1.   Ta sporazum določa pravila in postopke za sodelovanje pri:

2.   Ta sporazum ne vpliva na uporabo pravil o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam in pomoči pri izterjavi terjatev na področju DDV med državami članicami Unije.

3.   Ta sporazum ne vpliva na uporabo pravil o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah.

1.   Vsaka država imenuje pristojni organ, ki je odgovoren za uporabo tega sporazuma.

2.   Vsaka država imenuje:

3.   Vsak pristojni organ lahko imenuje, neposredno ali na podlagi pooblastil:

4.   Vsak pristojni organ lahko imenuje, neposredno ali na podlagi pooblastil, pristojne uradnike, ki lahko neposredno izmenjajo informacije na podlagi naslova II tega sporazuma.

5.   Centralni uradi za zvezo posodabljajo seznam služb za zvezo in pristojnih uradnikov ter ga dajo na voljo drugim centralnim uradom za zvezo.

6.   Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik pošlje ali prejme zahtevek za pomoč v okviru tega sporazuma, o tem obvesti svoj centralni urad za zvezo.

7.   Kadar centralni urad za zvezo, služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zahtevek za vzajemno pomoč, ki zahteva ukrepanje zunaj njegove pristojnosti, tak zahtevek brez odlašanja pošlje pristojnemu centralnemu uradu za zvezo ali službi za zvezo in o tem obvesti organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 ali organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU. V takem primeru začne rok iz člena 8 teči naslednji dan po dnevu, ko je zahtevek za pomoč poslan pristojnemu centralnemu uradu za zvezo ali pristojni službi za zvezo.

8.   Vsaka država Evropski komisiji v roku enega meseca od podpisa tega sporazuma sporoči ime pristojnega organa za namene tega sporazuma in jo brez odlašanja obvesti o kakršni koli spremembi v zvezi z njim. Evropska komisija posodablja seznam pristojnih organov in ga da na voljo skupnemu odboru.

1.   Vse informacije, ki jih država pridobi na podlagi tega sporazuma, se obravnavajo kot zaupne in varujejo enako kakor informacije, pridobljene na podlagi nacionalne zakonodaje, ter v obsegu, ki zagotavlja potrebno varstvo osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter zaščitnimi ukrepi, ki jih lahko država, ki pošilja informacije, podrobno določi v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

2.   Take informacije se lahko razkrijejo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi ali nadzornimi organi), ki sodelujejo pri uporabi zakonodaje o DDV ter za namene pravilne odmere DDV in izvrševanja ali zavarovanja plačila terjatev v zvezi s terjatvami na področju DDV.

3.   Informacije iz odstavka 1 se lahko uporabijo tudi za odmero in izvrševanje, vključno z izterjavo, drugih davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če izmenjane informacije razkrijejo kršitve davčne zakonodaje ali pripomorejo k dokazovanju njihovega obstoja, se lahko uporabijo tudi za nalaganje upravnih ali kazenskih sankcij. Samo osebe ali organi, navedeni v odstavku 2, lahko uporabijo te informacije, in sicer samo za namene, določene v predhodnih stavkih tega odstavka. Razkrijejo jih lahko v javnih sodnih postopkih ali v odločitvah sodišč.

4.   Ne glede na odstavka 1 in 2 država, ki zagotovi informacije na podlagi obrazložene zahteve, dovoli, da se informacije v državi, ki prejme podatke, uporabijo za namene, ki so drugačni od navedenih v členu 2(1), če se lahko informacije v skladu z zakonodajo države, ki zagotovi informacije, uporabijo za podobne namene. Zaprošeni organ tako zahtevo sprejme ali zavrne v roku enega meseca.

5.   Poročila, izjave in kateri koli drugi dokumenti ali njihovi overjeni prepisi ali izpiski, ki jih pridobi država s pomočjo, predvideno s tem sporazumom, se lahko uveljavljajo kot dokaz v tej državi na isti podlagi kot podobni dokumenti, ki jih zagotovi drug organ te države.

6.   Informacije, ki jih ena država zagotovi drugi, lahko slednja prenese na nadaljnjo državo ob predhodni odobritvi pristojnega organa, od katerega informacije izvirajo. Država, iz katere informacije izvirajo, lahko nasprotuje takšnemu deljenju informacij v desetih delovnih dneh od dne, ko je prejela sporočilo od države, ki želi deliti podatke.

