(1)

Komisija je z odločbo z dne 19. novembra 2008 odobrila shemo z naslovom „Ukrepi podpore za kreditne institucije v Grčiji“ (v nadaljnjem besedilu: program pomoči grškim bankam), namenjeno zagotavljanju stabilnosti grškega finančnega sistema. Program pomoči grškim bankam omogoča dodelitev pomoči na podlagi treh ukrepov, ki ga sestavljajo, tj. ukrepa dokapitalizacije, ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil (2). Grčija je maja 2009 na podlagi ukrepa dokapitalizacije dokapitalizirala banko Piraeus Bank (v nadaljnjem besedilu: banka Piraeus (3)).

(2)

V uvodni izjavi 14 odločbe z dne 19. novembra 2008 je navedeno, da bo Komisiji predložen načrt prestrukturiranja v zvezi z upravičenci do ukrepa dokapitalizacije.

(3)

Grški organi so 23. julija 2010 Komisiji predložili načrt prestrukturiranja. Komisija je navedeni načrt in njegove naknadne posodobitve ter dodatne informacije, ki so jih predložili grški organi, evidentirala kot zadevo SA.30342 (PN 26/2010) in nato kot zadevo SA.32787 (2011/PN).

(4)

Banka Piraeus je bila na podlagi programa pomoči grškim bankam večkrat upravičena do državnih jamstev in državnih obligacijskih posojil (4). Upravičena je bila tudi do izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom (v nadaljnjem besedilu: ELA z državnim jamstvom).

(5)

Grški sklad za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: GSFS) je 20. aprila 2012 banki Piraeus izdal pismo, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri načrtovanem povečanju njenega delniškega kapitala. GSFS je 28. maja 2012 banki Piraeus odobril premostitveno dokapitalizacijo v višini 4 700 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: prva premostitvena dokapitalizacija).

(6)

Grški organi so 10. maja 2012 Komisijo uradno obvestili o pismu o zavezi, ki ga je GSFS izdal za banko Piraeus. Ker je bil ukrep že izveden, ga je Komisija evidentirala kot nepriglašeno pomoč (zadeva SA.34826 (2012/NN)).

(7)

Komisija je s sklepom z dne 27. julija 2012 začela formalni postopek preiskave v zvezi s prvo premostitveno dokapitalizacijo (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka Piraeus) (5).

(8)

GSFS je decembra 2012 banki Piraeus odobril drugo premostitveno dokapitalizacijo v višini 1 553 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: druga premostitvena dokapitalizacija). 21. decembra 2012 je banki Piraeus tudi izdal pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri povečanju delniškega kapitala banke in zamenljivih kapitalskih instrumentih, ki bodo izdani, v skupnem znesku do 1 082 milijonov EUR (6). Grški organi so navedene ukrepe Komisiji priglasili 20. decembra 2012 (7).

(9)

Banka Piraeus je septembra 2012 sporočila, da namerava od družbe Société Générale S.A. (v nadaljnjem besedilu: družba Société Générale) prevzeti banko Geniki. Komisija je med septembrom in oktobrom opravila številne telekonference in izmenjave elektronske pošte s predstavniki grških organov in banke Piraeus v zvezi s prevzemom banke Geniki.

(10)

Banka Piraeus je 19. oktobra 2012 z družbo Société Générale podpisala pogodbo o nakupu delnic v zvezi s prevzemom celotnega deleža družbe Société Générale (99,08 %) v banki Geniki.

(11)

Službe Komisije so 12. decembra 2012 Grčiji poslale dopis, ki je vključeval predhodno oceno prevzema banke Geniki.

(12)

Banka Piraeus je 26. februarja 2013 obvestila Komisijo o svojih namenih prevzema Millennium Bank Greece S.A. (v nadaljnjem besedilu: banka MBG). Komisija je opravila več telekonferenc in izmenjav elektronske pošte z grškimi organi in banko Piraeus v zvezi s prevzemom banke MBG.

(13)

Službe Komisije so 25. marca 2013 Grčiji poslale dopis, ki je vključeval predhodno oceno prevzema banke MBG.

(14)

Banka Piraeus je 22. aprila 2013 sporočila, da je sklenila pogodbo z Millennium Banco Comercial Portugues (v nadaljnjem besedilu: banka BCP) v zvezi s prevzemom celotnega delniškega kapitala banke MBG in udeležbo banke BCP v prihodnjem povečanju kapitala banke Piraeus.

(15)

GSFS je 3. junija 2013 prvo in drugo premostitveno kapitalizacijo delno pretvoril v lastniški kapital v skupnem znesku 5 891 milijonov EUR. Banki Piraeus je tudi zagotovil dodatni znesek v višini 1 094 milijonov EUR, kot se je zavezal, ko je banka Piraeus prevzela dobri del Agricultural Bank of Greece (v nadaljnjem besedilu: banka ATE) in grških podružnic treh ciprskih bank (glej oddelek 1.2). Poleg tega so zasebni vlagatelji vložili 1 444 milijonov EUR. Skupna dokapitalizacija je znašala 8 429 milijonov EUR in se navaja kot „dokapitalizacija iz pomladi 2013“.

(16)

Grški organi so 19. decembra 2013 Komisiji predložili informacije o pogojih dokapitalizacije iz pomladi 2013.

(17)

Grški organi so končni načrt prestrukturiranja banke Piraeus (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja) Komisiji predložili 25. junija 2014. Istega dne so predložili informacije o ELA z državnim jamstvom. Navedli so, da nameravajo banki Piraeus še naprej zagotavljati tako likvidnostno pomoč, pa tudi državna jamstva za dolžniške instrumente in državna obligacijska posojila na podlagi programa pomoči grškim bankam.

(18)

Komisija je med upravnim postopkom opravila številne sestanke, telekonference in izmenjave elektronske pošte s predstavniki grških organov in banke Piraeus.

(19)

Grčija je privolila, da se ta sklep izjemoma sprejme samo v angleškem jeziku.

(20)

Grčija je aprila 2011 dokapitalizirala banko ATE s 1 445 milijoni EUR (znesek, ki je vključeval 675 milijonov EUR, prvotno odobrenih na podlagi grške sheme dokapitalizacije). Poleg tega je banka ATE prejela likvidnostno pomoč v višini 6 103 milijonov EUR. Komisija je s sklepom z dne 23. maja 2011 odobrila navedene ukrepe na podlagi načrta prestrukturiranja banke ATE (v nadaljnjem besedilu: sklep o prestrukturiranju banke ATE) (8).

(21)

Grčija je 29. decembra 2011 sodelovala pri novi izdaji delnic s pravico prednostnega nakupa banke ATE v višini 290 milijonov EUR.

(22)

Grčija je 22. marca 2012 predložila poročilo Banke Grčije, v katerem je bilo predlagano reševanje banke ATE s postopkom nakupa in prevzema (9) izbranih sredstev in obveznosti banke ATE (v nadaljnjem besedilu: prenesene dejavnosti banke ATE), medtem ko bi bila preostala sredstva in obveznosti rešeni prek slabe banke.

(23)

Banka Piraeus je julija 2012 napovedala prevzem s pripojitvijo dobrega dela banke ATE, ki je bila dana v likvidacijo.

(24)

GSFS se je takrat zavezal, da bo kril kapitalske potrebe banke Piraeus, izhajajoče iz pridobljenih sredstev. Banka Grčije je 27. januarja 2013 ugotovila, da kapital, potreben za regulativne namene zaradi prevzema prenesenih dejavnosti banke ATE, znaša 570 milijonov EUR, ki jih bo kril GSFS.

(25)

Komisija je s sklepom z dne 3. maja 2013 (10) (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji banke ATE) sklenila, da ukrepi podpore, odobreni ob prenosu prenesenih dejavnosti banke ATE, ne pomenijo državne pomoči za banko Piraeus, ampak za prenesene dejavnosti banke ATE. Poleg tega je ugotovila, da bi bila pomoč združljiva z notranjim trgom, če načrt prestrukturiranja banke Piraeus, ki zdaj vključuje prenesene dejavnosti banke ATE, omogoča ponovno vzpostavitev njenega dolgoročno uspešnega poslovanja.

(26)

GSFS je junija 2013 v banko Piraeus vložil 570 milijonov EUR v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013 (11).

(27)

Po izrednem sestanku Euroskupine (12)15. marca 2013 so ciprski organi in Evropska unija, Mednarodni denarni sklad (v nadaljnjem besedilu: MDS) in Evropska centralna banka (v nadaljnjem besedilu: ECB) dosegli politični dogovor o politiki, ki bo podlaga za prihodnji program makroekonomskega prilagajanja. Med drugim so se zlasti dogovorili, da bodo posli treh ciprskih bank v Grčiji preneseni na grško banko.

(28)

Banka Piraeus in druge grške banke so izrazile interes za prevzem poslov treh ciprskih bank v Grčiji.

(29)

GSFS je 22. marca 2013 privolil v to, da banka Piraeus izdela ponudbo za prevzem grških podružnic, vlog in posojil treh ciprskih bank. Ponudba banke Piraeus je bila pogojena s tem, da GSFS zagotovi lastniški kapital za banko Piraeus v znesku, ki je enak ceni, plačani za lastniški kapital prevzetega podjetja.

(30)

Grški organi in GSFS so službe Komisije podrobno obveščali o razvoju dogodkov in pogojih prevzema.

(31)

Banka Piraeus je 26. marca 2013 z vsako od treh ciprskih bank podpisala pogodbo o prodaji in prenosu v zvezi z njihovimi grškimi dejavnostmi (vloge, posojila in mreža podružnic).

(32)

Kot je bilo dogovorjeno marca 2013, je GSFS v banko Piraeus vložil kapital v višini 524 milijonov EUR (13), da bi lahko izpolnjevala kapitalske potrebe, nastale zaradi prevzema navedenih sredstev.

(33)

Realni bruto domači proizvod Grčije (v nadaljnjem besedilu: BDP) se je od leta 2008 do leta 2012 zmanjšal za 20 %, kot je prikazano v preglednici 1. Zaradi tega so se grške banke spopadale s hitro rastočo stopnjo nevračila posojil za grška gospodinjstva in podjetja (14). Ta razvoj dogodkov je negativno vplival na donosnost sredstev grških bank in privedel do kapitalskih potreb.

Preglednica 1

Rast realnega BDP v Grčiji, 2008–2013

(34)

Poleg tega je Grčija februarja 2012 izvedla izmenjavo obveznic z zasebnim sektorjem, kar je znano kot udeležba zasebnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: program PSI). Grške banke so sodelovale v programu PSI, v katerem je grška vlada obstoječim zasebnim imetnikom obveznic ponudila nove vrednostne papirje (vključno z novimi grškimi državnimi obveznicami (v nadaljnjem besedilu: GDO), vrednostnimi papirji, vezanimi na BDP, in obveznicami PSI, ki jih je izdal evropski instrument za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF)) v zameno za obstoječe GDO s 53,5-odstotno nominalno diskontno stopnjo in daljšimi ročnostmi (15). Grški organi so rezultate navedene izmenjave obveznic objavili 9. marca 2012 (16). Izmenjava je povzročila velike izgube za imetnike obveznic (ki jih je Banka Grčije ocenila na povprečno 78 % nominalne vrednosti starih GDO za grške banke) in kapitalske potrebe, ki so bile vknjižene za nazaj v računovodske izkaze grških bank za leto 2011. Skupne izgube glavnih grških bank zaradi PSI so povzete v preglednici 2.

Preglednica 2

Skupne izgube glavnih grških bank zaradi PSI (v milijonih EUR)

(35)

Ker so se grške banke zaradi programa PSI in nadaljevanja recesije spopadale z velikimi kapitalskimi primanjkljaji, so bila z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah (v nadaljnjem besedilu: MEFP) drugega programa prilagoditve za Grčijo, ki so ga 11. marca 2012 sklenili grška vlada, Evropska unija, MDS in ECB, zagotovljena sredstva za dokapitalizacijo navedenih bank. Grški organi so skupne potrebe po dokapitalizaciji bank in stroške reševanja, ki naj bi se financirali na podlagi navedenega programa, ocenili na 50 milijard EUR (17). Navedeni znesek je bil izračunan na podlagi stresnega testa, ki ga je opravila Banka Grčije za obdobje od decembra 2011 do decembra 2014 (v nadaljnjem besedilu: stresni test iz leta 2012) in je temeljil na napovedi izgube iz posojil, ki jo je opravila družba Blackrock (18). Sredstva za dokapitalizacijo grških bank so na voljo prek GSFS. V preglednici 3 je povzet izračun kapitalskih potreb za glavne grške banke, kot izhajajo iz stresnega testa iz leta 2012.

Preglednica 3

Stresni test iz leta 2012: kapitalske potrebe glavnih grških bank (v milijonih EUR)

(36)

V skladu z MEFP iz marca 2012 bodo imele „banke, ki predložijo izvedljive načrte za zbiranje kapitala, […] možnost, da zaprosijo za javno pomoč in jo prejmejo na način, s katerim se ohranijo spodbude za zasebni sektor za vlaganje kapitala in tako zmanjša breme za davkoplačevalce“ (19). Banka Grčije je ugotovila, da so samo štiri največje banke (Eurobank, National Bank of Greece, banka Piraeus in Alpha Bank) predložile izvedljive načrte za zbiranje kapitala (20). Prvo dokapitalizacijo GSFS so prejele maja 2012.

(37)

Domače vloge v bankah v Grčiji so se od konca leta 2009 do junija 2012 zmanjšale za skupaj 37 % zaradi recesije in politične negotovosti. Navedene banke so morale plačevati višje obrestne mere, če so želele ohraniti vloge. Stroški vlog so se povečali, zaradi česar se je zmanjšala neto obrestna marža bank. Ker so grške banke izgubile dostop do financiranja na medbančnih trgih, so postale v celoti odvisne od financiranja iz Eurosistema (21), vedno večji del tega financiranja pa je bil v obliki ELA z državnim jamstvom, ki jo je odobrila Banka Grčije.

(38)

Grčija je 3. decembra 2012 začela izvajati program odkupa novih GDO, ki so jih vlagatelji prejeli v okviru programa PSI, po cenah, ki so se gibale od 30,2 % do 40,1 % njihove nominalne vrednosti (22). Grške banke so sodelovale pri navedenem programu odkupa, ki je pokazal nadaljnje izgube v njihovih bilancah stanja, ker je večina računovodske izgube (tj. razlike med tržno vrednostjo in nominalno vrednostjo), vknjižene za te nove GDO v času programa PSI, postala dokončna in nepreklicna (23).

(39)

Decembra 2012 so štiri največje grške banke prejele drugo premostitveno dokapitalizacijo GSFS.

(40)

Spomladi 2013 je bila premostitvena dokapitalizacija štirih bank pretvorjena v trajno dokapitalizacijo v navadnih delnicah, pri čemer je imel GSFS v vsaki od štirih bank več kot 80-odstotni delež. Za banke, ki jim je uspelo pritegniti vnaprej določeni znesek zasebnega kapitala (banka Piraeus, Alpha Bank in National Bank of Greece), je GSFS prejel neglasovalne delnice, zasebnim vlagateljem pa so bili odobreni nakupni boni za delnice GSFS.

(41)

Banka Grčije je julija 2013 najela svetovalca za izvedbo diagnostične študije o portfeljih posojil vseh grških bank. Svetovalec je pripravil napovedi kreditne izgube za portfelje domačih posojil vseh grških bank in posojila z grškim tveganjem v tujih podružnicah in hčerinskih družbah za obdobje treh let in pol in za čas trajanja posojila. Z analizo so bile pripravljene napovedi kreditne izgube na podlagi dveh makroekonomskih scenarijev, tj. osnovnega in neugodnega. Banka Grčije je napovedi kreditne izgube za portfelje tujih posojil ocenila na podlagi nekaterih podatkov svetovalca.

(42)

Banka Grčije je na podlagi ocene napovedi kreditne izgube, ki jo je opravil svetovalec, jeseni 2013 začela nov stresni test (v nadaljnjem besedilu: stresni test iz leta 2013), da bi ocenila trdnost kapitalskega položaja grških bank na podlagi osnovnega in neugodnega scenarija. Banka Grčije je oceno kapitalskih potreb opravila s strokovno pomočjo drugega svetovalca.

(43)

Ključne komponente ocene kapitalskih potreb na podlagi stresnega testa iz leta 2013 so bile (i) napovedi kreditne izgube (24) za portfelje posojil bank na konsolidirani podlagi za grško in tuje tveganje, brez obstoječih rezervacij za posojila, ter (ii) ocenjena donosnost iz poslovanja bank za obdobje od junija 2013 do decembra 2016 na podlagi zadržane prilagoditve načrtov prestrukturiranja, ki so bili Banki Grčije predloženi v četrtem četrtletju 2013. V preglednici 4 je povzet izračun kapitalskih potreb za glavne grške banke na konsolidirani podlagi v osnovnem scenariju za stresni test iz leta 2013.

Preglednica 4

Stresni test iz leta 2013: kapitalske potrebe grških bank na konsolidirani podlagi v osnovnem scenariju (v milijonih EUR)

(44)

Banka Grčije je 6. marca 2014 objavila rezultate stresnega testa iz leta 2013 in banke pozvala, naj do sredine aprila 2014 predložijo svoje načrte za zbiranje kapitala za kritje kapitalskih potreb na podlagi osnovnega scenarija.

(45)

Banke so od konca marca 2014 do začetka maja 2014 izvedle povečanje kapitala.

(46)

Banka Piraeus zagotavlja univerzalne bančne storitve, predvsem v Grčiji, srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi (Romunija, Bolgarija, Srbija, Albanija, Ukrajina in Ciper) ter Egiptu. Ponuja vse bančne in finančne produkte ter storitve za gospodinjstva in podjetja. Dejavna je na področjih bančnega poslovanja za prebivalstvo, bančnega poslovanja za podjetja in zasebnega bančništva, upravljanja premoženja, zakladništva in investicijskega bančništva. Banka Piraeus je registrirana v Grčiji, njene delnice pa kotirajo na atenski borzi. Na dan 30. decembra 2012 je imela skupaj 18 597 zaposlenih (28).

(47)

Banka Piraeus je sodelovala v programu PSI, v katerem je izmenjala GDO in državna posojila z nominalno vrednostjo v višini 7,7 milijarde EUR. Njeni skupni stroški v zvezi s PSI so znašali približno 5 911 milijonov EUR pred obdavčitvijo in so bili v celoti knjiženi v izkazih za leto 2011 (29). Banka Piraeus je v času programa odkupa iz decembra 2012 prodala nove GDO, ki jih je prejela v okviru PSI, po močno diskontirani nominalni vrednosti. Navedena prodaja je pokazala njene izgube pri novih GDO.

(48)

Ključni podatki za banko Piraeus iz decembra 2010, decembra 2011, decembra 2012 in decembra 2013 (konsolidirani podatki) so prikazani v preglednici 5.

