.

8.   GSS se pri načrtovanju strukturnih sprememb platforme posvetuje s predsedstvom in delegacijami Sveta.

1.   Predsedstvo ob podpori GSS še naprej po potrebi razvija in posodablja obstoječe standardne operativne postopke IPCR, da se jasno opredelijo postopki, pa tudi ukrepi, ki se pričakujejo od posameznih akterjev v postopku IPCR. Države članice, službe Komisije in ESZD so vabljene k sodelovanju. Vsaka nova različica standardnih operativnih postopkov IPCR se predloži Coreperju v odobritev.

2.   Evropska komisija in ESZD v okviru svojih nalog in odgovornosti oblikujeta standardne operativne postopke o celostni ozaveščenosti o razmerah in analizi v skladu s standardnimi operativnimi postopki IPCR, v katerih so podrobno določeni priprava celostne ozaveščenosti o razmerah in analizi in načini za vključitev informacij, ki jih posredujejo države članice.

1.   Da bi še izboljšali zmogljivost za hitro odzivanje na krize na politični ravni Unije, se oblikujejo ukrepi za pripravljenost in okvir za komunikacijsko strategijo. Ti ukrepi bodo temeljili na informacijah v zvezi z najpomembnejšimi problematičnimi področji za morebitno uporabo IPCR, in sicer na podlagi politike za pripravljenost IPCR in povezanega programa, katerih namen je izboljšati vse dele zmogljivosti IPCR.

2.   Politika za pripravljenost se predloži Svetu v potrditev. Program za pripravljenost se predstavi Coreperju.

3.   Da bi izboljšali znanje in pripravljenost vseh zadevnih deležnikov, se organizira prilagojeno usposabljanje o postopkih in orodjih, ki se uporabljajo v krizah, pri katerih je potrebno usklajevanje na politični ravni Unije.

4.   Politika za pripravljenost IPCR predvideva medsektorske vaje in določa postopke in načine za načrtovanje vaj, ki vključujejo IPCR. Vaje IPCR organizira predsedstvo ob pomoči GSS, vanje pa so prostovoljno vključene tudi države članice. Komisija in VP sta tesno povezana s tem delom in pozvana, naj ustrezno sodelujeta. Vsaka vaja, ki vključuje IPCR, upošteva politiko za pripravljenost IPCR.

5.   Politika za pripravljenost IPCR prispeva tudi k izboljšanju komuniciranja z javnostjo in usklajenost sporočil v času krize. Neuradna mreža za krizno komuniciranje lahko podpre ta prizadevanja.

6.   Opredeljene bodo izkušnje, pridobljene z vajami v obeh sklopih in uporabo ureditve IPCR v praksi. Vzpostavljen bo proces strukturirane obravnave teh izkušenj.

1.   Predsedstvo takoj obvesti Evropski parlament o uporabi IPCR.

2.   Usklajena komunikacijska strategija, tudi prek skupnih sporočil, je sestavni del ukrepov odzivanja, ki so predvideni v primeru uporabe IPCR.

1.   Ureditev iz tega sklepa se pregleduje glede na ugotovljene potrebe, v vsakem primeru pa v 12 mesecih po prekinitvi uporabe, da bi opredelili in obravnavali ustrezne pridobljene izkušnje. Ta pregled izvede Svet na podlagi prispevkov, ki jih pripravijo države članice, Komisija in VP.

2.   Ta sklep se lahko po potrebi revidira, zlasti v odziv na potrebe, ki jih ugotovi Svet pri pregledu, v skladu s členom 9(3) Sklepa Sveta 2014/415/EU.