7.   Države lahko pošljejo informacije, pridobljene v skladu s tem sporazumom, tretjim državam ob upoštevanju naslednjih pogojev:

8.   Če država prejme informacije iz tretje države, lahko države izmenjajo te informacije v obsegu, v katerem to dovoljujejo dogovori o pomoči z zadevno tretjo državo.

9.   Vsaka država nemudoma uradno obvesti druge zadevne države o kakršni koli kršitvi zaupnosti, neučinkovitosti zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov ter vseh sankcijah in popravnih ukrepih, ki so bili zato uvedeni.

10.   Osebe, ki jih ustrezno pooblasti urad Evropske Komisije za akreditacijo v zvezi z varnostjo, imajo lahko dostop do teh podatkov samo, kolikor je to potrebno za skrb, vzdrževanje in razvoj omrežja CCN/CSI.

1.   Na zahtevo organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 mu zaprošeni organ sporoči informacije iz člena 2(1)(a), ki se nanašajo na poseben primer ali primere.

2.   Za namen posredovanja informacij iz odstavka 1 zaprošeni organ poskrbi za izvedbo kakršnih koli uradnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev takih informacij.

3.   Zahteva iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazloženo zahtevo za uradno preiskavo. Če zaprošeni organ zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 o razlogih za tako stališče.

4.   Če zaprošeni organ zavrne uradno preiskavo zneskov, ki jih izkaže davčni zavezanec v povezavi z dobavami blaga in storitev iz Priloge, ki jih opravlja davčni zavezanec s sedežem v državi zaprošenega organa in so obdavčljive v državi organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010, zaprošeni organ organu prosilcu v smislu Uredbe št. 904/2010 predloži vsaj datume in zneske vseh zadevnih dobav, ki jih je davčni zavezanec opravil v zadnjih dveh letih v državi članici organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010.

5.   Za pridobitev potrebnih informacij ali za izvedbo uradne preiskave, za katero je bilo zaprošeno, zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, ravna kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa v svoji državi.

6.   Na zahtevo organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 mu zaprošeni organ sporoči ustrezne informacije, ki jih pridobi ali jih ima ter rezultate upravnih preiskav v obliki poročil, izjav in drugih dokumentov ali overjene prepise ali izpiske.

7.   Izvirni dokumenti se zagotovijo samo kadar to ni v nasprotju z veljavnimi določbami v državi članici zaprošenega organa.

1.   Zaprošeni organ posreduje informacije iz člena 7 čim prej in ne pozneje kot tri mesece po datumu prejema zahtevka. Kadar pa zaprošeni organ že ima navedene informacije, se rok skrajša na največ en mesec.

2.   V nekaterih posebnih kategorijah primerov se zaprošeni organ in organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 lahko sporazumeta o rokih, ki so drugačni od rokov, opredeljenih v odstavku 1.

3.   Kadar zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti do izteka roka iz odstavkov 1 in 2, nemudoma pisno obvesti organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 o razlogih za to in navede, kdaj meni, da bo lahko odgovoril.

1.   Kategorije informacij, ki se izmenjujejo avtomatično, določi skupni odbor v skladu s členom 41.

2.   Država se lahko vzdrži sodelovanja pri avtomatični izmenjavi ene ali več kategorij informacij iz odstavka 1, če bi zbiranje informacij za namene take izmenjave zahtevalo naložitev novih obveznosti osebam, zavezanim za DDV, ali bi navedeni državi naložila nesorazmerno upravno obremenitev.

3.   Vsaka država skupni odbor v pisni obliki uradno obvesti o svoji odločitvi, ki jo sprejme v skladu s prejšnjim odstavkom.

1.   Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 in v skladu s pravili, ki urejajo uradno obveščanje o podobnih instrumentih v državi zaprošenega organa, uradno obvesti naslovnika o vseh instrumentih in odločitvah organov prosilcev v smislu Uredbe št. 904/2010, ki zadevajo uporabo zakonodaje o DDV v državi organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010.

2.   V zahtevkih za uradno obvestilo, v katerih je naveden predmet instrumenta ali odločitve, o katerih se uradno obvešča, se navedejo ime, naslov in vse druge ustrezne informacije za identifikacijo naslovnika.

3.   Zaprošeni organ nemudoma obvesti organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 o svojem odgovoru na zahtevek za uradno obvestilo in ga uradno obvesti zlasti o datumu uradnega obvestila o odločitvi ali instrumentu naslovniku.

1.   Po dogovoru med organom prosilcem v smislu Uredbe št. 904/2010 in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvami, ki jih slednji določi, lahko zaprošeni organ dovoli uradnikom, ki jih je pooblastil organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010, da so prisotni v uradih zaprošenega organa ali na kateri koli drugi lokaciji, kjer ti organi opravljajo dolžnosti za namene izmenjave informacij iz člena 2(1)(a). Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, je treba uradnikom organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 izročiti njihove izvode.