Preglednica 5

Ključni podatki za banko Piraeus za leta 2010, 2011, 2012 in 2013

(49)

Iz preglednice 5 je razvidno, da je imela banka Piraeus poleg velikih izgub, ki jih je leta 2011 vknjižila zaradi programa PSI (5 911 milijonov EUR (31)), do sredine leta 2012 težave zaradi upadanja prihodkov (med drugim zaradi višjih stroškov vlog) ter visokih in rastočih izgub zaradi oslabitve njenega portfelja posojil v Grčiji in tujini. Likvidnostni položaj banke so močno prizadeli odlivi vlog. Navedeni položaj se je nekoliko izboljšal, ko je banka Piraeus julija 2012 začela s prevzemi.

(50)

Banka Grčije je na podlagi stresnega testa iz leta 2013 kapitalske potrebe banke Piraeus ocenila na 465 milijonov EUR v osnovnem scenariju.

(51)

Banka Piraeus je marca 2014 izvedla povečanje kapitala v višini 1 752 milijonov EUR, da bi pokrila kapitalske potrebe, navedene v uvodni izjavi 50, in odplačala 940 milijonov EUR v prednostnih delnicah, ki jih je imela Grčija (32). V nasprotju s povečanjem kapitala banke Eurobank aprila 2014 GSFS banki Piraeus ni izdal zaveze, da bo vložil kapital v okviru povečanja kapitala v primeru nezadostnega zasebnega povpraševanja. Povečanje njenega kapitala je bilo doseženo s ponudbo kapitala brez predkupne pravice (tj. povečanje kapitala z odpovedjo predkupne pravice delničarjev) za mednarodne vlagatelje in z javno ponudbo v Grčiji. Vpisna cena je bila določena na 1,7 EUR na delnico.

(52)

Po povečanju kapitala je banka Piraeus 22. maja 2014 sporočila, da je odkupila prednostne delnice Grčije v skupnem znesku 750 milijonov EUR (33).

(53)

Banko ATE je leta 1929 ustanovila Grčija kot nepridobitno organizacijo. Do zgodnjih 90. let je bila banka ATE specializirana finančna institucija, ki je podpirala razvoj kmetijskega sektorja v imenu grške države. Decembra 2000 je bila uvrščena na atensko borzo. 14. novembra 2011 je bila Grčija glavni delničar banke ATE z 89,9-odstotnim deležem.

(54)

Banka ATE je opravljala vse bančne dejavnosti, za prebivalstvo in podjetja, zagotavljala finančne storitve, kot so zavarovalne dejavnosti in dajanje v najem, ter pridobila velike deleže v družbah, ki delujejo v nefinančnih sektorjih, vključno z industrijo proizvodnje sladkorja in mleka.

(55)

Julija 2012 je banka ATE svoje storitve ponujala prek svoje mreže 468 podružnic in zaposlovala 5 024 oseb. Julija 2012 so njene skupne vloge znašale 14,9 milijarde EUR v skupnih sredstvih v višini 21,8 milijarde EUR (34).

(56)

Banka ATE je od leta 2006 svoje storitve ponujala tudi zunaj Grčije s 74-odstotnim deležem v ATE Bank Romania ter 20,3-odstotnim deležem navadnega delniškega kapitala in 25 % prednostnih delnic v AIKBanka Serbia.

(57)

Težave banke ATE so se pojavile pred grško dolžniško krizo, predvsem zaradi slabe kakovosti sredstev in tradicionalno nizke donosnosti pred oslabitvijo. Poleg tega je grška dolžniška kriza prizadela vse grške banke, vključno z banko ATE, na dva načina: (i) izguba dostopa Grčije do mednarodnih trgov dolžniških vrednostnih papirjev je hudo prizadela likvidnostni položaj grških bank ter (ii) poslabšala se je kakovost sredstev in povečale so se oslabitve.

(58)

Grčija je aprila 2011 dokapitalizirala banko ATE s 1 445 milijoni EUR (ki so vključevali 675 milijonov EUR, prvotno odobrenih na podlagi grškega ukrepa dokapitalizacije). Poleg tega je banka ATE prejela likvidnostno pomoč v višini 6 103 milijonov EUR. Komisija je navedene ukrepe odobrila v sklepu o prestrukturiranju banke ATE.

(59)

Kljub temu se je kapitalski položaj banke ATE v drugi polovici leta 2011 poslabšal predvsem zaradi njenega sodelovanja v programu PSI. Kot je prikazano v preglednici 2, so njeni skupni stroški v zvezi s PSI znašali približno 4 329 milijonov EUR pred obdavčitvijo in so bili v celoti knjiženi v izkazih za leto 2011. Kot je prikazano v preglednici 3, so bile kapitalske potrebe prenesenih dejavnosti banke ATE ocenjene na 4 920 milijonov EUR.

(60)

Grčija je 22. marca 2012 predložila poročilo Banke Grčije, v katerem je bilo predlagano reševanje banke ATE s postopkom nakupa in prevzema v zvezi s prenesenimi dejavnostmi banke ATE, medtem ko bi se preostala sredstva in obveznosti reševali prek slabe banke. Banka Piraeus in druga velika grška banka sta GSFS predložili nezavezujoči ponudbi. Upravni odbor GSFS je 26. julija 2012 odobril ponudbo banke Piraeus.

(61)

Banka Grčije je 27. julija 2012 izvedla prenos prenesenih dejavnosti banke ATE na banko Piraeus (35).

(62)

Ker so prenesene dejavnosti banke ATE vsebovale manj sredstev po pošteni vrednosti kot obveznosti, je moral GSFS v skladu s sklepom Banke Grčije z dne 28. januarja 2013 nadomestiti razliko med prenesenimi sredstvi in prenesenimi obveznostmi, tj. likvidnostno vrzel. Banka Grčije je na podlagi revidiranih podatkov ugotovila, da bo likvidnostna vrzel 7 471 milijonov EUR, in GSFS je banki Piraeus odobril obveznice evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: obveznice EFSF), vredne 7 471 milijonov EUR.

(63)

Poleg tega se je GSFS zavezal, da bo banki Piraeus zagotovil kapital za kapitalizacijo prenesenih dejavnosti banke ATE v višini do 9 %. Navedeni znesek je bil najprej ocenjen na 500 milijonov EUR, vendar je bil končni znesek določen na 570 milijonov EUR. GSFS je v banko Piraeus vložil končni znesek v zameno za navadne delnice v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013.

(64)

Banka Piraeus je prenesene dejavnosti banke ATE prevzela za nakupno ceno 95 milijonov EUR.

(65)

Banka Geniki je bila ustanovljena leta 1937. Zagotavljala je finančne storitve v sektorjih bančnega poslovanja za prebivalstvo, bančnega poslovanja za podjetja in storitev kapitalskega trga. Družba Société Générale je leta 2004 pridobila večino delnic banke Geniki. Banka Geniki je imela na dan 31. decembra 2012 104 podružnice in 1 391 zaposlenih (36). Skupna sredstva so znašala 2,6 milijarde EUR, skupna neto posojila 1,9 milijarde EUR in vloge približno 2 milijardi EUR (37).

(66)

Grška dolžniška kriza je zelo negativno vplivala na uspešnost bančnega sektorja. Poleg tega je sodelovanje grških bank v programu PSI povzročilo hitro poslabšanje njihovega kapitalskega položaja. Kot je prikazano v preglednici 2, so skupni stroški banke Geniki v zvezi s PSI znašali približno 292 milijonov EUR pred obdavčitvijo in so bili v celoti knjiženi v njenih izkazih za leto 2011. Kot je prikazano v preglednici 3, je bil znesek kapitalskih potreb banke Geniki ocenjen na 281 milijonov EUR in izračunan na podlagi stresnega testa, ki ga je opravila Banka Grčije.

(67)

Družba Société Générale se je junija 2012 v poskusu, da bi prodala banko Geniki, obrnila na vse štiri velike grške banke. Za prevzem banke Geniki se je zanimala samo banka Piraeus.

(68)

Pogajanja med družbo Société Générale in banko Piraeus za prodajo banke Geniki so 19. oktobra 2012 privedla do uradnega dogovora, na podlagi katerega: (i) bo družba Société Générale prodala in banka Piraeus kupila 99,08-odstotni delež družbe Société Générale v banki Geniki ter (ii) družba Société Générale odstopila in prenesla ter banka Piraeus prevzela 100 % predplačil delniškega kapitala za banko Geniki, ki jih je Société Générale dodelila in jih bo dodelila v prihodnosti. Société Générale je nazadnje privolila v predplačilo v višini približno 290 milijonov EUR za banko Geniki in vpis obveznice, ki jo je izdala banka Piraeus, v znesku približno 170 milijonov EUR. Banka Piraeus je nato banko Geniki prevzela za 1 milijon EUR.

(69)

Banka Piraeus je 14. decembra 2012 sporočila, da je prevzem deleža družbe Société Générale v banki Geniki končan.

(70)

Bank of Cyprus, Cyprus Popular Bank in Hellenic Bank so bile ustanovljene leta 1899, leta 1901 oziroma leta 1976.

(71)

Po izrednem sestanku Euroskupine 15. marca 2013 so Evropska unija, MDS in ECB dosegli dogovor o glavnih parametrih načrta za reševanje za Ciper. Grški odbor za sistemsko stabilnost (v nadaljnjem besedilu: GOSS) je soglasno predlagal prenos grških sredstev in obveznosti podružnic treh ciprskih bank v Grčiji na obstoječo grško banko. Zlasti je navedel, da „so […] (*3) z dogovorom v celoti zaščiteni imetniki vlog v grških podružnicah [treh ciprskih bank], grški javni interes in finančna stabilnost ter da dogovor ne pomeni bremena za grški javni dolg“.

(72)

Banka Grčije je bila zadolžena za preučitev morebitnega interesa grških bank in je v tem okviru objavila razpis za zbiranje ponudb. Poleg tega je GSFS privolil v kritje kapitalskih potreb (prevzemnika), ki bi nastale zaradi prevzema grških podružnic treh ciprskih bank.

(73)

V preglednici 6 so povzeta sredstva in obveznosti treh ciprskih bank, ki so bili nazadnje preneseni na banko Piraeus (v nadaljnjem besedilu: ciprske prenesene dejavnosti).

Preglednica 6

Prenesene dejavnosti treh ciprskih bank

(74)

Sredstva, prenesena na banko Piraeus, so znašala približno 18,9 milijarde EUR, obveznosti pa približno 15 milijard EUR. Vendar so se stranke posla dogovorile, da bodo upoštevale znesek izgub, ki je bil napovedan v poročilu PIMCO za banke na Cipru na podlagi neugodnega scenarija (38). Glede na poročilo PIMCO je vrednost sredstev, ki bi bila prenesena na banko Piraeus, znašala približno 16,5 milijarde EUR. Prenesene obveznosti so znašale približno 14,5 milijarde EUR.

(75)

21. in 22. marca 2013 so samo tri banke, med katerimi je bila banka Piraeus, predložile nezavezujoče ponudbe.

(76)

GSFS je 22. marca 2013 privolil, da banka Piraeus prevzame posle treh ciprskih bank v Grčiji. Skupno plačilo banke Piraeus za prevzem ciprskih prenesenih dejavnosti je bilo 524 milijonov EUR. Zlasti je bilo dogovorjeno, da bo banka Piraeus plačala 237 milijonov EUR za prevzem prenesenih dejavnosti Bank of Cyprus, 258 milijonov EUR za prevzem prenesenih dejavnosti Cyprus Popular Bank in 29 milijonov EUR za prevzem prenesenih dejavnosti Hellenic Bank.

(77)

GSFS je junija 2013 v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013 (39) v banko Piraeus vložil kapital v višini 524 milijonov EUR za kritje nakupne cene, ki jo je plačala banka Piraeus.

(78)

Banka MBG je bila ustanovljena leta 2000. Na dan 31. decembra 2012 je imela 119 podružnic in 1 174 zaposlenih (40).

(79)

Banka Piraeus je 22. aprila 2013 podpisala dokončni dogovor z banko BCP v zvezi s prevzemom celotnega delniškega kapitala banke MBG in udeležbo banke BCP v prihodnjem povečanju kapitala banke Piraeus.

(80)

V skladu z navedenim dogovorom bi banka BCP prispevala 400 milijonov EUR k regulatorni dokapitalizaciji banke MBG (od katerih je banka BCP 139 milijonov EUR prispevala že decembra 2012) s pretvorbo podrejenih in prednostnih posojil banke BCP v lastniški kapital banke MBG. Poleg tega bi banka MBG vse financiranje, ki ji ga je v preteklosti zagotovila banka BCP, vrnila v dveh obrokih: 650 milijonov EUR bi plačala na datum sklenitve posla, znesek v višini približno 250 milijonov EUR pa bi plačala v šestih mesecih od sklenitve posla. Nazadnje, banka BCP bi prispevala 400 milijonov EUR k dokapitalizaciji banke Piraeus na podlagi zasebnega plasiranja z izključitvijo predkupnih pravic. Banka Piraeus bi nato v celoti dokapitalizirano banko MBG prevzela za 1 milijon EUR.

(81)

Banka Piraeus je 19. junija 2013 sporočila, da je prevzem banke MBG končan.

(82)

Preglednica 7 vsebuje pregled učinka zaporednih prevzemov na velikost in obliko banke Piraeus v Grčiji (nobeden od prevzetih subjektov ni vključeval tuje aktive, razen prenesenih dejavnosti banke ATE, ki so vključevale majhna romunska sredstva). Zaradi teh prevzemov ima banka Piraeus zdaj največji tržni delež na grškem trgu vlog in posojil.

Preglednica 7

Učinek zaporednih prevzemov na velikost banke Piraeus v Grčiji

(83)

Banka Piraeus je v okviru programa pomoči grškim bankam prejela več oblik pomoči, in sicer na podlagi ukrepa dokapitalizacije, ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil.

(84)

Banka Piraeus je prejela in še prejema pomoč na podlagi ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil. Navedena pomoč bo v tem sklepu opisana kot „ukrep L1“. Banka Piraeus je leta 2010 izdala obveznice z državnim jamstvom v skupnem znesku 9,9 milijarde EUR. Grčija je banki Piraeus posodila tudi 1 289 milijonov EUR v državnih obveznicah. Ob koncu marca 2014 je bil neporavnani znesek državnih obveznic 1 024 milijonov EUR (41).

(85)

Grški organi so v načrtu prestrukturiranja banke Piraeus, ki so ga Komisiji predložili 25. junija 2014, zaprosili za dovoljenje za nadaljnje izdajanje jamstev in posojanje državnih obveznic banki Piraeus na podlagi programa pomoči grškim bankam v obdobju prestrukturiranja, če bi nastala potreba po taki likvidnostni podpori, čeprav ni pričakovati, da se bo to zgodilo.

(86)

Banka Piraeus je maja 2009 in decembra 2011 od Grčije na podlagi ukrepa dokapitalizacije iz programa pomoči grškim bankam prejela kapitalska vložka v višini 370 milijonov EUR oziroma 380 milijonov EUR, kar skupaj znaša 750 milijonov EUR (ukrep A) in ustreza približno 2,1 % tveganju prilagojene aktive (v nadaljnjem besedilu: RWA) (42) banke Piraeus v tistem času.

(87)

Dokapitalizacija je bila izvedena v obliki prednostnih delnic, ki jih je vpisala Grčija, s kuponom z nominalno obrestno mero 10 % in petletno ročnostjo.

(88)

Banka Piraeus je prednostne delnice odkupila 22. maja 2014, kot je opisano v uvodni izjavi 52.

(89)

ELA je izreden ukrep, ki solventni finančni instituciji, ki se srečuje z začasnimi likvidnostnimi težavami, omogoči prejemanje financiranja iz Eurosistema, ne da bi taka operacija bila del enotne monetarne politike. Obrestna mera, ki jo finančna institucija plača za ELA, je za […] bazičnih točk višja od obresti, ki jih plačuje za redno refinanciranje centralne banke.

(90)

Za program ELA je odgovorna Banka Grčije, kar pomeni, da vse stroške in tveganja, povezana z zagotavljanjem ELA, nosi Banka Grčije (43). Grčija je Banki Grčije odobrila državno jamstvo za celotni znesek ELA, ki ga je odobrila Banka Grčije. Minister za finance lahko na podlagi člena 50(7) zakona št. 3943/2011, s katerim je bil spremenjen člen 65(1) zakona št. 2362/1995, odobri jamstva v imenu države za Banko Grčije, da se zavarujejo terjatve Banke Grčije do kreditnih institucij. Banke, upravičene do ELA, morajo državi plačati premijo za jamstvo v višini […] bazičnih točk.

(91)

Banka Piraeus je 31. decembra 2011 prejela ELA z državnim jamstvom v višini 11,64 milijarde EUR, medtem ko je 31. decembra 2012 prejela ELA z državnim jamstvom v višini 31,4 milijarde EUR (44). Po močnem upadu leta 2013 je banka Piraeus na koncu tega leta prejela samo 750 milijonov EUR ELA z državnim jamstvom.

(92)

Banka Piraeus je od leta 2012 prejela pomoč v okviru različnih ukrepov kapitalske podpore, ki jih je odobril GSFS. Preglednica 8 vsebuje pregled navedenih ukrepov pomoči.

Preglednica 8

Ukrepi pomoči, odobreni banki Piraeus prek GSFS

(93)

Uvodne izjave 14 do 33 sklepa o začetku postopka Piraeus vsebujejo podroben opis prve premostitvene dokapitalizacije iz maja 2012 (ukrep B1). V tem oddelku so predstavljeni ozadje in glavne lastnosti navedenega ukrepa.

(94)

GSFS je 20. aprila 2012 banki Piraeus izdal pismo, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri načrtovanem povečanju njenega delniškega kapitala v višini do 5 milijard EUR.

(95)

GSFS je na podlagi ukrepa B1 maja 2012 na banko Piraeus prenesel obveznice EFSF v višini 4,7 milijarde EUR v skladu z določbami o premostitveni dokapitalizaciji iz zakona št. 3864/2010 o ustanovitvi GSFS (v nadaljnjem besedilu: zakon o GSFS). Komisija je v uvodni izjavi 53 sklepa o začetku postopka Piraeus ugotovila: „Premostitvena dokapitalizacija, končana 28. maja 2012, pomeni izpolnitev obveznosti iz pisma o zavezi in torej nadaljevanje iste pomoči.“ Oba zneska, tj. znesek, naveden v pismu o zavezi, in znesek prve premostitvene dokapitalizacije, je izračunala Banka Grčije za zagotovitev, da bo banka Piraeus na dan 31. decembra 2011, tj. datum retroaktivnega knjiženja premostitvene dokapitalizacije v izkaze banke Piraeus, dosegla 8-odstotni količnik celotnega kapitala. Kot je razvidno iz preglednice 3, je ukrep B1 kril le del celotnih kapitalskih potreb, opredeljenih s stresnim testom iz leta 2012. Banka Piraeus naj bi kapital zbrala s prihodnjim povečanjem kapitala, premostitvena dokapitalizacija pa je bila namenjena le ohranjanju upravičenosti banke do financiranja ECB, dokler se ne bi izvedlo navedeno povečanje kapitala.