2.   Po dogovoru med organom prosilcem v smislu Uredbe št. 904/2010 in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvami, ki jih slednji določi, lahko zaprošeni organ dovoli uradnikom, ki jih je pooblastil organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010, da so prisotni med uradnimi preiskavami, ki se izvedejo na ozemlju države zaprošenega urada za namene izmenjave informacij iz člena 2(1)(a). Takšne uradne preiskave izvajajo izključno uradniki zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010 ne izvršujejo pooblastil v zvezi s pregledom, prenesenih na uradnike zaprošenega organa. Lahko pa imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa na podlagi posredovanja uradnikov zaprošenega organa in samo za namen uradne preiskave, ki se izvaja.

3.   Uradniki organa prosilca v smislu Uredbe št. 904/2010, ki so prisotni v drugi državi v skladu z odstavkoma 1 in 2, morajo biti vedno sposobni predložiti pisno pooblastilo, iz katerega sta razvidni njihova identiteta in uradni položaj.

1.   Države se lahko dogovorijo o izvedbi sočasnih kontrol, kadar menijo, da so take kontrole učinkovitejše od kontrol, ki jih opravi samo ena država.

2.   Država neodvisno identificira davčne zavezance, ki jih namerava predlagati za sočasno kontrolo. Pristojni organ navedene države uradno obvesti pristojni organ v zadevni drugi državi o primerih, predlaganih za sočasno kontrolo. Kolikor je to mogoče, poda razloge za svojo izbiro tako, da predloži informacije, ki so privedle do njegove odločitve. Navede obdobje, v katerem bi bilo treba take kontrole opraviti.

3.   Pristojni organ, ki prejme predlog za sočasno kontrolo, načeloma v dveh tednih od prejema predloga, najpozneje pa v enem mesecu, potrdi, da se strinja, ali sporoči sodelujočemu organu obrazloženo zavrnitev.

4.   Vsak zadevni pristojni organ imenuje predstavnika, ki je odgovoren za nadzor in koordinacijo postopka kontrol.

1.   Da bi se spodbujalo in olajšalo večstransko sodelovanje v boju proti goljufijam na področju DDV, se Norveško povabi k udeležbi v omrežju, imenovanem Eurofisc, ki je opredeljeno v poglavju X Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 (4) o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, pod pogoji iz tega poglavja.

2.   Udeležba Norveške v Eurofiscu uradnikom Eurofisca za zvezo, ki jih je imenoval pristojni nacionalni organ, ne bo omogočila dostopa do podatkovnih zbirk druge države.

1.   Pristojni organ Norveške imenuje vsaj enega uradnika Eurofisca za zvezo, ki je odgovoren za izmenjavo informacij na delovnih področjih Eurofisca, pri katerih Norveška sodeluje.

2.   Uradniki Eurofisca za zvezo so pristojni uradniki v smislu člena 4(4). Še naprej so odgovorni le nacionalnim upravam.

3.   Norveški uradniki Eurofisca za zvezo niso imenovani za koordinatorje za delovna področja ali predsednika Eurofisca in ne bodo sodelovali pri postopkih glasovanja, ki jih določa poslovnik Eurofisca.

1.   Zaprošeni organ organu prosilcu v smislu Uredbe št. 904/2010 predloži informacije iz člena 2(1)(a) ali upravno uradno obvestilo iz člena 12, če:

2.   Ta sporazum ne nalaga obveznosti izvedbe preiskav ali zagotavljanja informacij za posamezne primere, če zakonodaja ali upravne prakse države, ki bi morala dati informacije, državi ne dovoljujejo izvedbe teh preiskav ali zbiranja ali uporabe navedenih informacij za lastne namene.

3.   Zaprošeni organ lahko zavrne zagotovitev informacij, kadar organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 iz pravnih razlogov ne more zagotoviti podobnih informacij. Zaprošeni organ obvesti skupni odbor o razlogih za zavrnitev.

4.   Predložitev informacij se lahko zavrne, kadar bi povzročila razkritje poslovne, industrijske ali poklicne tajnosti ali poslovnega procesa, ali če gre za informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.

5.   V nobenem primeru se odstavki 2, 3 in 4 ne bi smeli šteti za dovoljenje, da lahko zaprošeni organ zavrne predložitev informacij zgolj zaradi tega, ker ima te informacije banka, druga finančna institucija, pooblaščeni zastopnik ali oseba, ki deluje v agenciji ali kot zastopnik, ali ker se nanašajo na lastniške deleže v pravni osebi.

6.   Zaprošeni organ obvesti organ prosilec v smislu Uredbe št. 904/2010 o razlogih za zavrnitev zahtevka za pomoč.

1.   Kakršne koli informacije, ki se sporočijo v skladu s členi 7, 10, 11, 12 in 18, ter statistični podatki na podlagi člena 20 se predložijo na standardnem obrazcu iz člena 41(2)(d).

2.   Standardni obrazci se pošljejo z elektronskimi sredstvi, kolikor je to mogoče.

3.   Če zahtevek ni v celoti vložen prek elektronskih sistemov, zaprošeni organ z elektronskimi sredstvi brez odlašanja potrdi prejem zahtevka, vsekakor pa v petih delovnih dneh po njegovem prejemu.

4.   Če organ prejme zahtevek ali informacije, pa ni njihov nameravani prejemnik, to z elektronskimi sredstvi brez odlašanja sporoči pošiljatelju, vsekakor pa v petih delovnih dneh po njihovem prejemu.

1.   Na zaprosilo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU mu zaprošeni organ priskrbi vse podatke, ki so za organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU predvidoma pomembne v zvezi z izterjavo terjatev iz člena 2(1)(b).

Za namene zagotavljanja teh podatkov zaprošeni organ poskrbi za izvedbo vseh uradnih preiskav, ki so potrebne za njihovo pridobitev.

2.   Zaprošenemu organu ni treba predložiti podatkov:

3.   V nobenem primeru se odstavek 2 ne bi smel šteti za dovoljenje, da lahko zaprošeni organ zavrne predložitev podatkov zgolj zaradi tega, ker ima te podatke banka, druga finančna institucija, pooblaščeni zastopnik ali oseba, ki deluje v agenciji ali kot zastopnik, ali ker se nanašajo na lastniške deleže v pravni osebi.

4.   Zaprošeni organ obvesti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU o razlogih za zavrnitev zaprosila za podatke.

1.   Po dogovoru med organom prosilcem v smislu Direktive 2010/24/EU in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi zaprošeni organ, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU, zaradi spodbujanja vzajemne pomoči iz tega naslova:

2.   Če veljavna zakonodaja zaprošene države to dopušča, se lahko v dogovoru iz odstavka 1(b) določi, da lahko uradniki organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU s posamezniki opravijo razgovore in pregledajo dokumentacijo.

3.   Uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU in ki uporabljajo možnosti iz odstavkov 1 in 2, morajo biti vedno sposobni predložiti pisno pooblastilo, iz katerega sta razvidni njihova identiteta in uradni položaj.

1.   Na zahtevo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU zaprošeni organ vroči naslovniku vse dokumente, tudi sodne, ki izvirajo iz države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU in se nanašajo na terjatev iz člena 2(1)(b) ali na njeno izterjavo.

Zaprosilu za vročitev se priloži standardni obrazec, ki vsebuje vsaj naslednje podatke:

2.   Organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU vloži zaprosilo za vročitev v skladu s tem členom le, če v skladu s predpisi, ki veljajo za vročanje zadevnih dokumentov v njegovi državi, vročitve ne more izvesti ali če bi taka vročitev povzročila nesorazmerne težave.

3.   Zaprošeni organ takoj obvesti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z njegovim zaprosilom za vročitev, zlasti pa mu sporoči datum vročitve dokumenta naslovniku.

1.   Zaprošeni organ zagotovi, da se vročitev v zaprošeni državi izvede v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni, predpisi in upravnimi praksami.

2.   Odstavek 1 ne posega v druge oblike vročitve, ki jih izvede pristojni organ države prosilke v smislu Direktive 2010/24/EU v skladu s pravili, ki veljajo v zadevni državi.

Pristojni organ v smislu Direktive 2010/24/EU, ustanovljen v državi prosilki, lahko vsak dokument vroči neposredno s priporočeno ali elektronsko pošto osebi v drugi državi, na ozemlju katere se ta sporazum uporablja.

1.   Na zaprosilo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU zaprošeni organ izterja terjatve, na katere se nanaša izvršilni naslov v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

2.   Takoj ko organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU izve za kakršne koli pomembne podatke v zvezi z zadevo, na katero se nanaša zaprosilo za izterjavo, jih posreduje zaprošenemu organu.