(96)

Za obdobje od datuma prve premostitvene dokapitalizacije do datuma pretvorbe prve premostitvene dokapitalizacije v navadne delnice in druge zamenljive finančne instrumente je bilo v sporazumu za obdobje pred vpisom med banko Piraeus in GSFS določeno, da mora banka Piraeus GSFS plačati 1-odstotno letno provizijo na nominalno vrednost obveznic EFSF ter da se bodo kakršna koli izplačila kuponov in natečene obresti na obveznice EFSF za navedeno obdobje štele za dodatni kapitalski prispevek GSFS banki Piraeus (46).

(97)

Banka Piraeus je jeseni 2012 zabeležila dodatne izgube. Njen kapital je bil torej znova manjši od minimalnih kapitalskih zahtev, da bi ostala upravičena do refinanciranja ECB.

(98)

Zato je bila potrebna druga premostitvena dokapitalizacija. GSFS je 20. decembra 2012 izvedel drugo premostitveno dokapitalizacijo v višini 1 553 milijonov EUR (ukrep B2), ki je bila znova plačana s prenosom obveznic EFSF na banko Piraeus.

(99)

Poleg druge premostitvene dokapitalizacije je GSFS 20. decembra 2012 banki Piraeus izdal pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri povečanju njenega delniškega kapitala in zamenljivih instrumentih, ki bodo izdani, v skupnem znesku do 1 082 milijonov EUR (ukrep B3).

(100)

Skupni znesek obeh premostitvenih dokapitalizacij (ukrepa B1 in B2) in dodatni znesek, obljubljen decembra 2012 (ukrep B3), so pomenili, da se je GSFS zavezal, da bo kril celotne kapitalske potrebe, opredeljene na podlagi stresnega testa iz leta 2012 (7 335 milijonov EUR (47)).

(101)

23. aprila 2013 je bilo na skupščini delničarjev banke Piraeus odobreno povečanje delniškega kapitala v višini 8 429 milijonov EUR (48). Navedeni znesek je bil izračunan kot vsota:

(102)

Cena novih delnic je bila določena na 1,70 EUR na delnico, kar ustreza 50 % povprečne cene delnice, tehtane glede na obseg trgovanja, v 50 trgovalnih dneh pred njeno določitvijo.

(103)

Upravni odbor banke Piraeus je 3. junija 2013 napovedal izdajo 3 888 268 914 novih delnic z nominalno vrednostjo 0,30 EUR po ceni 1,70 EUR na delnico (50). Banka Piraeus je 28. junija 2013 sporočila (51), da je upravni odbor potrdil celotno plačilo skupnega povečanja delniškega kapitala v skupnem znesku 8 429 milijonov EUR, vključno s premijskimi zneski.

(104)

Skupna zasebna udeležba v povečanju delniškega kapitala banke Piraeus je znašala 1 444 milijonov EUR (52). Navedeni znesek vključuje udeležbo banke BCP, kot je opisano v uvodni izjavi 80.

(105)

Udeležba GSFS v povečanju delniškega kapitala banke Piraeus je torej znašala 6 985 milijonov EUR.

(106)

GSFS je takoj po dokapitalizaciji iz pomladi 2013 postal glavni delničar banke Piraeus z 81-odstotnim deležem (53). GSFS je izdal nakupne bone in zasebnim vlagateljem dodelil en nakupni bon za vsako vpisano delnico brez plačila (54). Vsak nakupni bon vključuje pravico do nakupa 4,48 delnice GSFS v določenih razdobjih in po določenih izvršilnih cenah. Prvi izvršilni datum je bil 2. januar 2014, nato pa se lahko nakupni boni izvršujejo vsakih šest mesecev do 2. januarja 2018. Izvršilna cena je enaka vpisni ceni v višini 1,70 EUR, povečani za letno obrestno mero (4 % za prvo leto, 5 % za drugo leto, 6 % za tretje leto, 7 % za četrto leto in nato 8 % anualizirano za zadnjih šest mesecev) (55).

(107)

Zakon o GSFS, kakor je bil spremenjen leta 2014, določa, da se lahko v primeru nove izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa prilagodijo le izvršilne cene nakupnih bonov. Poleg tega se bo vsaka taka prilagoditev izvedla naknadno in samo do zneska ustvarjenega prihodka od prodaje predkupnih pravic GSFS. Prilagoditev ni predvidena v primeru povečanja delniškega kapitala brez predkupne pravice.

(108)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 58, je banka ATE v času sklepa o prestrukturiranju banke ATE že izkoristila ukrepe pomoči.

(109)

Grška država je decembra 2011 banko ATE dokapitalizirala z 290 milijoni EUR.

(110)

Reševanje z dne 27. julija 2012, kot je opisano v uvodnih izjavah 62 in 63, je prav tako vključevalo dodatno podporo države. GSFS je banki Piraeus odobril obveznice EFSF v vrednosti 7 471 milijonov EUR za kritje likvidnostne vrzeli. GSFS se je tudi zavezal, da bo banko Piraeus dokapitaliziral v znesku 570 milijonov EUR.

(111)

Pomoč, povezana s postopkom nakupa in prevzema, skupaj znaša 8 041 milijonov EUR.

(112)

Kot je že bilo navedeno v uvodnih izjavah 77 in 101, se je GSFS ob prevzemu grških poslov treh ciprskih bank zavezal, da bo banki Piraeus zagotovil 524 milijonov EUR kapitala (ukrep C). Navedena zaveza je bila izpolnjena junija 2013 (56).

(113)

Banka Piraeus se bo na podlagi načrta prestrukturiranja osredotočila na svoje osnovne bančne dejavnosti v Grčiji.

(114)

Njen glavni cilj je obnoviti donosnost in uspešnost svojega bančnega poslovanja v Grčiji. Načrt prestrukturiranja zato vključuje vrsto ukrepov, namenjenih izboljšanju operativne učinkovitosti in neto obrestne marže, ter ukrepe za izboljšanje njenega kapitalskega položaja in strukture bilance stanja.

(115)

Kar zadeva operativno učinkovitost, je banka Piraeus že začela izvajati obsežen program racionalizacije.

(116)

Od 31. decembra 2011 do 31. decembra 2013 je zmanjšala svojo fizično prisotnost v Grčiji za skupaj 322 podružnic, ob upoštevanju prestrukturiranja prevzetih subjektov po datumu prevzema. Banka Piraeus je leta 2014 ohranila ta ritem, pri čemer je v prvem polletju zaprla […] podružnic.

Preglednica 9

Prestrukturiranje grške mreže podružnic od leta 2010 do prvega polletja 2014

(117)

Banka Piraeus je v obdobju 2011–2013 tudi zmanjšala skupno število zaposlenih v svojih bančnih in nebančnih dejavnostih v Grčiji za 2 519 zaposlenih. Zlasti je bilo 2 114 odhodov opravljenih na podlagi sheme prostovoljnega izstopa, ki jo je izvedla banka Piraeus.

Preglednica 10

Zmanjšanje števila zaposlenih v obdobju 2010–2013

(118)

Banka Piraeus namerava v obdobju od decembra 2013 do konca leta 2017 v Grčiji dodatno zmanjšati število zaposlenih (s 16 558 na […] zaposlenih) in velikost svoje mreže (s 1 037 na […] podružnic) (57). […]

(119)

Povečana učinkovitost v smislu podružnic in osebja bo prispevala k znižanju skupnih stroškov grških dejavnosti banke Piraeus za […] % s 1 394 milijonov EUR na pro forma osnovi leta 2013 na […] milijonov EUR (58) leta 2017 (59). Posledično bi moralo pričakovano razmerje med stroški in prihodki njenih grških dejavnosti pasti pod […] % ob koncu obdobja prestrukturiranja.

(120)

V načrtu prestrukturiranja je opisano tudi, kako bo banka Piraeus znižala svoje stroške financiranja, kar je ključno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Banka Piraeus pričakuje, da bo lahko plačevala nižje obrestne mere za svoje vloge glede na stabilnejše razmere ter zlasti pričakovano stabilizacijo in okrevanje grškega gospodarstva, katerega rast se znova pričakuje od leta 2014 naprej. Razmiki za vloge naj bi se v Grčiji zmanjšali (60). Navedeno zmanjšanje razmikov naj bi bilo doseženo predvsem s plačevanjem precej nižjih obrestnih mer za vezane vloge. Prav tako se bo odvisnost banke Piraeus od ELA in širšega financiranja iz Eurosistema zmanjšala z več kot 45 % njenih celotnih sredstev v letu 2012 na manj kot […] % leta 2017 (61).

(121)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da bo banka Piraeus okrepila tudi svojo bilanco stanja. Njeno razmerje med neto posojili in vlogami v Grčiji se bo leta 2017 zmanjšalo na […] % (s 114 % leta 2013 (62)), njena kapitalska ustreznost pa se bo dodatno izboljšala.

(122)

Druga prednostna naloga banke Piraeus je upravljanje slabih posojil (v nadaljevanju: NPL). Banka Piraeus bo izboljšala svoje kreditne postopke v zvezi z dodeljevanjem posojil (boljše zavarovanje in zmanjšanje limitov) in upravljanjem NPL. Stopnja NPL bo leta […] dosegla skoraj […] %, nato pa se bo začela zmanjševati, ob koncu obdobja prestrukturiranja pa naj bi znašala približno […] % (63). Stroški tveganja (izgube zaradi oslabitve posojil) se bodo znižali s skoraj 2 milijard EUR leta 2013 na manj kot […] milijonov EUR leta 2018 (64).

(123)

Izboljšanje operativne učinkovitosti, povečanje neto obrestne marže in znižanje stroškov tveganja bodo banki Piraeus omogočili, da bo v Grčiji donosna od leta […] naprej. Banka Piraeus predvideva, da bo njen dobiček pri domačih dejavnostih leta 2018 presegel […] milijard EUR.

(124)

Banka Piraeus je za izboljšanje donosnosti svojih tujih dejavnosti že začela izvajati program bistvenega znižanja stroškov v mednarodni mreži. Od konca leta 2011 do marca 2014 se je število zaposlenih zmanjšalo za 10 %, tj. s 6 634 na 5 948, število podružnic pa za 18 %, tj. s 499 na 410 (65). Poenostavljena je bila tudi struktura njenega mednarodnega portfelja, da bi se zmanjšala stroškovna podlaga (66).

(125)

V načrtu prestrukturiranja je poudarjena potreba po zmanjšanju odvisnosti tujih hčerinskih družb od grške matične družbe, kar zadeva njihove potrebe po financiranju, ter po nadaljnji zaščiti kapitalskega položaja banke Piraeus.

(126)

Banka Piraeus je septembra 2012 prodala svojo ameriško hčerinsko družbo, ki je predstavljala približno 0,7 milijarde EUR njenih sredstev (13 podružnic in 158 zaposlenih).

(127)

Banka Piraeus bo zmanjšala svojo izpostavljenost tuji aktivi na […] milijard EUR konec junija 2018. Ta številka pomeni zmanjšanje za […] % (67) v primerjavi s koncem leta 2012 (68).

(128)

Zmanjšanje tuje aktive bo nekoliko manjše – na […] milijard EUR – v primeru […] (69). V navedenem primeru bo zmanjšanje tuje aktive znašalo […] % v primerjavi s koncem leta 2012.

(129)

Vendar se lahko banka Piraeus, namesto da bi izpolnila zgoraj navedeno omejitev skupnih sredstev konec junija 2018, odloči za odprodajo […] (70). V takem primeru ohranjene dejavnosti ne bodo pomenile več kot […] % skupnih tujih dejavnosti banke Piraeus ob koncu leta 2012.

(130)

Banka Piraeus bo zmanjšala svoje skupno financiranje za tuje hčerinske družbe.

(131)

Banka Piraeus je zbrala velike količine kapitala na trgu in s tem zmanjšala državno pomoč, ki jo je potrebovala.

(132)

Prvič, banka Piraeus je nekaj zasebnega kapitala zbrala leta 2011 z novo izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa v višini 807 milijonov EUR (71). Kot je navedeno v uvodni izjavi 104, je banka Piraeus uspela tudi zbrati kapital zasebnih vlagateljev na podlagi dokapitalizacije iz pomladi 2013. Z dokapitalizacijo iz pomladi 2013 se je tudi zelo zmanjšal delež prejšnjih delničarjev, saj je GSFS po dokapitalizaciji iz pomladi 2013 imel 81 % delnic banke Piraeus, novi vlagatelji 17 %, prejšnjim delničarjem pa je ostal le 2-odstotni delež. Dividende v denarnih sredstvih niso bile izplačane od leta 2008.

(133)

Banka Piraeus je aprila 2014 na trgu zbrala 1 750 milijonov EUR kapitala za kritje svojih dodatnih kapitalskih potreb in odplačilo prednostnih delnic, ki jih je imela Grčija. Nove delnice so bile izdane po ceni 1,7 EUR, tj. ceni, ki jo je plačal GSFS v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013.

(134)

Poleg tega je banka Piraeus ustvarila kapital z odkupom svojih hibridnih in podrejenih dolžniških instrumentov po diskontirani nominalni vrednosti. Banka Piraeus je marca 2012 ponudila odkup nekaterih hibridnih instrumentov in instrumentov nižjega drugega reda. Cena, ki je bila določena na podlagi tržne vrednosti in je vključevala premijo največ desetih odstotnih točk, je bila določena na 37 % nominalne vrednosti za hibridni instrument in 50 % nominalne vrednosti za instrument nižjega drugega reda. Stopnji udeležbe sta bili 52,8 % oziroma 18,2 %. Banka Piraeus je maja 2013 začela izvajati dodatno upravljanje obveznosti za odkup 321 milijonov EUR nedospelih vrednostnih papirjev. Stopnja udeležbe je bila 20 %. Z navedenimi zaporednimi odkupi je bil dosežen skupni kapitalski prirast v višini približno 120 milijonov EUR (72).

(135)

Grčija se je 25. junija 2014 zavezala, da bodo banka Piraeus in njene hčerinske družbe izvedle načrt prestrukturiranja, ki je bil predložen istega dne, in navedla dodatne zaveze v zvezi z izvajanjem načrta prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: zaveze). Zaveze, ki so v prilogi, so povzete v tem oddelku.

(136)

Prvič, Grčija se je zavezala, da bo banka Piraeus prestrukturirala svoje komercialne dejavnosti v Grčiji, pri čemer je določila največje število podružnic in zaposlenih na dan 31. decembra 2017 v Grčiji ter tudi najvišji znesek skupnih stroškov za grške dejavnosti v letu 2017 (73).

(137)

Grčija se je zavezala tudi, da bo banka Piraeus zmanjšala stroške vlog, zbranih v Grčiji. Največje razmerje med neto posojili in vlogami bo izpolnjevala na dan 31. decembra 2017 (74). […]

(138)

V zvezi s tujimi hčerinskimi družbami banke Piraeus se je Grčija zavezala, da bo banka Piraeus do 30. junija 2018 zmanjšala finančni vzvod svoje tuje aktive (75). Poleg tega je likvidnostna ali kapitalska podpora za navedene hčerinske družbe strogo omejena v smislu nominalnega zneska in posebnih okoliščin.

(139)

Grčija se je zavezala, da bo banka Piraeus odprodala vrsto vrednostnih papirjev. Poleg tega banka Piraeus ne bo kupovala vrednostnih papirjev neinvesticijskega razreda, pri čemer veljajo omejene izjeme (76).

(140)

Grčija je navedla vrsto zavez v zvezi s korporativnim upravljanjem banke Piraeus. Zavezala se je, da bo omejila osebne prejemke zaposlenih in vodij banke Piraeus (77).

(141)

Grčija se je tudi zavezala, da bo banka Piraeus uporabljala premišljeno kreditno politiko, da bi zagotovila, da so odločitve o dodelitvi ali prestrukturiranju posojil namenjene povečanju uspešnega poslovanja in donosnosti banke Piraeus. Banka Piraeus bo ravnala v skladu z visokimi standardi v zvezi s spremljanjem kreditnega tveganja in prestrukturiranjem posojil (78).

(142)

Vrsta zavez se nanaša na poslovanje banke Piraeus s povezanimi posojilojemalci. Namen navedenih zavez je zagotoviti, da banka Piraeus pri dodeljevanju ali prestrukturiranju posojil za svoje zaposlene, vodje in delničarje ter tudi javne subjekte, politične stranke in medijske družbe ne bo odstopala od preudarne bančne prakse (79).

(143)

Nazadnje, Grčija se je zavezala, da bo banka Piraeus ravnala v skladu z nekaterimi omejitvami ravnanja, kot so prepoved izplačevanja kuponov in dividend, prepoved prevzemov in prepoved oglaševanja državne pomoči (80).

(144)

Navedene obveznosti bo do 31. decembra 2018 spremljal skrbnik spremljanja.

(145)

Grčija je v dopisu z dne 25. junija 2014 posebej navedla, da bo pred kakršnim koli odkupom nakupnih bonov s strani banke Piraeus ali katerega koli državnega subjekta, vključno z GSFS, zaprosila za odobritev Komisije (81).

(146)

Komisija je 27. julija 2012 začela formalni postopek preiskave, da bi preverila, ali so bili izpolnjeni pogoji iz sporočila o bančništvu iz leta 2008 (82) v zvezi s primernostjo, nujnostjo in sorazmernostjo prve premostitvene dokapitalizacije, ki jo je GSFS zagotovil banki Piraeus (ukrep B1).

(147)

Komisija je v zvezi s primernostjo ukrepa glede na dejstvo, da je bila pomoč dodeljena po predhodni dokapitalizaciji in likvidnostni pomoči, in glede na podaljšano obdobje reševanja izrazila dvome, ali je banka Piraeus sprejela vse mogoče ukrepe, da bi se izognila potrebi po pomoči v prihodnosti (83). Komisija tudi ni mogla ugotoviti, kdo bo nadzoroval banko Piraeus v prihodnosti, ko bo prva premostitvena dokapitalizacija nadomeščena s trajno dokapitalizacijo (84), saj bi banko Piraeus lahko nadzirali bodisi država bodisi manjšinski zasebni lastniki, ki bi imeli visoko raven finančnega vzvoda. Komisija je navedla, da bi bilo treba vsekakor ohraniti kakovost upravljanja banke Piraeus in zlasti njenih postopkov odobritve posojil, da bi Komisija ugotovila primernost prve premostitvene dokapitalizacije.