1.   Organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU zaprosila za izterjavo ne more predložiti, če in kakor dolgo se terjatev in/ali izvršilni naslov v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU izpodbijata, razen v primerih, v katerih se uporablja tretji pododstavek člena 31(4).

2.   Preden organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU predloži zaprosilo za izterjavo, mora uporabiti ustrezne postopke za izterjavo, ki so na voljo v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU, razen v naslednjih primerih:

1.   Vsako zaprosilo za izterjavo spremlja enotni izvršilni naslov v državi zaprošenega organa.

Ta enotni izvršilni naslov odraža precejšnjo vsebino prvotnega izvršilnega naslova v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU in je edina podlaga za izterjavo in zavarovanje plačila terjatev v državi zaprošenega organa. V tej državi se ne zahteva nikakršna listina o priznanju, dopolnitvi ali nadomestitvi.

Enotni izvršilni naslov vsebuje vsaj naslednje podatke:

2.   Zaprosilu za izterjavo terjatve se lahko priložijo drugi dokumenti v zvezi s terjatvijo, ki jih je izdala država organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

1.   Za namene izterjave v državi zaprošenega organa se vsaka terjatev, za katero je bil predloženo zaprosilo za izterjavo, obravnava kot terjatev te države, razen če ta sporazum določa drugače. Zaprošeni organ uporabi pooblastila in postopke, ki so določeni v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi te države za iste terjatve, razen če ta sporazum določa drugače.

Država zaprošenega organa terjatvam, za katere se zahteva izterjava, ni dolžna odobriti preferenc, ki veljajo za podobne terjatve, ki izvirajo iz države zaprošenega organa, razen če je na podlagi zakonodaje te države dogovorjeno ali določeno drugače. Država, ki pri izvajanju tega sporazuma terjatvam, ki izvirajo iz druge države, odobri preference, ne sme zavrniti odobritve enakih preferenc pri enakih ali podobnih terjatvah drugih držav članic Unije pod enakimi pogoji.

Država zaprošenega organa izterja terjatve v svoji valuti.

2.   Zaprošeni organ z vso potrebno skrbnostjo obvesti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU o vseh ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi z zaprosilom za izterjavo.

3.   Zaprošeni organ od datuma prejema zaprosila za izterjavo zaračunava zamudne obresti v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za njegove terjatve.

4.   Kadar zakoni ali drugi predpisi to omogočajo, lahko zaprošeni organ določi dolžniku rok za plačilo ali odobri odplačilo na obroke in lahko za to zaračuna ustrezne obresti. O tem obvesti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU.

5.   Zaprošeni organ brez poseganja v člen 37(1) organu prosilcu v smislu Direktive 2010/24/EU nakaže izterjane zneske in obresti iz odstavkov 3 in 4 tega člena.

1.   Spori v zvezi s terjatvijo, prvotnim izvršilnim naslovom v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ali enotnim izvršilnim naslovom v državi zaprošenega organa in spori v zvezi z veljavnostjo vročitve, ki jo izvede organ prosilec v smislu v smislu Direktive 2010/24/EU, spadajo v okvir pristojnosti pristojnih organov države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU. Če med postopkom izterjave zainteresirana stran izpodbija terjatev, prvotni izvršilni naslov v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ali enotni izvršilni naslov v državi zaprošenega organa, zaprošeni organ to zainteresirano stran obvesti, da mora tako pravno sredstvo predložiti pristojnemu organu države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU v skladu z veljavnimi zakoni v zadevni državi.

2.   Spori v zvezi z postopki izvršbe v državi zaprošenega organa ali spori, ki zadevajo veljavnost vročitve uradnega obvestila s strani organa zaprošene države, se predložijo pristojnemu organu zadevne države članice v skladu z njenimi zakoni in predpisi.

3.   Če se predloži pravno sredstvo iz odstavka 1, organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU o tem obvesti zaprošeni organ ter navede obseg, v katerem se terjatev ne izpodbija.

4.   Ko zaprošeni organ od organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ali od zainteresirane strani prejme obvestilo iz odstavka 3, takoj prekine izvršilni postopek v zvezi z izpodbijanim delom terjatve, dokler organ, pristojen za zadevo, ne sprejme odločitve, razen če organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU zahteva drugače v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka.

Na zahtevo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ali če zaprošeni organ meni, da je to potrebno, in brez poseganja v člen 33, lahko zaprošeni organ sprejme ukrepe za zavarovanje plačila terjatev za zagotovitev izterjave, če to omogočajo veljavni zakoni ali predpisi.

Organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU lahko v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi in upravnimi praksami v svoji državi od zaprošenega organa zahteva, naj izterja izpodbijano terjatev ali izpodbijani del terjatve, če to omogočajo zadevni veljavni zakoni, predpisi in upravne prakse v državi zaprošenega organa. Vse takšne zahteve morajo biti utemeljene. Če je pozneje izid izpodbijanja ugoden za dolžnika, mora organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU vrniti vse izterjane zneske, skupaj z ustreznim povračilom, v skladu z zakonodajo, veljavno v državi zaprošenega organa.

Če sta državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU in zaprošenega organa začeli postopek medsebojnega dogovora, pri čemer lahko izid postopka vpliva na terjatev, za katero se je zaprosila pomoč, se ukrepi izterjave zadržijo ali ustavijo, dokler postopek ni zaključen, razen če gre za nujen primer zaradi goljufije ali plačilne nesposobnosti. Če se ukrepi izterjave zadržijo ali ustavijo, se uporablja drugi pododstavek.

1.   Organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU takoj obvesti zaprošeni organ o kakršnih koli naknadnih spremembah svojega zaprosila za izterjavo ali o umiku svojega zaprosila, pri čemer navede vzroke za spremembo ali umik.

2.   Če je sprememba zaprosila posledica odločitve pristojnega organa iz člena 31(1), organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU sporoči to odločitev skupaj s spremenjenim enotnim izvršilnim naslovom v državi zaprošenega organa. Zaprošeni organ nato na podlagi spremenjenega izvršilnega naslova nadaljuje nadaljnje ukrepe izterjave.

Ukrepi izterjave ali zavarovanje plačila terjatev, ki so že bili sprejeti na podlagi izvirnega enotnega izvršilnega naslova v državi zaprošenega organa, se lahko nadaljujejo na podlagi spremenjenega izvršilnega naslova, razen če je bila sprememba zaprosila potrebna zaradi neveljavnosti prvotnega izvršilnega naslova v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ali izvirnega enotnega izvršilnega naslova v državi zaprošenega organa.

Za spremenjeni izvršilni naslov se uporabljata člena 29 in 31.

1.   Na zaprosilo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU zaprošeni organ v skladu z upravnimi praksami in če to omogoča nacionalna zakonodaja, izvrši zavarovanje plačila terjatev za zagotovitev izterjave, če sta terjatev ali izvršilni naslov v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU izpodbijana v času, ko je bilo podano zaprosilo, ali če za terjatev v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU še ni bil izdan izvršilni naslov, pod pogojem, da je zavarovanje plačila terjatev v podobnem primeru možno tudi na podlagi zakonodaje in upravnih praks države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

Dokument za zavarovanje plačila terjatev, s pripravo katerega se omogoči zavarovanje plačila terjatev v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU in ki zadeva terjatev, za katero se predloži zaprosilo za pomoč pri izterjavi, se priloži zaprosilu za zavarovanje plačila terjatev v državi zaprošenega organa. Za ta dokument se v državi zaprošenega organa ne zahteva nikakršna listina o priznanju, dopolnitvi ali nadomestitvi.

2.   Zaprosilu za zavarovanje plačila terjatev se lahko priložijo drugi dokumenti v zvezi s terjatvijo.

1.   Zaprošenemu organu ni treba zagotoviti pomoči iz členov 27 do 33, če bi izterjava terjatve v državi zaprošenega organa zaradi položaja dolžnika povzročila resne gospodarske ali socialne težave, če zakoni, drugi predpisi in upravne prakse, veljavni v tej državi dovoljujejo takšno izjemo pri nacionalnih terjatvah.

2.   Zaprošenemu organu ni treba zagotoviti pomoči iz člena 22 in členov 24 do 33, če se začetno zaprosilo za pomoč iz členov 22, 24, 25, 27 ali 33 nanaša na terjatve, stare več kot pet let, šteto od datuma zapadlosti terjatve v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU do datuma začetnega zaprosila za pomoč.

Vendar se v primerih, v katerih se terjatev ali prvotni izvršilni naslov v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU izpodbijata, šteje, da se petletno obdobje začne takrat, ko je v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU ugotovljeno, da terjatve ali izvršilnega naslova ni več mogoče izpodbijati.

Poleg tega se v primerih, v katerih država organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU odobri odložitev plačila ali shemo obročnega odplačevanja, šteje, da se petletno obdobje začne takrat, ko se v celoti izteče plačilni rok.