(148)

V zvezi z nujnostjo prve premostitvene dokapitalizacije je Komisija v uvodni izjavi 70 sklepa o začetku postopka Piraeus izrazila dvome glede tega, ali so bili sprejeti vsi mogoči ukrepi, da bi se banka Piraeus izognila potrebi po dodatni pomoči v prihodnosti. Ker je bilo trajanje obdobja premostitvene dokapitalizacije negotovo, Komisija ni mogla ugotoviti, ali je bila zadostna ter v skladu z načeli zagotovitve nadomestila in delitve bremena v okviru pravil o državni pomoči. Dalje, pogoji pretvorbe prve premostitvene dokapitalizacije v trajno dokapitalizacijo ob sprejetju sklepa o začetku postopka Piraeus niso bili znani, zato jih Komisija ni mogla oceniti.

(149)

V zvezi s sorazmernostjo ukrepa je Komisija izrazila dvome, ali zaščitni ukrepi (prepoved oglaševanja državne pomoči, prepoved izplačevanja kuponov in dividend, prepoved nakupne opcije in prepoved odkupa, kot so opisani v uvodni izjavi 76 sklepa o začetku postopka Piraeus) zadostujejo v zvezi s prvo premostitveno dokapitalizacijo. Dalje, Komisija je v uvodni izjavi 77 sklepa o začetku postopka Piraeus navedla, da bi lahko neobstoj pravil, ki bi GSFS preprečevala usklajevanje štirih največjih bank (tj. banka Piraeus, Eurobank, NBG in Alpha Bank), in neobstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, ki bi jim preprečevali izmenjavo poslovno občutljivih informacij, vodila do izkrivljanja konkurence. Komisija je zato predlagala imenovanje skrbnika spremljanja, ki bi bil fizično prisoten v banki Piraeus.

(150)

Komisija je 30. avgusta 2012 prejela pripombe banke Piraeus k sklepu o začetku postopka Piraeus.

(151)

Banka Piraeus je v zvezi s primernostjo ukrepov navedla, da dolžniška kriza v Grčiji in euroobmočju še nikoli ni bila tako huda. Dokapitalizacija iz maja 2009 v višini 1,0 % njenega RWA je bila neposreden odgovor na izjemne pretrese na svetovnih finančnih trgih. Dodatni kapitalski vložek Grčije ob koncu leta 2011 v višini 380 milijonov EUR je bil enak 1,1 % takratnega RWA banke Piraeus in je bil namenjen reševanju kapitalskega primanjkljaja, ki naj bi nastal zaradi vse globlje recesije. Dokapitalizacija banke Piraeus s strani GSFS v višini 4,7 milijarde EUR je bila prvi del dokapitalizacije za rešitev kapitalskega primanjkljaja, izhajajočega iz PSI in ocene portfeljev posojil, ki jo je opravila družba Blackrock (85), ter vse globlje recesije.

(152)

Menila je tudi, da je dejstvo, da sta Grčija in GSFS imenovala enega oziroma dva člana v upravnem odboru banke Piraeus kot svoja predstavnika in da je GSFS imenoval enega člana v odboru za tveganja banke Piraeus, skupaj z drugimi, zagotavljalo, da ni mogla prevzemati prevelikih tveganj.

(153)

V zvezi z nujnostjo ukrepov je banka Piraeus navedla, da so dokapitalizacijo v obliki premostitvenega financiranja določili grški organi ter Evropska unija, MDS in ECB ter da je znesek premostitvene dokapitalizacije v višini 4,7 milijarde EUR skoraj izravnal učinek PSI. Kar zadeva pretvorbo premostitvene dokapitalizacije v trajni kapital, naj bi bilo po daljšem obdobju brez vlade v Grčiji v drugem četrtletju leta 2012, ko je bila odobrena končna struktura, neizogibno sproženo zmanjšanje deleža obstoječih delničarjev in dogovorjeno ustrezno nadomestilo (odvisno od uporabljenih pogojev in instrumentov).

(154)

V zvezi s sorazmernostjo ukrepov je banka Piraeus navedla, da je od leta 2009 prilagodila svoje prakse dodeljevanja posojil z uporabo strožjih kreditnih meril, pospešenimi roki odplačil in zmanjšanimi limiti. Od prvega četrtletja leta 2009 vse prošnje za izplačilo določenega zneska pregledata in odobrita namestnik direktorja in generalni direktor/oddelek za kreditno tveganje skupine. Banka Piraeus naj ne bi spremenila svoje sedanje poslovne prakse, kot je določena v poslovnem načrtu, predloženem Banki Grčije, in spodkopala sedanjih standardov dodeljevanja posojil. Navedeni standardi so bili med najstrožjimi v sektorju, kot je razvidno tudi iz zelo dobrih rezultatov, ki jih je banka Piraeus dosegla pri diagnostičnem testu družbe Blackrock Solutions. Navedeni nameni naj bi bili zaščiteni z zastopstvom Grčije in GSFS v upravnem odboru banke Piraeus.

(155)

V zvezi s predlogom Komisije za imenovanje skrbnika spremljanja je banka Piraeus menila, da skrbno spremljanje že zagotavlja več tretjih oseb, kot so Banka Grčije, zunanji revizorji, predstavnik Grčije in predstavniki GSFS.

(156)

Komisija je 3. januarja 2013 prejela pripombe grške banke k sklepu o začetku postopka Piraeus. Navedena grška banka je pripomnila, da je dokapitalizacija grških bank s strani GSFS načeloma dobrodošel korak v smeri bolj zdravega in uspešnejšega bančnega sistema, in ni izrazila ugovorov v zvezi z dokapitalizacijo banke Piraeus.

(157)

Vendar je navedena grška banka ob tem, ko je izrazila svojo popolno podporo za načelo dokapitalizacije grških bank s strani GSFS, pojasnila, da pričakuje, da bo dokapitalizacija s strani GSFS na voljo vsem bankam, ki v Grčiji poslujejo pod podobnimi pogoji, da se tako zmanjša izkrivljanje konkurence in prepreči diskriminacija.

(158)

Grčija je 5. septembra 2012 predložila pripombe, ki sta jih pripravila Banka Grčije in GSFS.

(159)

Banka Grčije je v zvezi s primernostjo prve premostitvene dokapitalizacije navedla, da je bil znesek v višini 18 milijard EUR kapitala, s katerim je GSFS maja 2012 dokapitaliziral štiri največje grške banke, manjši od končnega zneska, ki so ga navedene banke potrebovale, da bi do junija 2012 postopno dosegle ter ohranile delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala, določen na 10 %, in delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala, določen na 7 % na podlagi triletnega neugodnega stresnega scenarija. Navedla je tudi, da je bila prva premostitvena dokapitalizacija začasna, saj naj bi bil postopek dokapitalizacije zaključen s povečanji delniškega kapitala, ki naj bi jih opravile navedene štiri banke.

(160)

Banka Grčije je še navedla, da je dokapitalizacija največjih grških bank del dolgoročnejšega prestrukturiranja grškega bančnega sektorja. Navedla je, da bo, kadar banka ostane v zasebnih rokah, tudi vodstvo najverjetneje ostalo isto, medtem ko lahko, če banka preide v last države (tj. v last GSFS), GSFS imenuje novo vodstvo, ki ga bo vsekakor ocenila Banka Grčije. Banka Grčije je navedla, da redno ocenjuje okvir korporativnega upravljanja, ustreznost vodstva in profil tveganja vsake banke, da bi zagotovila, da se ne prevzemajo prevelika tveganja. Poudarila je tudi, da je GSFS že imenoval predstavnike v upravne odbore dokapitaliziranih bank.

(161)

V zvezi z nujnostjo prve premostitvene dokapitalizacije je Banka Grčije navedla, da je bila dokapitalizacija banke Piraeus omejena zaradi zagotovitve izpolnitve tedaj veljavnih minimalnih kapitalskih zahtev (8 %). Navedla je tudi, da je daljše obdobje pred dokapitalizacijami temeljilo na hitrem slabšanju poslovnega okolja v Grčiji in učinku programa PSI, zapletenosti celotnega projekta ter potrebi po čim večji udeležbi zasebnih vlagateljev pri povečanjih delniškega kapitala.

(162)

V zvezi s sorazmernostjo prve premostitvene dokapitalizacije je Banka Grčije poudarila, da bo popolna izvedba načrta prestrukturiranja, predloženega Komisiji, zagotovljena s tem, da bo začasni odvzem glasovalnih pravic GSFS odpravljen, če bi bil med drugim načrt prestrukturiranja bistveno kršen. Banka Grčije je še navedla, da težave banke Piraeus ne izhajajo niti iz dejstva, da je vodstvo banke Piraeus podcenilo tveganja, niti iz tržno agresivnega ravnanja.

(163)

GSFS je v zvezi s primernostjo prve premostitvene dokapitalizacije za rešitev vprašanja morebitnega vmešavanja države v primeru, da država zagotovi visoke zneske državne pomoči prek GSFS in ima GSFS polne glasovalne pravice, navedel, da se banke, financirane iz GSFS, ne štejejo za javne subjekte ali subjekte pod državnim nadzorom in da po trajni dokapitalizaciji iz GSFS ne bodo pod nadzorom države. GSFS je poudaril, da je popolnoma neodvisen pravni subjekt zasebnega prava z avtonomijo odločanja. Na podlagi člena 16(C)(2) zakona o GSFS, v skladu s katerim kreditne institucije, za katere je GSFS zagotovil kapitalsko podporo, niso del širšega javnega sektorja, GSFS ni pod nadzorom države. Poudaril je tudi strukturo upravljanja GSFS.

(164)

Kar zadeva vmešavanje GSFS v vodenje banke Piraeus, je GSFS navedel, da bo upošteval avtonomijo banke Piraeus in ne bo posegal v njeno vsakodnevno vodenje, ker je njegova vloga omejena na to, kar je določeno v zakonu o GSFS. Navedel je, da ne bo nikakršnega vmešavanja države ali usklajevanja in da se bodo odločitve banke Piraeus glede postopka dodeljevanja posojil (med drugim o zavarovanju, oblikovanju cen in solventnosti posojilojemalcev) sprejemale na podlagi tržnih meril.

(165)

GSFS je poudaril, da zakon o GSFS in sporazum za obdobje pred vpisom vsebujeta ustrezne zaščitne ukrepe, da bi se preprečilo pretirano tvegano ravnanje obstoječih zasebnih delničarjev. Izpostavil je elemente, kot so (i) imenovanje predstavnikov GSFS kot neodvisne neizvršne člane upravnega odbora banke Piraeus in njihova prisotnost v odborih, (ii) skrben pregled poslovanja v banki Piraeus, ki ga izvaja GSFS, in (iii) dejstvo, da bodo po končni dokapitalizaciji njegove glasovalne pravice omejene le toliko časa, dokler bo banka Piraeus ravnala v skladu s pogoji načrta prestrukturiranja.

(166)

GSFS je navedel, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi za zagotovitev, da si banke, v katerih je udeležen, ne izmenjujejo poslovno občutljivih informacij. Navedeni ukrepi vključujejo imenovanje različnih predstavnikov GSFS v teh bankah, naloge, ki so dodeljene tem predstavnikom za zaščito pred pretokom informacij z enega predstavnika na drugega, in jasna interna navodila za te predstavnike, naj ne posredujejo poslovno občutljivih informacij bank. Poleg tega je GSFS navedel, da svojih pravic v zvezi z bankami ne uresničuje na način, ki bi lahko preprečeval, omejeval, izkrivljal ali bistveno zmanjšal ali oviral učinkovito konkurenco. Nazadnje, GSFS je poudaril, da za člane njegovega upravnega odbora in njegove zaposlene veljajo stroga pravila zaupnosti in fiduciarne dolžnosti ter da jih zavezujejo določbe o varovanju poslovne skrivnosti v zvezi z njegovim poslovanjem.

(167)

Komisija je v sklepu o prestrukturiranju banke ATE ugotovila, da ukrepi, opisani v uvodnih izjavah 58 in 108 tega sklepa, pomenijo državno pomoč in da so v skladu z notranjim trgom.

(168)

Komisija je v sklepu o likvidaciji banke ATE ugotovila, da ukrepi, opisani v uvodnih izjavah 109 in 110 tega sklepa, pomenijo državno pomoč za prenesene dejavnosti banke ATE. Poleg tega je ugotovila, da je pomoč za banko ATE združljiva z notranjim trgom, samo če je vključitev prenesenih dejavnosti banke ATE izvedena v skladu z načrtom in če načrt prestrukturiranja banke Piraeus – ki vključuje prenesene dejavnosti banke ATE – omogoča ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke. Navedena ponovna vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja bo ugotovljena v oddelku 7.6.2.

(169)

Komisiji zato ni treba ponovno oceniti zgoraj navedenih ukrepov in potrjuje, da so združljivi z notranjim trgom.

(170)

Komisija mora ugotoviti obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe v zvezi z ukrepom C. V skladu z navedeno določbo je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(171)

Dokapitalizacija banke Piraeus s strani GSFS v višini 524 milijonov EUR je bila obljubljena marca 2013 med postopkom zbiranja ponudb za prevzem ciprskih prenesenih dejavnosti. Ukrep je bil torej odobren marca 2013. Dejanska dokapitalizacija je bila izvedena v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013 (86).

(172)

Dokapitalizacijo banke Piraeus je izvedel GSFS, tj. subjekt, ki ga je za podporo bankam ustanovila in ga financira Grčija, tako da je bilo izplačilo izvedeno iz državnih sredstev.

(173)

Kar zadeva upravičenca do državne pomoči, je bil namen dokapitalizacije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 72, kriti kapitalske potrebe, ki bi nastale zaradi prevzema ciprskih prenesenih dejavnosti. Poleg tega bi bila dokapitalizacija na voljo kateri koli grški banki, ki bi prevzela ciprske prenesene dejavnosti. V ponudbi banke Piraeus, kot je bila predložena v odobritev GSFS, se je upoštevala dokapitalizacija s strani GSFS. Kapital za grške banke je bil takrat skromen in nobena od njih ne bi prevzela ciprskih prenesenih dejavnosti, če ne bi bila obljubljena dokapitalizacija. Čeprav je torej formalna prejemnica kapitala, ki ga je zagotovil GSFS, banka Piraeus, Komisija meni, da so upravičenec do državne pomoči ciprske prenesene dejavnosti, ker ukrep omogoča njihovo prodajo grški banki. Brez dokapitalizacije banke Piraeus jih grška banka ne bi prevzela. Ostale bi v skupinah, ki so se spopadale z izjemnimi težavami (Cyprus Popular Bank in tudi Bank of Cyprus sta bili v postopku reševanja glede na njune velike kapitalske potrebe), in bi torej verjetno propadle ali vsaj utrpele velike odlive vlog. V zvezi z obstojem prednosti Komisija tudi ugotavlja, da dokapitalizacija banke Piraeus s strani GSFS ni v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu: v času velike negotovosti se zasebni vlagatelj, ki deluje v običajnih tržnih razmerah, ne bi zavezal, da bo v banko Piraeus v prihodnosti vložil velik znesek kapitala, ne da bi vnaprej poznal pogoje prihodnjega vložka (tj. emisijski tečaj).

(174)

Poleg tega je ukrep na prvi pogled selektiven, ker se uporablja izključno za ciprske prenesene dejavnosti (pri katerih vsaka pomeni podjetje), in za nobeno drugo podjetje.

(175)

Nazadnje, ciprske prenesene dejavnosti, tj. grške podružnice treh ciprskih bank, konkurirajo z drugimi bankami, vključno s hčerinskimi družbami tujih bank, ki so dejavne v Grčiji ali morebiti zainteresirane za vstop na grški trg. Reševanje navedenih dejavnosti torej izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

(176)

Komisija zato ugotavlja, da dokapitalizacija banke Piraeus s strani GSFS v višini 524 milijonov EUR pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(177)

Kot je bilo pojasnjeno že v uvodni izjavi 173, Komisija ciprske prenesene dejavnosti šteje za upravičenca do izplačila obveznic EFSF s strani GSFS.

(178)

Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 71 in 173, je ciprske prenesene dejavnosti, tj. grške podružnice treh ciprskih bank, morala prevzeti druga banka zaradi razlogov finančne stabilnosti in predvsem zato, ker so bile tri ciprske banke v zelo težkem položaju. Zato bi bilo treba prodajo ciprskih prenesenih dejavnosti in to, ali ta prodaja vključuje državno pomoč za kupca, tj. banko Piraeus, preučiti na podlagi oddelka „Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja s prodajo banke“ iz sporočila o prestrukturiranju (87).

(179)

Banka Grčije se je v zvezi z navedeno prodajo odločila stopiti v stik samo z največjimi domačimi bankami v Grčiji, pri čemer so nezavezujoče ponudbe predložile samo banka Piraeus in dve drugi banki. Banka Piraeus je edina ponudnica, ki je predložila veljavno zavezujočo ponudbo. Omejeno število kontaktiranih kupcev ne more izključevati, da je bil razpis odprt, glede na to, da ni bilo razumno pričakovati formalne ponudbe drugih vlagateljev. Dejansko so takrat tuje banke, prisotne v Grčiji, zaradi finančne nestabilnosti grškega bančnega sistema, ki je zaradi globoke in dolgotrajne recesije doživel velike izgube iz posojil, odprodale ali bile pripravljene odprodati svoje grške dejavnosti (npr. Geniki, MBG, Emporiki Bank). Z drugimi besedami, zapuščale so grški trg in niso iskale novih priložnosti za naložbe v Grčiji. Poleg tega je razumno predpostavljati, da bi se za navedene dejavnosti zanimal samo vlagatelj, ki bi lahko hitro stabiliziral in vzpostavil uspešnost prevzetih dejavnosti – tj. velika bančna skupina. Nazadnje, zaradi zelo kratkega časovnega okvira, ki je bil na voljo za sklenitev prodaje – ki ga je narekovala finančna kriza, v kateri so delovale banke, ki so se prodajale –, je bilo sodelovanje tujih bank ali drugih vrst vlagateljev v postopku prodaje zelo malo verjetno, ker bi navedeni vlagatelji navadno želeli opraviti skrben pregled sredstev, ponujenih za prodajo, preden bi predložili formalno ponudbo.

(180)

Komisija zato ugotavlja, da je bila prodajna cena ciprskih prenesenih dejavnosti tržna cena in da je mogoče pomoč kupcu, tj. banki Piraeus, izključiti.

(181)

V skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe lahko Komisija ugotovi, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(182)

Komisija je priznala, da lahko zaradi svetovne finančne krize nastane resna motnja v gospodarstvu države članice in da je tako motnjo mogoče odpraviti z ukrepi v podporo bankam. To je bilo potrjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2008, sporočilu o dokapitalizaciji in sporočilu o prestrukturiranju. Komisija še vedno meni, da so zahteve za odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe izpolnjene glede na ponovitev napetosti na finančnih trgih. Komisija je to stališče potrdila s sprejetjem sporočila o podaljšanju iz leta 2011 (88) in sporočila o bančništvu iz leta 2013 (89).