Vendar v takšnih primerih zaprošeni organ ni dolžan odobriti pomoči v zvezi s terjatvami, starimi več kot deset let, šteto od datuma zapadlosti terjatve v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

3.   Država ni dolžna odobriti pomoči, če skupni znesek terjatev, ki so zajete s tem sporazumom in za katere je vloženo zaprosilo za pomoč, znaša manj kot 1 500 EUR.

4.   Zaprošeni organ obvesti organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU o razlogih za zavrnitev zaprosila za pomoč.

1.   Vprašanja glede zastaralnih rokov se rešujejo izključno v skladu z zakoni, ki veljajo v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

2.   V zvezi z zadržanjem, pretrganjem ali podaljšanjem zastaralnih rokov se šteje, da imajo kakršni koli ukrepi, ki jih pri izterjavi terjatev sprejme zaprošeni organ ali ki so sprejeti v imenu tega organa v skladu z zaprosilom za pomoč in ki imajo učinek zadržanja, pretrganja ali podaljšanja zastaralnega roka v skladu z veljavnimi zakoni v državi zaprošenega organa, enak učinek v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU, pod pogojem, da je ta učinek ustrezno določen z zakoni slednje države.

Če zadržanje, pretrganje ali podaljšanje zastaralnega roka ni mogoče v skladu z veljavnimi zakoni v državi zaprošenega organa, se kakršni koli ukrepi, ki jih pri izterjavi terjatev sprejme zaprošeni organ ali so sprejeti v imenu tega organa v skladu z zaprosilom za pomoč in ki bi imeli učinek zadržanja, pretrganja ali podaljšanja zastaralnega roka, če bi jih izvedel organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU ali bi se izvedli v njegovem imenu v njegovi državi, štejejo, da so bili sprejeti v slednji državi, kar zadeva navedeni učinek.

Prvi in drugi pododstavek ne vplivata na pravico države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU, da sprejme ukrepe za zadržanje, pretrganje ali podaljšanje zastaralnega roka v skladu z veljavnimi zakoni v tej državi.

3.   Organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU in zaprošeni organ drug drugega obvestita o kakršnem koli ukrepu za pretrganje, zadržanje ali podaljšanje zastaralnega roka terjatve, za katero je bila zahtevana izterjava ali zavarovanje plačila terjatev, ali ukrepu, ki ima lahko tak učinek.

1.   Zaprošeni organ si v skladu z zakoni in drugimi predpisi svoje države poleg zneskov iz člena 30(5) prizadeva od zadevne osebe izterjati in zadržati znesek stroškov, ki jih je imel v povezavi z izterjavo.

2.   Državi se odpovesta vsem medsebojnim terjatvam za povračilo stroškov, ki izhajajo iz kakršne koli vzajemne pomoči, ki si jo medsebojno dodelita v skladu s tem sporazumom.

Če pa izterjava povzroči posebne težave, zadeva zelo velik znesek stroškov ali se nanaša na organizirani kriminal, se lahko organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU in zaprošeni organ dogovorita za povračilo glede na posebnosti posameznih primerov.

3.   Ne glede na odstavek 2 mora država organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU državi zaprošenega organa povrniti vse stroške in izgube, nastale zaradi ukrepov, ki veljajo za neutemeljene, kar zadeva vsebino terjatve ali veljavnost izvršilnega naslova in/ali zavarovanja plačila terjatev, ki ga izda organ prosilec v smislu Direktive 2010/24/EU.

1.   Vsa zaprosila za pomoč, standardni obrazci za vročitev aktov in enotni izvršilni naslovi v državi zaprošenega organa se pošljejo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države zaprošenega organa, oziroma se jim priloži prevod v tak jezik. Dejstvo, da so nekateri deli zaprosila za pomoč v jeziku, ki ni uradni ali ni eden od uradnih jezikov te države, ne vpliva na njegovo veljavnost ali veljavnost postopka, če so se o tem drugem jeziku zadevne države dogovorile.

2.   Dokumenti, v zvezi s katerimi se v skladu s členom 25 zahteva vročitev, se lahko zaprošenemu organu pošljejo v uradnem jeziku države organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU.

3.   Če so zaprosilu priloženi dodatni dokumenti, razen tistih iz odstavkov 1 in 2, lahko zaprošeni organ od organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU po potrebi zahteva prevod teh dokumentov v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov države zaprošenega organa ali v kateri koli drug jezik, o katerem so se zadevne države dogovorile.