(183)

Komisija je v zvezi z grškim gospodarstvom v svojih sklepih o odobritvi in podaljšanju programa pomoči grškim bankam ter v svojih odobritvah ukrepov državne pomoči, ki jih je Grčija odobrila posameznim bankam (90), priznala, da obstaja grožnja resne motnje v grškem gospodarstvu in da je državna podpora bankam primerna za odpravo te motnje. Pravna podlaga za oceno ukrepov pomoči mora torej biti člen 107(3)(b) Pogodbe.

(184)

Komisija je med finančno krizo razvila merila združljivosti za različne vrste ukrepov pomoči. Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v sporočilu o bančništvu iz leta 2008.

(185)

V skladu s točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008 mora pomoč, da bi bila združljiva na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, izpolnjevati splošna merila za združljivost:

(186)

Komisija je med finančno krizo razvila merila združljivosti za različne vrste ukrepov pomoči. Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v sporočilu o bančništvu iz leta 2008.

(187)

Sporočilo o dokapitalizaciji vsebuje nadaljnje smernice glede ravni nadomestila, potrebnega za kapitalske vložke iz državnih virov.

(188)

Nazadnje, Komisija je v sporočilu o prestrukturiranju pojasnila, kako bo ocenjevala načrte prestrukturiranja. Pri oceni načrta prestrukturiranja banke Piraeus bo na podlagi sporočila o prestrukturiranju upoštevala vse ukrepe, navedene v preglednici 11.

(189)

Komisija v zvezi s primernostjo ukrepa, tj. zavezo GSFS, da bo dokapitaliziral banko Piraeus v višini 524 milijonov EUR, meni, da je ukrep primeren, ker je omogočil, da se grški posli treh ciprskih bank prodajo banki Piraeus.

(190)

Brez ukrepa ne bi bila nobena grška banka, vključno z banko Piraeus, pripravljena prevzeti ciprske prenesene dejavnosti v času, ko ni bila nobena banka zunaj Grčije pripravljena vstopiti na ta trg. Če ciprske prenesene dejavnosti ne bi bile prevzete, bi bile ogrožene navedene dejavnosti in zlasti vloge grških podružnic. Z ukrepom je bila torej zagotovljena ohranitev finančne stabilnosti v Grčiji. Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da je ukrep primeren kot pomoč za reševanje.

(191)

V skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 mora biti ukrep pomoči po višini in obliki nujen za doseganje cilja ukrepa. To pomeni, da mora biti kapitalski vložek na primer omejen na najmanjši znesek, potreben za doseganje navedenega cilja.

(192)

V času, ko so grške banke zelo težko našle kapital, je ukrep kril kapitalske potrebe, ki bi nastale s plačilom nakupne cene za prevzem ciprskih prenesenih dejavnosti, da bi se prevzem lahko zgodil.

(193)

Poleg tega Komisija pozitivno ugotavlja, da je bila pomoč dodeljena v obliki kapitalskega vložka v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013, saj GSFS banki Piraeus ni zagotovil nepovratnih sredstev, ampak je prejel navadne delnice v isti vrednosti.

(194)

Ukrep je torej nujen za doseganje cilja omejitve motnje v grškem bančnem sistemu in gospodarstvu kot celoti.

(195)

Dejavnosti, za katere je bila zagotovljena pomoč, so bile prodane, ko so grški organi objavili razpis. Poleg tega so bile prevzete dejavnosti hitro vključene v banko Piraeus. Pomoč ni omogočila, da bi dejavnosti, za katere je bila zagotovljena pomoč, ostale kot ločeni konkurenti na trgu.

(196)

Poleg tega je bil znesek pomoči razmeroma majhen, saj ustreza približno 3 % skupnih neto posojil ciprskih prenesenih dejavnosti (ali približno 3 % njihovega RWA) (91).

(197)

Komisija zato meni, da je bil ukrep zasnovan tako, da bi se zmanjšalo neupravičeno izkrivljanje konkurence.

(198)

Na podlagi analize iz uvodnih izjav 189 do 197 je ugotovljeno, da je bila dokapitalizacija banke Piraeus s strani GSFS v višini 524 milijonov EUR primerna, nujna za dosego cilja omejitve motnje v grškem bančnem sistemu in gospodarstvu kot celoti ter zasnovana tako, da bi se zmanjšalo neupravičeno izkrivljanje konkurence, in je v skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in sporočilom o dokapitalizaciji.

(199)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 178, prodaja ciprskih prenesenih dejavnosti spada pod oddelek iz sporočila o prestrukturiranju o „ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja s prodajo banke“. V skladu s točko 17 sporočila o prestrukturiranju je treba pri prodaji banke v težavah drugi finančni instituciji upoštevati zahteve glede uspešnega poslovanja, lastnega prispevka in omejevanja izkrivljanja konkurence.

(200)

V točki 17 sporočila o prestrukturiranju je pojasnjeno, da lahko prodaja banke v težavah drugi finančni instituciji prispeva k ponovni vzpostavitvi dolgoročno uspešnega poslovanja, če kupec uspešno posluje in je sposoben absorbirati prenos banke v težavah ter lahko pripomore k povrnitvi zaupanja v trge.

(201)

Banka Piraeus je uspešno vključila ciprske prenesene dejavnosti. Kot je navedeno v oddelku 7.6, je mogoče banko Piraeus na podlagi njenega načrta prestrukturiranja šteti za subjekt z uspešnim poslovanjem. Dejstvo, da so bile ciprske prenesene dejavnosti prenesene na banko Piraeus, torej omogoča ponovno vzpostavitev njihovega uspešnega poslovanja.

(202)

Komisija v zvezi s prispevkom delničarjev treh ciprskih bank k stroškom prestrukturiranja ugotavlja, da tri ciprske banke ciprskih prenesenih dejavnosti niso prodale po njihovi knjigovodski vrednosti, ampak po vrednosti, prilagojeni v skladu s poročilom PIMCO. Poleg tega so tri ciprske banke tudi po navedeni prilagoditvi na banko Piraeus prenesle več sredstev kot obveznosti. Dosežena je bila torej zadostna porazdelitev bremena delničarjev, ker so izgubo vrednosti ciprskih prenesenih dejavnosti nosili njihovi prodajalci.

(203)

V zvezi z ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence točka 30 sporočila o prestrukturiranju določa, da „[o]cena Komisije glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja […] Narava in oblika takih ukrepov se določi[ta] na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.“

(204)

Kot je opisano v uvodni izjavi 196, višina pomoči ustreza približno 3 % RWA ciprskih prenesenih dejavnosti. Komisija zato meni, da je razmeroma majhna, glede na to, da je navedeni znesek omogočil prodajo ciprskih prenesenih dejavnosti in, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 190, zagotovil ohranitev finančne stabilnosti v Grčiji.

(205)

Po prodaji ciprskih prenesenih dejavnosti so grške podružnice prenehale obstajati kot samostojni konkurenti, saj so bile v celoti vključene v banko Piraeus.

(206)

Komisija ugotavlja, da glede na razmeroma majhen znesek pomoči za ciprske prenesene dejavnosti in dejstvo, da ne bodo še naprej obstajale kot samostojni konkurenti, ni neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(207)

Na podlagi analize iz uvodnih izjav 199 do 206 je ugotovljeno, da prodaja ciprskih prenesenih dejavnosti in njihova vključitev v banko Piraeus zagotavljata njihovo dolgoročno uspešno poslovanje, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno in da ni neupravičenega izkrivljanja konkurence, kar je v skladu s sporočilom o prestrukturiranju.

(208)

Dokapitalizacijo banke Piraeus s strani GSFS v višini 524 milijonov EUR je torej treba razglasiti za združljivo z notranjim trgom.

(209)

Komisija mora ugotoviti obstoj državne pomoči za banko Piraeus v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(210)

Komisija je v sklepih o odobritvi in podaljšanju programa pomoči grškim bankam (92) že ugotovila, da likvidnostna podpora, odobrena na podlagi programa, pomeni pomoč. Banka Piraeus je leta 2011 izdala obveznice z državnim jamstvom v skupnem znesku 9,9 milijarde EUR. Grčija ji je posodila tudi 1 289 milijonov EUR v državnih obveznicah. Konec marca 2014 je bil neporavnani znesek obveznic z državnim jamstvom in državnih obveznic 9,9 milijarde EUR oziroma 1 024 milijonov EUR (93). Prihodnja likvidnostna podpora, odobrena na podlagi programa pomoči grškim bankam, bi prav tako pomenila pomoč.

(211)

Komisija je v sklepu z dne 19. novembra 2008 o programu pomoči grškim bankam že ugotovila, da dokapitalizacija, ki naj bi bila odobrena na podlagi ukrepa dokapitalizacije, pomeni pomoč. Banka Piraeus je prejela 750 milijonov EUR v obliki prednostnih delnic, kar pomeni 2,1 % RWA banke Piraeus (94).

(212)

Komisija je v točki 51 sporočila o bančništvu iz leta 2008 pojasnila, da zagotovitev sredstev centralnih bank finančnim institucijam ne pomeni pomoči, če so izpolnjeni štirje kumulativni pogoji, ki se nanašajo na solventnost finančne institucije, zavarovanje sredstev, obrestno mero, ki se zaračuna finančni instituciji, in neobstoj posrednega jamstva države. Ker ELA z državnim jamstvom, odobrena banki Piraeus, ne izpolnjuje navedenih štirih kumulativnih pogojev, zlasti ker vključuje jamstvo države in je odobrena v povezavi z drugimi ukrepi podpore, ni mogoče ugotoviti, da ELA z državnim jamstvom ne pomeni državne pomoči.

(213)

ELA z državnim jamstvom izpolnjuje zahteve iz člena 107(1) Pogodbe. Prvič, ker navedeni ukrep vključuje državno jamstvo v korist Banke Grčije, bo kakršno koli izgubo nosila država. Ukrep torej vključuje državna sredstva. ELA omogoča bankam, da pridobijo financiranje v času, ko nimajo dostopa do trga medbančnih posojil in rednih Eurosistemovih operacij refinanciranja. ELA z državnim jamstvom torej banki Piraeus zagotavlja prednost. Ker je ELA z državnim jamstvom omejena na bančni sektor, je ukrep selektiven. Ker ELA z državnim jamstvom banki Piraeus omogoča nadaljnje poslovanje na trgu ter preprečuje njen propad in posledični izstop s trga, izkrivlja konkurenco. Ker je banka Piraeus dejavna v drugih državah članicah in ker finančne institucije iz drugih držav članic delujejo ali bi bile morebiti zainteresirane za delovanje v Grčiji, prednost, zagotovljena banki Piraeus, vpliva na trgovino med državami članicami.

(214)

Glede na navedeno Komisija meni, da ELA z državnim jamstvom (ukrep L2) pomeni državno pomoč. Znesek ELA z državnim jamstvom se je s časom spreminjal. Na dan 31. decembra 2012 je znašal približno 31,4 milijarde EUR. Po močnem upadu leta 2013 je ob koncu navedenega leta znašal še samo 750 milijonov EUR.

(215)

Komisija je v oddelku 5.1 sklepa o začetku postopka Piraeus že ugotovila, da prva premostitvena dokapitalizacija pomeni državno pomoč. Prejeti kapital je znašal 4,7 milijarde EUR.

(216)

Ukrep B2 je bil izveden s sredstvi GSFS, ki, kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 65 sklepa o začetku postopka Piraeus, vključujejo državna sredstva.

(217)

Kar zadeva obstoj prednosti, se je z ukrepom B2 delež kapitala banke Piraeus povečal na raven, ki ji je omogočala nadaljnje delovanje na trgu in dostop do financiranja iz Eurosistema. Poleg tega je nadomestilo za ukrep B2 vključevalo natečene obresti na obveznice EFSF in dodatno 1-odstotno provizijo. Ker je navedeno nadomestilo očitno nižje od nadomestila za podobne kapitalske instrumente na trgu, banka Piraeus pod takimi pogoji na trgu zagotovo ne bi mogla zbrati navedenega kapitala. Z ukrepom B2 je bila torej banki Piraeus zagotovljena prednost iz državnih sredstev. Ker je bil ukrep na voljo samo banki Piraeus, je selektiven.

(218)

Položaj banke Piraeus se je okrepil zaradi ukrepa B2, ker so ji bili zagotovljeni finančni viri, potrebni za nadaljnje izpolnjevanje kapitalskih zahtev, kar je vodilo do izkrivljanja konkurence. Ker je banka Piraeus dejavna na bančnih trgih v drugih državah članicah in ker finančne institucije iz drugih držav članic delujejo v Grčiji ali bi bile morebiti zainteresirane za delovanje v Grčiji, ukrep B2 vpliva na trgovino med državami članicami.

(219)

Komisija meni, da ukrep B2 pomeni državno pomoč. Nacionalni organi so ga priglasili kot pomoč. Prejeti kapital je znašal 1 553 milijonov EUR.

(220)

GSFS se je z ukrepom B3 zavezal, da bo zagotovil dodatni kapital, potreben za dokončanje dokapitalizacije banke Piraeus, do zneska, ki ga je Banka Grčije zahtevala v okviru stresnega testa iz leta 2012. GSFS svoja sredstva prejema od države. S pismom so torej obljubljena državna sredstva. Okoliščine, v katerih lahko GSFS odobri podporo finančnim institucijam, so natančno določene in omejene z zakonom. Zato je uporabo navedenih državnih sredstev mogoče pripisati državi. GSFS se je zavezal, da bo zagotovil do 1 082 milijonov EUR dodatnega kapitala.

(221)

S pismom o zavezi je bila banki Piraeus zagotovljena prednost, ker so bili z njim imetniki vlog pomirjeni, da bo banka Piraeus sposobna zbrati celotni znesek kapitala, ki ga je morala zbrati, tj. da bo GSFS zagotovil kapital, če ga banka Piraeus ne bi uspela zbrati na trgu. Navedena zaveza je tudi olajšala zbiranje zasebnega kapitala na trgu, ker so bili vlagatelji pomirjeni, da bo GSFS zagotovil del kapitala, če ga banka Piraeus ne bo uspela zbrati na trgu. Noben zasebni vlagatelj se ne bi zavezal, dokler ne bi poznal pogojev dokapitalizacije, in takrat banka Piraeus ni imela dostopa do kapitalskih trgov. Navedena prednost je selektivna, ker ni bila zagotovljena vsem bankam, ki delujejo v Grčiji.

(222)

Ker je banka Piraeus dejavna v drugih državah članicah in ker finančne institucije iz drugih držav članic delujejo ali bi bile morebiti zainteresirane za delovanje v Grčiji, bo verjetno tudi ukrep B3 vplival na trgovino med državami članicami in izkrivljal konkurenco.

(223)

Ukrep B3 torej pomeni pomoč in so ga grški organi priglasili kot državno pomoč.

(224)

Udeležba GSFS v dokapitalizaciji iz pomladi 2013 za kritje kapitalskih potreb, opredeljenih s stresnim testom iz leta 2012 (ukrep B4), je delno preoblikovanje prve in druge premostitvene dokapitalizacije (ukrepa B1 in B2) v trajno dokapitalizacijo v višini 5 891 milijonov EUR v navadnih delnicah. Ker je ukrep B4 delno preoblikovanje že dodeljene pomoči, še vedno vključuje državna sredstva, vendar ne zviša nominalnega zneska pomoči. Vendar za dani nominalni znesek pomoči poveča prednost banke Piraeus (in s tem izkrivljanje konkurence), ker je to trajna dokapitalizacija in ne začasna dokapitalizacija kot v primeru ukrepov B1 in B2.

(225)

Komisija ugotavlja, da taka podpora ni bila dodeljena vsem bankam, ki delujejo v Grčiji. V zvezi z izkrivljanjem konkurence in vplivom na trgovino Komisija na primer ugotavlja, da je pomoč banki Piraeus omogočila nadaljevanje poslovanja v drugih državah članicah. Njena likvidacija bi privedla do prenehanja njenih dejavnosti v tujini na podlagi likvidacije teh dejavnosti ali njihove prodaje. Poleg tega so v Grčiji delovale nekatere banke iz drugih držav članic. Ukrep torej izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami. Komisija zato meni, da ukrep B4 pomeni državno pomoč.

(226)

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Znesek državne pomoči, vključen v ukrepe B1, B2 in B3, je 7 335 milijonov EUR. Kot je navedeno v oddelku 7.1.3.3, je bil samo del prve in druge premostitvene dokapitalizacije (ukrepa B1 in B2) pretvorjen v trajno dokapitalizacijo (ukrep B4), ker je banka Piraeus pri dokapitalizaciji iz pomladi 2013 pritegnila zasebni kapital v višini 1 444 milijonov EUR. Dodatni kapital v višini 1 082 milijonov EUR (ukrep B3), ki ga je obljubil GSFS, ni bil potreben in torej ni bil izplačan. Znesek izplačane državne podpore je bil torej samo vsota prve in druge premostitvene dokapitalizacije, tj. 6 253 milijonov EUR, in del te pomoči je bil odplačan v šestih mesecih med dokapitalizacijo iz pomladi 2013 (ukrep B4), saj je zasebna udeležba presegala znesek zaveze.

(227)

V točki 31 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija poleg absolutnega zneska pomoči upoštevati pomoč „v razmerju do tveganju prilagojene tehtane aktive banke“. Ukrepi B1, B2 in B3 so bili odobreni v obdobju enega leta, tj. od aprila 2012 do maja 2013. V navedenem obdobju se je RWA banke Piraeus po zaporednih prevzemih zelo povečal. Postavlja se torej vprašanje, katero stopnjo RWA je treba uporabiti, in natančneje, ali bi bilo treba državno pomoč oceniti glede na RWA, ki je obstajal na začetku ali na koncu obdobja. Ukrepi B1, B2 in B3 so namenjeni kritju kapitalske potrebe, ki jo je Banka Grčije opredelila marca 2012 (stresni test iz leta 2012). Z drugimi besedami, kapitalske potrebe, ki naj bi se krile z navedenimi ukrepi državne podpore, so obstajale že marca 2012. Komisija zato meni, da bi bilo treba znesek pomoči, vključen v ukrepe B1, B2 in B3, primerjati z RWA banke Piraeus na dan 31. marca 2012. Opozoriti je treba tudi, da Banka Grčije po marcu 2012 in do dokapitalizacije iz pomladi 2013 ni upoštevala prevzemov, ki so jih opravile grške banke, da bi njihove kapitalske potrebe prilagodila navzgor ali navzdol. To dodatno dokazuje, da so bili ukrepi B1, B2 in B3 ukrepi pomoči, povezani z banko Piraeus v obsegu, v kakršnem je obstajala na dan 31. marca 2012.

(228)

Pomoč, odobrena banki Piraeus, je bila vsota prve in druge premostitvene dokapitalizacije (ukrepa B1 in B2) ter zaveze, ki jo je dal GSFS (ukrep B3), tj. 7 335 milijonov EUR ali 21,5 % RWA banke Piraeus na dan 31. marca 2012.

(229)

Pomoč, izplačana banki Piraeus, je bila vsota prve in druge premostitvene dokapitalizacije (ukrepa B1 in B2), tj. 6 253 milijonov EUR ali 18,4 % RWA banke Piraeus na dan 31. marca 2012.

(230)

Ker je banki Piraeus uspelo privabiti zasebni kapital, je bil znesek, ki ga je GSFS dokončno vložil v banko Piraeus v obliki navadnih delnic, 5 891 milijonov EUR, kar je 17,3 % RWA banke Piraeus na dan 31. marca 2012.

(231)

Ukrepi A, B1, B2, B3, B4, L1 in L2 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Navedeni ukrepi so povzeti v preglednici 11.

Preglednica 11

Pregled skupne pomoči, ki jo je prejela banka Piraeus

(232)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 183, bi bilo treba ukrepe pomoči oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe (95).

(233)

Komisija je med finančno krizo razvila merila združljivosti za različne vrste ukrepov pomoči. Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v sporočilu o bančništvu iz leta 2008.

(234)

Smernice za ukrepe dokapitalizacije so na voljo v sporočilu o dokapitalizaciji in sporočilu o podaljšanju iz leta 2011.

(235)

V sporočilu o prestrukturiranju je opredeljen pristop Komisije v zvezi z oceno načrtov prestrukturiranja, zlasti potrebo po ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, zagotovitvi ustreznega prispevka upravičenca in omejitvi izkrivljanja konkurence.

(236)

Navedeni okvir je bil dopolnjen s sporočilom o bančništvu iz leta 2013, ki se uporablja za ukrepe pomoči, priglašene ali odobrene brez predhodne odobritve Komisije po 31. juliju 2013.

(237)

Likvidnostna podpora, ki jo je banka Piraeus že prejela, je bila dokončno odobrena z zaporednimi sklepi, s katerimi so bili odobreni ukrepi na podlagi programa pomoči grškim bankam ter njihove spremembe in podaljšanja (96). Kakršna koli prihodnja likvidnostna podpora za banko Piraeus bo morala biti dodeljena v okviru programa, ki ga bo ustrezno odobrila Komisija. Pogoje take pomoči bo morala Komisija odobriti pred dodelitvijo pomoči, zato jih v tem sklepu ni treba podrobneje oceniti.

(238)

Dokapitalizacija iz leta 2009 v obliki prednostnih delnic (ukrep A) je bila odobrena na podlagi ukrepa dokapitalizacije iz programa pomoči grškim bankam, ki je bil odobren leta 2008 na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008. Zato je ni treba ponovno ocenjevati na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008, ampak jo je treba oceniti samo na podlagi sporočila o prestrukturiranju.

(239)

Združljivost ELA z državnim jamstvom (ukrep L2) je treba najprej oceniti na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008 in sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Kakršna koli ELA z državnim jamstvom, dodeljena brez predhodne odobritve Komisije po 31. juliju 2013, spada na področje uporabe sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(240)

Združljivost dokapitalizacij iz GSFS (ukrepi B1, B2, B3 in B4), zlasti kar zadeva nadomestilo, je treba najprej oceniti na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008, sporočila o dokapitalizaciji in sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Komisija je v sklepu o začetku postopka Piraeus izrazila dvome glede združljivosti ukrepa B1 z navedenimi sporočili. Ker so bili navedeni ukrepi izvedeni pred 1. avgustom 2013, ne spadajo na področje uporabe sporočila o bančništvu iz leta 2013. Združljivost dokapitalizacij iz GSFS (ukrepi B1, B2, B3 in B4) je treba oceniti tudi na podlagi sporočila o prestrukturiranju.

(241)

Da bi bila pomoč združljiva na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, mora izpolnjevati splošna merila za združljivost: primernost, nujnost in sorazmernost.

(242)

Ker grške banke niso več imele dostopa do trgov medbančnih posojil in so postale v celoti odvisne od financiranja centralne banke, kot je navedeno v uvodni izjavi 37, in ker si banka Piraeus ni mogla sposoditi zadostnega zneska sredstev na podlagi rednih operacij refinanciranja, se je banka Piraeus zanašala na ELA z državnim jamstvom za zagotovitev zadostne likvidnosti in preprečitev svojega propada. Komisija meni, da je ukrep L2 primeren mehanizem za odpravo resne motnje, ki bi jo povzročil propad banke Piraeus.

(243)

Ker ELA z državnim jamstvom vključuje razmeroma visoke stroške financiranja za banko Piraeus, za banko Piraeus obstaja zadostna spodbuda, da se pri razvoju svojih dejavnosti ne zanaša na navedeni vir financiranja. Banka Piraeus je morala plačevati obrestno mero, ki je bila za […] bazičnih točk višja od tiste za redne operacije refinanciranja Eurosistema. Poleg tega je morala banka Piraeus državi plačati premijo za jamstvo v višini […] bazičnih točk. Zato so skupni stroški ELA z državnim jamstvom za banko Piraeus mnogo višji od običajnih stroškov refinanciranja ECB. Predvsem je razlika med prvimi in zadnjimi višja od ravni premije za jamstva, ki se zahteva s sporočilom o podaljšanju iz leta 2011. Zato je mogoče nadomestilo, ki ga je zaračunala država, šteti za zadostno. Kar zadeva znesek ELA z državnim jamstvom, ga Banka Grčije in ECB redno preverjata ob upoštevanju dejanskih potreb banke Piraeus. Pozorno spremljata njegovo uporabo in zagotavljata, da je omejen na najmanjšega potrebnega. Z ukrepom L2 torej banki Piraeus niso zagotovljena čezmerna likvidna sredstva, ki bi se lahko uporabila za financiranje dejavnosti, ki izkrivljajo konkurenco. Ukrep je omejen na najmanjši potrebni znesek.

(244)

Tak natančen nadzor nad uporabo ELA z državnim jamstvom in redno preverjanje, ali je njena uporaba omejena na najmanjšo potrebno, zagotavljata tudi, da je ta likvidnost sorazmerna in ne vodi do neupravičenega izkrivljanja konkurence. Komisija tudi ugotavlja, da se je Grčija zavezala, da bo banka Piraeus izvedla načrt prestrukturiranja, s katerim bo zmanjšala svojo odvisnost od financiranja s strani centralne banke, in da bo banka Piraeus ravnala v skladu z omejitvami ravnanja, kot je analizirano v oddelku 7.6. Navedeni dejavniki zagotavljajo, da se bo odvisnost od likvidnostne podpore čim prej končala in da je taka pomoč sorazmerna.

(245)

Ukrep L2 je torej v skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in sporočilom o podaljšanju iz leta 2011. Ker s sporočilom o bančništvu iz leta 2013 niso bile uvedene dodatne zahteve v zvezi z jamstvi, je ukrep L2 skladen tudi s sporočilom o bančništvu iz leta 2013.

(246)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 241 in v skladu s točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008, mora pomoč, da bi bila združljiva na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, izpolnjevati splošna merila za združljivost: (97) primernost, nujnost in sorazmernost.

(247)

Sporočilo o dokapitalizaciji in sporočilo o podaljšanju iz leta 2011 vsebujeta nadaljnje smernice glede ravni nadomestila, potrebnega za kapitalske vložke iz državnih virov.

(248)

Komisija meni, da so dokapitalizacije iz GSFS (ukrepi B1, B2, B3 in B4) primerne, ker banki Piraeus omogočajo izpolnjevanje kapitalskih zahtev. Banka Piraeus brez dokapitalizacij iz GSFS ne bi mogla nadaljevati svojih dejavnosti in bi izgubila dostop do operacij refinanciranja ECB.

(249)

Komisija je v zvezi s tem v sklepu o začetku postopka Piraeus navedla, da je banka Piraeus ena od največjih bančnih institucij v Grčiji, tako v smislu dajanja posojil kot v smislu zbiranja vlog. Banka Piraeus je kot taka sistemsko pomembna za Grčijo. Zato bi propad banke Piraeus povzročil resno motnjo v grškem gospodarstvu. Finančne institucije v Grčiji so v takratnih prevladujočih okoliščinah imele težave z dostopom do financiranja. Zaradi navedenega pomanjkanja financiranja je bila omejena njihova možnost zagotavljanja posojil za grško gospodarstvo. V teh okoliščinah bi propad banke Piraeus še poslabšal motnje v gospodarstvu. Poleg tega so bili ukrepi B1, B2, B3 in B4 sprejeti predvsem zaradi programa PSI, zelo nenavadnega in nepredvidljivega dogodka, in ne zaradi slabega upravljanja ali prevelikega tveganja banke Piraeus. Ukrepi so torej namenjeni predvsem obravnavanju rezultatov programa PSI in ohranjanju finančne stabilnosti v Grčiji.

(250)

Komisija je v sklepu o začetku postopka Piraeus izrazila dvome glede tega, ali so bili takoj sprejeti vsi mogoči ukrepi, da bi se banka Piraeus izognila potrebi po dodatni pomoči v prihodnosti. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 140 in 141 tega sklepa, se je Grčija zavezala, da bo izvedla vrsto ukrepov v zvezi s korporativnim upravljanjem in komercialnimi dejavnostmi banke Piraeus. Kot je opisano v uvodnih izjavah 115, 116 in 117, je banka Piraeus tudi obširno prestrukturirala svoje dejavnosti in že izvedla številna znižanja stroškov. Dvomi Komisije so bili torej odpravljeni.

(251)

Komisija je v sklepu o začetku postopka Piraeus izrazila dvome tudi glede tega, ali obstajajo zadostni zaščitni ukrepi za primer, da bi banka Piraeus prešla pod nadzor države ali da bi nadzor obdržali zasebni delničarji, medtem ko bi bila večinska lastnica država. V zavezah, opisanih v uvodnih izjavah 140 in 141 tega sklepa, je zagotovljeno, da bo kreditno poslovanje banke Piraeus potekalo na poslovni podlagi in da bo vsakodnevno poslovanje zaščiteno pred vmešavanjem države. Okvir odnosov, o katerem sta se dogovorila GSFS in banka Piraeus, zagotavlja tudi, da so interesi države kot glavnega delničarja zaščiteni pred prevzemanjem prevelikih tveganj s strani vodstva banke Piraeus.

(252)

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 torej zagotavljajo ohranjanje finančne stabilnosti v Grčiji. Sprejeti so bili pomembni ukrepi za zmanjšanje prihodnjih izgub in zagotovitev, da neustrezno upravljanje ne bo ogrožalo dejavnosti banke Piraeus. Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da so ukrepi B1, B2, B3 in B4 primerni.

(253)

V skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 mora biti ukrep pomoči po višini in obliki nujen za doseganje cilja ukrepa. To pomeni, da mora biti kapitalski vložek omejen na najmanjši znesek, potreben za doseganje cilja.

(254)

Znesek kapitalske podpore je izračunala Banka Grčije v okviru stresnega testa iz leta 2012, da bi zagotovila, da bi delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke Piraeus v obdobju 2012–2014 ostal nad določeno ravnjo, kot je prikazano v preglednici 3. Z ukrepi B1, B2, B3 in B4 banki Piraeus torej ni zagotovljen presežni kapital. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 250, so bili sprejeti ukrepi za zmanjšanje tveganja, da bi banka Piraeus v prihodnosti potrebovala dodatno pomoč.

(255)

Kar zadeva nadomestilo za prvo in drugo premostitveno dokapitalizacijo (ukrepa B1 in B2), Komisija opozarja, da sta bili odobreni maja 2012 oziroma decembra 2012 in izplačani v naravi v obliki obveznic EFSF. GSFS je kot nadomestilo od datuma izplačila obveznic EFSF do datuma dokapitalizacije iz pomladi 2013 prejel natečene obresti na obveznice EFSF in 1-odstotno provizijo (98). Kot je poudarjeno v sklepu o začetku postopka Piraeus, je navedeno nadomestilo nižje od razpona od 7 % do 9 %, opredeljenega v sporočilu o dokapitalizaciji. Vendar je bilo obdobje nizkega nadomestila omejeno na eno leto pri ukrepu B1 in pet mesecev pri ukrepu B2 (tj. do preoblikovanja premostitvene dokapitalizacije v standardno dokapitalizacijo v navadnih delnicah, tj. ukrep B4). Medtem ko se zaradi prve in druge premostitvene dokapitalizacije delež obstoječih delničarjev ni zmanjšal, je dokapitalizacija iz pomladi 2013 povzročila veliko zmanjšanje deleža obstoječih delničarjev, saj je njihov delež v lastniškem kapitalu banke Piraeus padel na 2,3 %. Neobičajno stanje, ki je prevladovalo od datuma prve premostitvene dokapitalizacije, se je nato končalo. Dvomi, izraženi v sklepu o začetku postopka Piraeus, so bili torej odpravljeni.

(256)

Drugič, glede na nenavaden izvor težav banke Piraeus, ki je izgube utrpela predvsem zaradi odpisa dolga v korist države (program PSI in odkup dolga, ki državi zagotavljata precejšnjo prednost, tj. zmanjšanje dolga) in posledic dolgotrajne recesije v njenem domačem gospodarstvu, lahko Komisija sprejme tako začasno odstopanje od standardnih zahtev glede nadomestila iz sporočila o dokapitalizaciji (99).

(257)

Ukrep B3 je bil zaveza za zagotovitev kapitala v okviru prihodnjega povečanja kapitala. Navedeno zavezo, sprejeto decembra 2012, bi bilo mogoče izvesti z dejanskim kapitalskim vložkom maja–junija 2013, le pet mesecev pozneje, ko je banka Piraeus izvedla povečanje kapitala. Ker je banka Piraeus pritegnila zasebne vlagatelje, GSFS ni bilo treba vložiti kapitala, ki ga je obljubil. Glede na kratko obdobje, v katerem je veljala navedena zaveza za zagotovitev kapitala, in zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 256, je sprejemljivo, da za navedeno zavezo ni bilo plačano nobeno nadomestilo.

(258)

Kar zadeva ukrep B4, morajo biti kapitalski vložki v skladu s točko 8 sporočila o podaljšanju iz leta 2011 vpisani z dovolj velikim odbitkom cene delnic (po prilagoditvi za učinek slabitve), da se zagotovi razumno zagotovilo, da bo država prejela primerno nadomestilo. Ker z ukrepom B4 ni bil zagotovljen dovolj velik odbitek cene delnic po prilagoditvi za učinek slabitve, je bilo dejansko nemogoče doseči dovolj velik odbitek teoretične cene brez pravice vpisa (100). Pred dokapitalizacijo banke Piraeus iz pomladi 2013 je njena tržna kapitalizacija znašala le nekaj sto milijonov EUR. V takih okoliščinah se postavlja vprašanje, ali bi bilo treba obstoječe delničarje v celoti izbrisati. Komisija ugotavlja, da je bil emisijski tečaj določen v višini povprečne tržne cene v petdesetih dneh pred določitvijo emisijskega tečaja, od katere se je odštel 50-odstotni odbitek. Komisija tudi ugotavlja, da se je delež obstoječih delničarjev močno zmanjšal, saj so imeli po dokapitalizaciji iz pomladi 2013 v banki Piraeus le še 2,3-odstotni delež. Uporaba dodatnega odbitka za tržno ceno bi torej imela majhen učinek na nadomestilo GSFS. Glede na poseben položaj grških bank, pojasnjen v uvodni izjavi 256, in dejstvo, da potreba po pomoči v veliki meri izhaja iz odpisa dolga v korist države, Komisija meni, da je bil emisijski tečaj za delnice, ki jih je vpisala država, dovolj nizek.

(259)

GSFS je izdal tudi nakupne bone in je za vsako novo delnico, ki jo je vpisal zasebni vlagatelj, udeležen v dokapitalizaciji iz pomladi 2013, odobril en nakupni bon. GSFS je navedene nakupne bone podelil brezplačno. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 106, vsak nakupni bon vključuje pravico do nakupa 4,48 delnice GSFS v določenih razdobjih in po določenih izvršilnih cenah. Izvršilna cena je enaka vpisni ceni GSFS, povečani za letno in kumulativno maržo (4 % za prvo leto, 5 % za drugo leto, 6 % za tretje leto, 7 % za četrto leto in nato 8 % anualizirano za zadnjih šest mesecev). Nadomestilo, ki ga je prejel GSFS za delnice, ki jih ima, je dejansko omejeno na teh ravneh. Navedeno nadomestilo je nižje od razpona od 7 % do 9 %, opredeljenega v sporočilu o prestrukturiranju. Ker so bili navedeni nakupni boni ključni dejavnik pri uspehu nove izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa in zasebnega plasiranja, ki ju je banka Piraeus uvedla v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013, Komisija meni, da so navedeni nakupni boni banki Piraeus omogočili, da je znesek pomoči zmanjšala za 1 444 milijonov EUR. Zaradi nizkega kapitalskega količnika banke Piraeus pred dokapitalizacijo in velike negotovosti, ki je tedaj prevladovala, so namreč takrat razpoložljive simulacije pokazale, da brez nakupnih bonov zasebni vlagatelji ne bi dosegli zadostnega donosa in ne bi sodelovali. Zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 249 in 256, ker bi GSFS prejel minimalno pozitivno nadomestilo, če bi bili nakupni boni izvršeni, ter ker je bil cilj MEFP privabiti nekatere zasebne vlagatelje, da bi nekatere banke ostale v zasebnem upravljanju in bi preprečili položaj, v katerem bi bil celotni bančni sektor pod nadzorom GSFS, Komisija lahko sprejme tako odstopanje od standardnih zahtev glede nadomestila iz sporočila o dokapitalizaciji. Navedeno sprejetje temelji tudi na dejstvu, da zakon o GSFS, kakor je bil spremenjen marca 2014, ne določa nikakršne prilagoditve nakupnih bonov v primeru povečanja delniškega kapitala brez predkupne pravice in da se lahko v primeru nove izdaje delnic s pravico prednostnega nakupa prilagodi samo izvršilna cena nakupnih bonov ter da se lahko prilagoditev izvede samo naknadno in le do višine prihodka, ustvarjenega s prodajo predkupnih pravic GSFS. Poleg tega bo zaveza Grčije, da bo pred kakršnim koli odkupom nakupnih bonov, ki jih je izdal GSFS, zaprosila za odobritev Komisije, Komisiji omogočila zagotovitev, da se z nobenim morebitnim prihodnjim odkupom ne bo dodatno zmanjšalo nadomestilo za GSFS in povečalo nadomestilo za imetnike nakupnih bonov.