1.   Zaprosila za pridobitev podatkov v skladu s členom 22(1), zaprosila za vročitev v skladu s členom 25(1), zaprosila za izterjavo v skladu s členom 27(1) ali zaprosila za zavarovanje plačila terjatev v skladu s členom 33(1) in za sporočanje statističnih podatkov v skladu s členom 39 se pošljejo prek elektronskih sredstev, z uporabo standardnega obrazca, razen če to ni izvedljivo iz tehničnih razlogov. Če je mogoče, se ti obrazci uporabijo tudi za kakršno koli nadaljnjo komunikacijo v zvezi z zaprosilom.

Enotni izvršilni naslov v državi zaprošenega organa in dokument, s katerim se odobri zavarovanje plačila terjatev v državi organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU, ter drugi dokumenti iz členov 29 in 33 se prav tako pošljejo prek elektronskih sredstev, razen če to ni izvedljivo iz tehničnih razlogov.

Po potrebi se lahko standardnim obrazcem priložijo poročila, izjave in vsi drugi dokumenti ali overjene verodostojne kopije ali izpiski teh dokumentov, ki se prav tako pošljejo prek elektronskih sredstev, razen če to ni izvedljivo zaradi tehničnih razlogov.

Standardni obrazci in komunikacija prek elektronskih sredstev se lahko prav tako uporabijo za izmenjavo informacij v skladu s členom 23.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za podatke in dokumentacijo, pridobljene s prisotnostjo uradnikov v upravnih uradih v drugi državi ali s sodelovanjem v uradnih preiskavah v drugi državi v skladu s členom 24.

3.   Če komunikacija ne poteka prek elektronskih sredstev ali z uporabo standardnih obrazcev, to ne vpliva na veljavnost pridobljenih podatkov ali ukrepov, sprejetih pri izvrševanju zaprosila za pomoč.

4.   Elektronsko komunikacijsko omrežje in standardni obrazci, sprejeti za izvajanje tega sporazuma, se lahko uporabljajo tudi za pomoč pri izterjavah v zvezi z drugimi terjatvami, razen terjatvami iz člena 2(1)(b), če je taka pomoč pri izterjavah možna na podlagi drugih dvostranskih ali večstranskih pravno zavezujočih instrumentov o upravnem sodelovanju med državama.

5.   Če skupni odbor za izvajanje tega naslova ne določi podrobnih pravil, ali dokler tega ne stori, pristojni organi uporabljajo pravila, vključno s standardnimi obrazci, ki so že sprejeta za izvajanje Direktive Sveta 2010/24/EU (5), pri čemer se bo pojem „država članica“ razlagal tako, da bo vključeval tudi Norveško.

Ne glede na prejšnji pododstavek, država zaprošenega organa za prenos izterjanih zneskov v državo organa prosilca v smislu Direktive 2010/24/EU uporablja valuto euro, razen če ni med zadevnimi državami to drugače dogovorjeno. Države, kjer uradna valuta ni euro, se z Norveško dogovorijo o valuti za prenos izterjanih zneskov in o tem uradno obvestijo skupni odbor.

1.   Pogodbenici ustanovita skupni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov pogodbenic. Skupni odbor zagotavlja pravilno delovanje in izvajanje tega sporazuma.

2.   Skupni odbor pripravi priporočila za spodbujanje ciljev tega sporazuma in sprejema odločitve o:

3.   Skupni odbor deluje na podlagi soglasja. Odločitve skupnega odbora so zavezujoče za obe pogodbenici. Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

4.   Skupni odbor se sestane vsaj enkrat na dve leti. Katera koli od pogodbenic lahko zahteva, da se organizira srečanje. Skupnemu odboru pogodbenici predsedujeta izmenično. Datum, kraj in dnevni red vsakega srečanja se določijo z dogovorom med pogodbenicama.

5.   Če katera od pogodbenic želi pregledati ta sporazum, predloži svoj predlog skupnemu odboru, ki pripravi priporočila, zlasti za začetek pogajanj v skladu s pravili pogodbenic za mednarodna pogajanja.

1.   Ta sporazum pogodbenici odobrita v skladu z njunimi notranjimi pravnimi postopki.

2.   Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega sta se pogodbenici medsebojno uradno obvestili o zaključku notranjih pravnih postopkov iz odstavka 1.

3.   Ta sporazum velja za nedoločen čas. Katera koli od pogodbenic lahko v pisni obliki uradno obvesti drugo pogodbenico o svojem namenu, da bo odpovedala ta sporazum. Odpoved začne veljati šest mesecev po datumu uradnega obvestila.

4.   Uradna obvestila, ki se pripravijo v skladu s tem členom, se v primeru Unije pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta Unije, v primeru Norveške pa ministrstvu za zunanje zadeve.