(260)

V zvezi z dejstvom, da so delnice GSFS neglasovalne, Komisija opozarja, da potreba po pomoči ne izhaja predvsem iz prevelikega tveganja. Poleg tega je bil cilj MEFP, da bi nekatere banke ostale v zasebnem upravljanju. Še več, okvir odnosov in samodejna ponovna uvedba glasovalnih pravic v primeru neizvajanja načrta prestrukturiranja zagotavljata zaščitne ukrepe pred prihodnjimi prevelikimi tveganji, ki bi jih prevzeli zasebni upravljavci. Nazadnje, PSI in odkup iz decembra 2012 sta vrsta nadomestila za državo, ker se je dolg zadnjenavedene do banke Piraeus zmanjšal za več milijard EUR. Zaradi vseh navedenih razlogov lahko Komisija sprejme, da GSFS prejme neglasovalne delnice. Komisija zato ugotavlja, da je bil ukrep B4 nujen.

(261)

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so torej po višini in obliki nujni kot pomoč za reševanje.

(262)

Banka Piraeus je prejela zelo velik znesek državne pomoči. Ta položaj lahko povzroči resno izkrivljanje konkurence. Vendar se je Grčija zavezala, da bo izvedla vrsto ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov prelivanja. V zavezah je zlasti navedeno, da bo poslovanje banke Piraeus še naprej potekalo na poslovni podlagi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 136 in 137. Grčija se je zavezala tudi k prepovedi prevzemov in številnim odprodajam, kot je opisano v uvodnih izjavah 138, 139 in 143. Omejitve izkrivljanja konkurence bodo podrobneje ocenjene v oddelku 7.6.

(263)

V banki Piraeus je bil imenovan skrbnik spremljanja za spremljanje pravilnega izvajanja zavez glede korporativnega upravljanja in komercialnih dejavnosti. S tem bodo preprečene kakršne koli škodljive spremembe poslovne prakse banke Piraeus in zmanjšani morebitni negativni učinki prelivanja.

(264)

Nazadnje, nov obsežen načrt prestrukturiranja je bil Komisiji predložen 25. junija 2014. Navedeni načrt prestrukturiranja bo ocenjen v oddelku 7.6.

(265)

Dvomi, izraženi v sklepu o začetku postopka Piraeus, so bili torej odpravljeni. Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so sorazmerni glede na točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008.

(266)

Ugotovljeno je torej, da so dokapitalizacije iz GSFS (ukrepi B1, B2, B3 in B4) primerne, nujne in sorazmerne glede na točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008, sporočilo o dokapitalizaciji in sporočilo o podaljšanju iz leta 2011. Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so torej v skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008, sporočilom o dokapitalizaciji in sporočilom o podaljšanju iz leta 2011.

(267)

V točki 23 sporočila o prestrukturiranju je pojasnjeno, da se prevzemi podjetij s strani bank, ki prejemajo pomoč, ne smejo financirati z državno pomočjo, razen če je to nujno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja podjetja. Poleg tega je v točkah 40 in 41 sporočila o prestrukturiranju navedeno, da banke ne smejo uporabljati državne pomoči za prevzem konkurenčnih dejavnosti, razen če je ta sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja ali za zagotavljanje učinkovite konkurence. Poleg tega lahko prevzemi ogrozijo ali otežijo ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Komisija mora torej oceniti, ali je mogoče prevzeme, ki jih je opravila banka Piraeus, šteti za skladne s sporočilom o prestrukturiranju.

(268)

Banka Piraeus je s prevzemom prenesenih dejavnosti banke ATE pridobila velik obseg vlog z mnogo manjšim zneskom neto posojil (101). Prevzem je torej bistveno prispeval k zmanjšanju zelo visokega razmerja med posojili in vlogami banke Piraeus.

(269)

Poleg tega je privedel do pomembnih sinergij, kot so stroškovne sinergije na podlagi zmanjšanja števila podružnic, osebja in integracije IT, sinergije financiranja in prihodkovne sinergije.

(270)

Prevzem je torej zelo pozitiven za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke Piraeus.

(271)

V skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju se pomoč za prestrukturiranje ne sme uporabiti za prevzem drugih podjetij, ampak se mora uporabiti le za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke Piraeus.

(272)

Znesek, ki ga je banka Piraeus plačala za prevzem prenesenih dejavnosti banke ATE, je bil določen na 0,6 % vrednosti prenesenih vlog in je znašal približno 95 milijonov EUR. Enak je bil 0,02 % skupnih sredstev banke Piraeus ob prevzemu. Navedeni znesek se lahko torej šteje za majhen, vendar ne zanemarljiv.

(273)

S prevzemom prenesenih dejavnosti banke ATE se je močno izboljšal zelo težaven likvidnostni položaj banke Piraeus, tako da je banka z njim prišla v precej znosnejši položaj. Komisija opozarja, da […]. Prevzem in njegovo nizko nakupno ceno je torej mogoče šteti za bistvena za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke Piraeus in spadata pod izjemo iz točke 23 sporočila o prestrukturiranju.

(274)

V skladu s točkama 39 in 40 sporočila o prestrukturiranju se državna pomoč ne sme uporabiti v škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči, zlasti ne za prevzem konkurenčnih dejavnosti. V točki 41 sporočila o prestrukturiranju je še navedeno, da se prevzemi lahko odobrijo, če so sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti ali zagotavljanje učinkovite konkurence. V takih okoliščinah mora biti postopek prevzema pošten in mora zagotavljati pogoje učinkovite konkurence na upoštevnem trgu.

(275)

Ko je Banka Grčije na začetku leta 2012 pregledala uspešnost poslovanja vseh grških bank, za banko ATE ni štela, da je sposobna samostojno uspešno poslovati. Poleg tega je Banka Grčije analizirala različne druge možnosti za banko ATE (npr. likvidacijo) in ugotovila, da je prodaja prenesenih dejavnosti banke ATE najugodnejša možnost, saj se bi z njo zmanjšali tveganje izvršitve in stroški za Grčijo. Prevzem je torej mogoče šteti za del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti, kot je opisano v točki 41 sporočila o prestrukturiranju.

(276)

Poleg tega ni ponudbe za prenesene dejavnosti banke ATE predložil noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči.

(277)

Nazadnje, ker je prevzem prenesenih dejavnosti banke ATE odobril grški organ za konkurenco (102), je mogoče predpostavljati, da izid prodaje ne ogroža učinkovite konkurence v Grčiji.

(278)

Prevzem prenesenih dejavnosti banke ATE je torej v skladu z oddelkom 4 sporočila o prestrukturiranju.

(279)

Ugotovljeno je, da je prevzem prenesenih dejavnosti banke ATE glede na edinstveni položaj grških bank in posebnosti tega prevzema v skladu z zahtevami iz sporočila o prestrukturiranju.

(280)

V smislu donosnosti iz poslovanja bo prevzem banke Geniki pospešil ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke Piraeus. Glede na analizo, ki jo je ob navedenem prevzemu predložila banka Piraeus, bodo z združitvijo dveh bank na istem geografskem trgu ustvarjene sinergije, kot so prihranki stroškov na podlagi zmanjšanja števila osebja in zaprtja podružnic. Banka Piraeus bo pridobila stranke in imetnike vlog banke Geniki, s čimer se bodo bistveno znižali stroški distribucije.

(281)

V smislu likvidnostnega položaja, kot je ponazorjen v uvodni izjavi 65, je imela banka Geniki več vlog kot neto posojil. S prevzemom se je torej povečala likvidnost banke Piraeus ter zmanjšalo njeno razmerje med posojili in vlogami. Poleg tega je bila banka Geniki ustrezno kapitalizirana, preden jo je banka Piraeus prevzela. Prevzem torej verjetno ne bo ustvaril prihodnjih kapitalskih potreb banke Piraeus.

(282)

Prevzem je torej pozitiven za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke Piraeus.

(283)

V skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju se pomoč za prestrukturiranje ne sme uporabiti za prevzem drugih podjetij, ampak se mora uporabiti le za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke Piraeus. V tem primeru prevzem, čeprav pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja banke Piraeus, ni bistven za njeno uspešno poslovanje v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju.

(284)

Vendar je banka Piraeus za nakup banke Geniki plačala le 1 milijon EUR, kar je zelo majhen znesek. Poleg tega je bila banka Geniki ustrezno kapitalizirana in Société Générale je vložila precejšen znesek kapitala v banko Piraeus, kar je bil pogoj za posel (103).

(285)

Komisija ugotavlja, da glede na posebnosti posla (prevzem po zelo nizki ceni popolnoma kapitalizirane banke in kapitalski vložek prodajalca v banko Piraeus) prevzem ne ustvarja dodatne kapitalske potrebe za banko Piraeus in zato prevzem banke Geniki izjemoma ni v nasprotju z načelom, da mora biti pomoč omejena na najmanjšo potrebno.

(286)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 274, se državna pomoč v skladu s točkama 39 in 40 sporočila o prestrukturiranju ne sme uporabiti v škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči, in zlasti ne za prevzem konkurenčnih dejavnosti, razen v posebnih okoliščinah.

(287)

Ko je Banka Grčije na začetku leta 2012 pregledala uspešnost poslovanja vseh grških bank, za banko Geniki ni štela, da je sposobna samostojno uspešno poslovati. Geniki je ustvarjala velike izgube za družbo Société Générale, ki jo je zato želela prodati, in, če prodaja ne bi bila mogoča, bi lahko razmislila o tem, kako jo pustiti propasti. Prevzem je torej mogoče šteti za del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti, kot je opisano v točki 41 sporočila o prestrukturiranju.

(288)

Poleg tega ni veljavne ponudbe za prevzem banke Geniki predložil noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči. Banka Piraeus torej ni izrinila nobenega ponudnika, ki ni prejemal pomoči.

(289)

Poleg tega je, ker je prevzem odobril grški organ za konkurenco (104), mogoče predpostavljati, da izid prodaje ne ogroža učinkovite konkurence v Grčiji.

(290)

Nazadnje, nakupna cena je bila zelo nizka. Zato ni mogoče šteti, da je banka Piraeus uporabila državno pomoč za financiranje prevzema. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da prevzem banke Geniki spada pod izjemo iz točke 41 sporočila o prestrukturiranju.

(291)

Ugotovljeno je, da je prevzem banke Geniki glede na edinstveni položaj grških bank in posebnosti tega prevzema v skladu z zahtevami iz sporočila o prestrukturiranju.

(292)

Prevzem ciprskih prenesenih dejavnosti izboljšuje dolgoročno uspešno poslovanje banke Piraeus.

(293)

Glede na analizo, ki jo je ob prevzemu predložila banka Piraeus, bo posel privedel do pomembnih sinergij, kot so stroškovne sinergije na podlagi prihrankov stroškov pri administraciji in osebju, ter precejšnjega izboljšanja stroškov vlog. Banka Piraeus je po prevzemu v celoti vključila grške posle treh ciprskih bank, prenovila blagovno znamko vseh podružnic treh ciprskih bank in že zelo napredovala pri racionalizaciji mreže.

(294)

Za portfelje posojil grških poslov treh ciprskih bank so bile oblikovane ustrezne rezervacije. Banka Piraeus je dejansko navedena posojila pridobila po ceni, ki je precej pod njihovimi nominalnimi zneski: nakupna cena je bila znižana zaradi upoštevanja prihodnjih izgub, ki jih je v okviru stresnega testa ocenila družba PIMCO. Tveganje izgub iz posojil, ki bi presegale izgube, že upoštevane v nizki nakupni ceni, je torej omejeno.

(295)

Banka Piraeus je prevzela tudi velik obseg vlog, skoraj tako velik kot prevzeta neto posojila. Tako je okrepila svoj likvidnostni položaj.

(296)

Prevzem je torej pozitiven za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke Piraeus.

(297)

V skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju se pomoč za prestrukturiranje ne sme uporabiti za prevzem drugih podjetij, ampak se mora uporabiti le za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke Piraeus.

(298)

Kot je analizirano v oddelku 7.3, je bil namen pomoči kriti kapitalske potrebe prevzemnika ciprskih prenesenih dejavnosti, ker bi njihov prevzem zagotovil ohranitev finančne stabilnosti v Grčiji. Plačilo, ki ga je banka Piraeus nazadnje plačala za prevzem ciprskih prenesenih dejavnosti, je bilo mnogo nižje od knjigovodske vrednosti prevzetega portfelja. Še nižje od vrednosti posojil je bilo, potem ko je bilo prilagojeno navzdol, da bi se upoštevale prihodnje izgube iz posojil, ki jih je v okviru stresnega testa ocenila družba PIMCO. Prevzemno ceno bi bilo torej mogoče šteti za negativno. Navedeno ugotovitev podpira dejstvo, da je banka Piraeus ob prevzemu ciprskih prenesenih dejavnosti, s katerimi je povečala svoj kapital, vknjižila zelo slabo ime.

(299)

Če bi bilo vseeno treba šteti, da je banka Piraeus plačala pozitivno ceno, Komisija ugotavlja, da je GSFS kot pogoj za prevzem kupcu dal zavezo, da bo vložil znesek nakupne cene v kapitalu. GSFS je navedeno zavezo upošteval v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013. Kapitalski vložek je pomoč za ciprske prenesene dejavnosti in ne za banko Piraeus, kot je pojasnjeno v oddelku 6.2.1. S prevzemom torej ni bila ustvarjena potreba po dodatni državni pomoči za banko Piraeus.

(300)

Ugotovljeno je, da glede na nenavadne pogoje (nizka nakupna cena in zaveza GSFS, da bo vložil znesek nakupne cene v okviru povečanja kapitala) prevzem ciprskih prenesenih dejavnosti izjemoma ni v nasprotju z načelom, da mora biti pomoč omejena na najmanjšo potrebno.

(301)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 274, se državna pomoč v skladu s točkama 39 in 40 sporočila o prestrukturiranju ne sme uporabiti v škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči, in zlasti ne za prevzem konkurenčnih dejavnosti, razen v posebnih okoliščinah.

(302)

Namen prodaje grških poslov ciprskih bank je bil zaščititi stabilnost grškega bančnega sistema in zagotoviti, da bi lahko ciprske banke prodale navedene dejavnosti, preden bi te ostale brez kakršne koli vrednosti. Posel je torej mogoče šteti za del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti, kot je opisano v točki 41 sporočila o prestrukturiranju.

(303)

Poleg tega ni noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči, predložil veljavne ponudbe za prevzem treh ciprskih bank. Prodajni postopek je bil odprt, pregleden in nediskriminacijski.

(304)

Nazadnje, ker je navedeni prevzem odobril grški organ za konkurenco (105), je mogoče predpostavljati, da izid prodaje ne ogroža učinkovite konkurence v Grčiji.

(305)

Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da prevzem ciprskih prenesenih dejavnosti spada pod izjemo iz točke 41 sporočila o prestrukturiranju.

(306)

Ugotovljeno je, da je prevzem ciprskih prenesenih dejavnosti glede na edinstveni položaj grških bank in posebnosti tega prevzema v skladu z zahtevami iz sporočila o prestrukturiranju.

(307)

Prevzem popolnoma dokapitalizirane banke MBG izboljšuje dolgoročno uspešno poslovanje banke Piraeus.

(308)

Glede na analizo, ki jo je ob prevzemu predložila banka Piraeus, bo posel privedel do pomembnih sinergij, kot so stroškovne sinergije na podlagi zmanjšanja števila podružnic in osebja, nižji stroški vlog in prihodkovne sinergije. Banka Piraeus je medtem v celoti vključila banko MBG.

(309)

Ker je bila poleg tega banka MBG ustrezno kapitalizirana, preden jo je banka Piraeus prevzela, in ker je banka Piraeus plačala nakupno ceno v višini 1 milijon EUR, prevzem verjetno ne bo ustvaril prihodnjih kapitalskih potreb za banko Piraeus. Poleg tega se je prodajalec v okviru posla zavezal, da bo v banko Piraeus vložil 400 milijonov EUR kapitala. Navedena zaveza je bila izvedena v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013, med katero je banka BCP v banko Piraeus vložila 400 milijonov EUR.

(310)

Ugotovljeno je, da je prevzem pozitiven za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke Piraeus in da je bila nakupna cena banke MBG tako nizka, da ni preprečevala, da bi bila pomoč omejena na najmanjšo potrebno.

(311)

V skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju se pomoč za prestrukturiranje ne sme uporabiti za prevzem drugih podjetij, ampak se mora uporabiti le za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke Piraeus. V tem primeru prevzem, čeprav pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja banke Piraeus, ni bistven za njeno uspešno poslovanje v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju.

(312)

Vendar je banka Piraeus za nakup banke MBG plačala le 1 milijon EUR, kar je zelo majhen znesek. Poleg tega je banka BCP ustrezno kapitalizirala banko MBG in je v banko Piraeus vložila 400 milijonov EUR kapitala, kar je bil pogoj za posel (106).

(313)

Ugotovljeno je, da glede na posebnosti posla (prevzem po zelo nizki ceni popolnoma kapitalizirane banke in kapitalski vložek prodajalca v banko Piraeus) prevzem banke MBG ne ustvarja dodatnih kapitalskih potreb za banko Piraeus in zato prevzem banke MBG izjemoma ni v nasprotju z zahtevo, da mora biti pomoč omejena na najmanjšo potrebno.

(314)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 274, se državna pomoč v skladu s točkama 39 in 40 sporočila o prestrukturiranju ne sme uporabiti v škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči, in zlasti ne za prevzem konkurenčnih dejavnosti, razen v posebnih okoliščinah.

(315)

Ko je Banka Grčije na začetku leta 2012 pregledala uspešnost poslovanja vseh grških bank, za banko MBG ni štela, da je sposobna samostojno uspešno poslovati. Banka MBG je ustvarjala velike izgube za banko BCP, ki jo je zato želela prodati, in, če prodaja ne bi bila mogoča, bi lahko razmislila o tem, da bi jo pustila propasti. Prodaja banke MBG je bila tudi del načrta prestrukturiranja banke BCP (107). Prevzem je torej mogoče šteti za del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti, kot je opisano v točki 41 sporočila o prestrukturiranju.

(316)

Poleg tega ni veljavne ponudbe za prevzem banke MBG predložil noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči.

(317)

Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da prevzem banke MBG spada pod izjemo iz točke 41 sporočila o prestrukturiranju.

(318)

Ugotovljeno je, da je prevzem banke MBG glede na edinstveni položaj grških bank in posebnosti tega prevzema v skladu z zahtevami iz sporočila o prestrukturiranju.

(319)

Kot je navedeno v oddelkih 2.1.1 in 2.1.2, so težave, s katerimi se spopada banka Piraeus, predvsem posledica grške dolžniške krize in globoke recesije v Grčiji in južni Evropi. Kar zadeva prvi dejavnik, je grška vlada izgubila dostop do finančnih trgov in je morala nazadnje s pogajanji doseči dogovor s svojimi domačimi in mednarodnimi upniki, tj. program PSI, s katerim so se terjatve do države znižale za 53,3 %. Poleg tega je bilo 31,5 % terjatev zamenjanih za nove GDO z nižjimi obrestnimi merami in daljšimi ročnostmi. Država je decembra 2012 te nove GDO odkupila od grških bank po ceni od 30,2 % do 40,1 % njihove nominalne vrednosti in s tem povzročila dodatne izgube za grške banke. Poleg vpliva programa PSI in odkupa dolga na kapitalski položaj banke Piraeus je ta od leta 2010 do sredine leta 2012 zabeležila tudi velik odliv vlog zaradi tveganja izstopa Grčije iz euroobmočja kot posledice nevzdržnega javnega dolga in gospodarske recesije.

(320)

Pomoč, dodeljena banki Piraeus, tj. vsota ukrepov B1, B2, B3 in B4 ali 7 335 milijonov EUR, je višja od zneska izgube, vknjižene po programu PSI (5 911 milijonov EUR).

(321)

Velik del kapitalskih potreb izhaja iz običajne izpostavljenosti finančne institucije deželnemu tveganju njene države. To dejstvo je bilo poudarjeno tudi v uvodnih izjavah 63 in 74 sklepa o začetku postopka Piraeus. Zato je potreba po obravnavi vprašanj moralnega tveganja v načrtu prestrukturiranja banke Piraeus manjša kot pri drugih finančnih institucijah, ki so prejele pomoč in so nakopičile prekomerna tveganja. Ker so ukrepi pomoči manj izkrivljajoči, bi bilo torej treba ukrepe, sprejete za omejitev izkrivljanja konkurence, sorazmerno omiliti. Ker program PSI in odkup dolga pomenita odpis dolga v korist države, je lahko nadomestilo za državo pri dokapitalizaciji bank nižje. Vendar Komisija ugotavlja, da je bila izpostavljenost banke Piraeus grškemu deželnemu tveganju večja kot izpostavljenost drugih velikih grških bank (108). Zato nekaterih izgub iz GDO ni mogoče pripisati običajni izpostavljenosti finančne institucije deželnemu tveganju njene države.

(322)

Drugi vir izgub banke Piraeus so izgube iz njenih posojil grškim gospodinjstvom in družbam. Komisija meni, da so navedene izgube predvsem posledica izjemno globoke in dolgotrajne recesije ter zmanjšanja BDP za približno 25 % v petih letih, in ne posledica tvegane posojilne prakse banke Piraeus. Zato pomoč, odobrena za kritje navedenih izgub, ne ustvarja moralnega tveganja, ki nastane, če se pomoč uporabi za zaščito banke pred posledicami preteklega tveganega ravnanja. Pomoč je torej manj izkrivljajoča (109).

(323)

Vendar del kapitalskih potreb in izgub iz posojil banke Piraeus izvira iz mednarodnih hčerinskih družb. Stresni test, opravljen leta 2012 za določitev kapitalskih potreb banke Piraeus, je pokazal, da napovedi kreditne izgube iz tujih posojil znašajo 1 314 milijonov EUR v osnovnem scenariju in 1 624 milijonov EUR v neugodnem scenariju. Več teh tujih družb je v zadnjih letih ustvarjalo izgubo. Izgube iz mednarodnih dejavnosti so leta 2012 znašale 244 milijonov EUR pred obdavčitvijo (110). Tuja aktiva je pomenila tudi obremenitev likvidnih sredstev.

(324)

Zato je mogoče ugotoviti, da velik del izgub in potrebe po pomoči spadajo pod točko 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011, ki Komisiji dovoljuje, da omili svoje zahteve. Prav tako del potrebe po pomoči izhaja iz izjemno globoke recesije v Grčiji in ne iz tveganega posojanja. Taka pomoč ne ustvarja moralnega tveganja in je torej manj izkrivljajoča.

(325)

Nazadnje, del potrebe po pomoči izvira iz lastnega tveganja banke Piraeus, kar zadeva njen velik delež državnega dolga in njene tuje hčerinske družbe.

(326)

Načrt prestrukturiranja mora zagotoviti, da lahko finančna institucija do konca obdobja prestrukturiranja ponovno vzpostavi dolgoročno uspešno poslovanje (oddelek 2 sporočila o prestrukturiranju). V obravnavanem primeru je obdobje prestrukturiranja opredeljeno kot obdobje od datuma sprejetja tega sklepa do 31. decembra 2018.

(327)

Grčija je v skladu s točkami 9, 10 in 11 sporočila o prestrukturiranju predložila celovit in podroben načrt prestrukturiranja, ki vsebuje popolne informacije o poslovnem modelu banke Piraeus. V načrtu so opredeljeni vzroki za težave banke Piraeus in ukrepi, sprejeti za spoprijemanje z vsemi težavami uspešnega poslovanja, s katerimi se je srečevala. V načrtu prestrukturiranja so zlasti opisani strategija, izbrana za ohranitev operativne učinkovitosti banke Piraeus in odpravo visoke ravni NPL, reševanje njenega ranljivega likvidnostnega in kapitalskega položaja ter njenih tujih podjetij, ki so se v zadnjih letih pri svojem financiranju in kapitalu zanašala na svojo matično družbo.

(328)

Kar zadeva likvidnost (111) in odvisnost banke Piraeus od financiranja iz Eurosistema, sta v načrtu prestrukturiranja predvidena omejena rast bilance v Grčiji in ponovna rast depozitne osnove. Odvisnost od ELA z državnim jamstvom, ki se je že zmanjšala, se bo še naprej zmanjševala, kar bo prispevalo tudi k znižanju stroškov financiranja banke Piraeus.

(329)

Zaveza glede razmerja med posojili in vlogami, navedena v uvodni izjavi 137, zagotavlja, da bo bilančna struktura banke Piraeus ob koncu obdobja prestrukturiranja vzdržna. Prodaja vrednostnih papirjev in drugih sekundarnih dejavnosti bo prav tako okrepila likvidnostni položaj banke Piraeus. Zaradi še vedno negotovega likvidnostnega položaja banke Piraeus lahko Komisija ugodi zahtevi grških organov, da se odobri zagotovitev likvidnih sredstev banki Piraeus na podlagi ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil v okviru programa pomoči grškim bankam in v okviru ELA z državnim jamstvom.

(330)

Grčija se je zaradi znižanja stroškov financiranja zavezala tudi, da bo banka Piraeus še naprej zniževala obrestne mere, ki jih plačuje za vloge v Grčiji, kot je opisano v uvodni izjavi 137. Tako znižanje stroškov vlog bo ključno prispevalo k donosnosti banke Piraeus pred oblikovanjem rezervacij.

(331)

Banka Piraeus je od začetka krize opravila velike prevzeme, s katerimi sta se močno povečali njena velikost in depozitna osnova. Banka Piraeus je prevzeto podjetje uspešno vključila v rekordnem času. Trenutno poskuša uresničiti vse sinergije, ki so mogoče po teh prevzemih. Začela je racionalizirati svojo poslovno mrežo v Grčiji, in sicer z zmanjševanjem števila podružnic in zaposlenih (112). Do leta 2017 se bodo skupni stroški banke Piraeus v Grčiji znižali za dodatnih […] % v primerjavi z letom 2013. Grčija se je za dosego tega cilja zavezala, da bo banka Piraeus zmanjšala število svojih podružnic in zaposlenih v Grčiji na […] oziroma […] na dan 31. decembra 2017, najvišji skupni stroški v Grčiji pa ne bodo presegali […] milijard EUR. Pričakovano razmerje med stroški in prihodki bo ob koncu obdobja prestrukturiranja manjše od […] %. Komisija meni, da načrt prestrukturiranja ohranja učinkovitost banke Piraeus v novem tržnem okolju.

(332)

Drugo ključno področje je upravljanje NPL, ki so na dan 31. decembra 2013 znašala 36 % portfelja banke Piraeus (113). Banka Piraeus namerava izboljšati svojo kreditno politiko (limiti, zavarovanja) in se osredotočiti na osrednjo dejavnost, da bi zmanjšala svoje izgube. Grčija se je tudi zavezala, da bo banka Piraeus pri svoji kreditni politiki ravnala v skladu z visokimi standardi, da bi obvladovala tveganja in čim bolj povečala vrednost za banko Piraeus v vsaki fazi kreditnega postopka, vključno s prestrukturiranjem posojil, kot je opisano v uvodni izjavi 141.

(333)

Druga pomembna točka je upravljanje banke Piraeus glede na to, da ima GSFS po dokapitalizaciji iz pomladi 2013 večino delnic banke, vendar z omejeno pravico glasovanja. Poleg tega imajo nekateri zasebni vlagatelji, ki nadzirajo banko Piraeus, tudi nakupne bone in bi tako dosegli popolno korist, če bi cena delnice v obdobju prestrukturiranja hitro zrasla. Ker bi navedeni položaj lahko ustvaril moralno tveganje, sta se banka Piraeus in GSFS leta 2013 dogovorila o posebnem okviru odnosov. Z navedenim dogovorom je vsakodnevno poslovanje banke Piraeus zaščiteno pred kakršnim koli vmešavanjem njenih glavnih delničarjev, obenem pa je zagotovljeno, da lahko GSFS spremlja izvajanje načrta prestrukturiranja in na podlagi ustreznih postopkov posvetovanja prepreči prevzemanje prevelikih tveganj s strani vodstva banke Piraeus. Banka Piraeus se je tudi zavezala, da bo pozorno spremljala svojo izpostavljenost povezanim posojilojemalcem. Komisija pozitivno ugotavlja, da bo GSFS samodejno ponovno pridobil glasovalne pravice, če banka Piraeus ne bo izvajala svojega načrta prestrukturiranja.

(334)

Nekatere mednarodne dejavnosti banke Piraeus so v preteklosti obremenile kapital in likvidnost banke Piraeus, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 323.

(335)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da se bo banka Piraeus še naprej znova osredotočala na svoj domači trg. Banka Piraeus je že prodala svojo hčerinsko družbo v Združenih državah Amerike. Začela je tudi racionalizirati druge hčerinske družbe, da bi okrepila postopek preverjanja kreditne sposobnosti in zmanjšala likvidnostno vrzel hčerinskih družb. Načrtuje dodatno racionalizacijo svoje mreže v ohranjenih hčerinskih družbah, kot je opisano v uvodni izjavi 130.

(336)

Skupni znesek tuje aktive se bo torej v prihodnosti skrčil. Ob koncu obdobja prestrukturiranja bo predstavljala […] del bilančne vsote banke Piraeus.

(337)

Komisija zato meni, da bo banka Piraeus ustrezno prestrukturirala navedene tuje hčerinske družbe in zmanjšala njihovo velikost ter s tem preprečila, da bi bila v prihodnosti izpostavljena dodatnim kapitalskim potrebam in likvidnostnemu primanjkljaju. Zaveza, opisana v uvodni izjavi 138, da se v mednarodne hčerinske družbe banke Piraeus ne bodo vlagali veliki zneski kapitala, prispeva tudi k zagotovitvi, da tuje hčerinske družbe ne bodo pomenile grožnje za kapitalski ali likvidnosti položaj banke Piraeus.

(338)

Osnovni scenarij, kot je opisan v oddelku 2.4, kaže, da bo banka Piraeus ob koncu prestrukturiranja sposobna ustvariti donos, ki ji bo omogočal kriti vse njene stroške in zagotoviti ustrezno donosnost lastniškega kapitala ob upoštevanju njenega profila tveganja. Hkrati se predvideva, da bo kapitalski položaj banke Piraeus ostal na zadovoljivi ravni.

(339)

Nazadnje, Komisija se je seznanila z neugodnim scenarijem, opisanim v načrtu prestrukturiranja banke Piraeus, kot so ga predložili grški organi. Navedeni neugodni scenarij temelji na sklopu predpostavk, dogovorjenih z GSFS. V njem sta upoštevani daljša in globlja recesija ter resnejša deflacija cen nepremičnin. Načrt prestrukturiranja kaže, da je banka Piraeus sposobna prenesti razumne obremenitve, saj v neugodnem scenariju ob koncu obdobja prestrukturiranja ostane donosna in dobro kapitalizirana.

(340)

Znesek dodatnega kapitala, ki je bil zbran leta 2014, tj. 1 750 milijonov EUR, zadostuje za preživetje skupine v osnovnem scenariju iz stresnega testa iz leta 2013 v obdobju prestrukturiranja in za odplačilo prednostnih delnic, ki ga je banka Piraeus izvedla maja 2014 (114). […] Komisija opozarja, da je Banka Grčije pri oceni kapitalskih potreb v osnovnem scenariju že uvedla več prilagoditev, zaradi katerih so ocenjene kapitalske potrebe večje v primerjavi s kapitalskimi potrebami, ki jih je banka Piraeus ocenila v svojem osnovnem scenariju. Komisija zato meni, da se pri kapitalskih potrebah na podlagi osnovnega scenarija, ki jih je ocenila Banka Grčije, predpostavlja določena stopnja negotovosti. Komisija za ugotovitev uspešnega poslovanja banke Piraeus ne zahteva, da ima banka Piraeus že na začetku dovolj kapitala za kritje kapitalskih potreb, ki jih je Banka Grčije ocenila v stresnem scenariju, ker je ta ocenjena raven povezana z zelo velikimi obremenitvami in ker zbiranje kapitala iz marca 2014 kaže, da je banka Piraeus znova pridobila dostop do kapitalskih trgov.

(341)

Poleg tega je dobro, da banka Piraeus ne bo dodatno vlagala v vrednostne papirje neinvesticijskega razreda, kar bo prispevalo k ohranitvi njenega kapitalskega in likvidnostnega položaja.

(342)

Ugotovljeno je torej, da kombinacija že izvedenega prestrukturiranja in dodatnega predlaganega prestrukturiranja zadostuje za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke Piraeus.

(343)

Kot je navedeno v oddelku 3 sporočila o prestrukturiranju, morajo banke in njihovi delničarji čim bolj prispevati k prestrukturiranju in tako zagotoviti, da se pomoč omeji na najmanjši potrebni znesek. Zato morajo banke za financiranje prestrukturiranja uporabiti svoje vire, na primer s prodajo sredstev, delničarji pa morajo absorbirati izgube banke, če je to mogoče.

(344)

Banka Piraeus je že odprodala majhne hčerinske družbe v tujini (v Združenih državah Amerike) in zmanjšala finančni vzvod dela svojega portfelja, da bi izboljšala svojo kapitalsko ustreznost in likvidnostni položaj. V načrtu prestrukturiranja je predvideno zmanjšanje finančnega vzvoda njenih tujih dejavnosti, kot je opisano v uvodnih izjavah 125 do 129. Ob upoštevanju že izvedenega zmanjšanja finančnega vzvoda in odprodaj ter po uresničitvi zavez v zvezi z zmanjšanjem finančnega vzvoda in odprodajami hčerinskih družb v tujini bo banka Piraeus bistveno zmanjšala svojo geografsko prisotnost v […]. Z zmanjšanjem mednarodnih sredstev banke Piraeus se bo tudi bistveno zmanjšalo morebitno tveganje, da bo pomoč potrebna v prihodnosti. To torej prispeva k zmanjšanju zneska pomoči na najmanjšega potrebnega.

(345)

Da bi banka Piraeus omejila svoje kapitalske potrebe, kapitala ne bo uporabila za podporo svojim hčerinskim družbam v tujini ali za njihovo razširitev, kot je opisano v uvodni izjavi 138. Poleg tega je z zavezami Grčije zagotovljeno, da banka Piraeus ne bo izvajala dragih prevzemov.

(346)

Banka Piraeus je začela izvajati tudi daljnosežni program zniževanja stroškov, kot je navedeno v oddelku 2.4.2. Njeni stroški se bodo do leta 2017 dodatno znižali. Zmanjšuje se število njenih zaposlenih, plače pa se prilagajajo navzdol. Grčija se je tudi zavezala, da bo omejila prejemke vodij banke Piraeus […].

(347)

Delež starih delničarjev banke Piraeus se je zmanjšal z novo izdajo delnic s pravico prednostnega nakupa, ki se je končala leta 2009 (115), in nato še enkrat z dokapitalizacijo iz GSFS (ukrep B4) ter zbiranjem zasebnega kapitala leta 2013 in marca 2014. Na primer, delež delničarjev banke Piraeus, med katerimi so bili takrat vlagatelji, ki so denar vložili leta 2009, se je zmanjšal s 100 % pred dokapitalizacijo iz pomladi 2013 na samo 2,3 % po navedeni dokapitalizaciji. Poleg tega banka Piraeus od leta 2008 ni izplačala nobenih dividend v gotovini. Poleg navedene porazdelitve bremena na stare delničarje je banka Piraeus od začetka krize leta 2008 zbrala precejšen znesek zasebnega kapitala, tj. 807 milijonov EUR leta 2009, 1 444 milijonov EUR leta 2013 in 1 750 milijonov EUR leta 2014.

(348)

Imetniki hibridnega in podrejenega dolga banke Piraeus so prispevali k stroškom prestrukturiranja banke Piraeus. Banka Piraeus je izvedla več ukrepov upravljanja obveznosti, da bi ustvarila kapital, kot je opisano v uvodni izjavi 134.

(349)

Za preostale neporavnane instrumente velja prepoved izplačevanja kuponov, navedena v uvodni izjavi 143. Zato Komisija meni, da je zagotovljena ustrezna porazdelitev bremena imetnikov hibridnega in podrejenega dolga banke Piraeus ter da so v zvezi s tem izpolnjene zahteve iz sporočila o prestrukturiranju.

(350)

V primerjavi s skupno prejeto državno dokapitalizacijo sta lastni prispevek in porazdelitev bremena, zlasti v obliki prodaje sredstev in zmanjšanja portfelja posojil, mnogo nižja od tega, kar bi Komisija navadno štela za zadostno. Zmanjšanje se nanaša samo na tuje dejavnosti, ki pomenijo omejen del banke Piraeus (116), v prestrukturiranju pa ni predvideno nobeno zmanjšanje velikosti portfeljev posojil in vlog v Grčiji, ki so se nasprotno v zadnjem letu močno povečali na podlagi prevzemov. Vendar Komisija upošteva elemente, obravnavane v oddelku 7.6.1, in zlasti dejstva, da je prejeta pomoč deloma upravičena do izjeme iz točke 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011, na podlagi katere lahko Komisija sprejme nižji lastni prispevek in porazdelitev bremena. Komisija tudi pozitivno ugotavlja, da je banka Piraeus na trgu zbrala 1 444 milijonov EUR maja 2013 in 1 750 milijonov EUR marca 2014 […]. Poleg tega je bil kapital, ki je bil zbran marca 2014, zbran po ceni za delnico, ki je bila enaka ceni za delnico, po kateri je delnice vpisal GSFS v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013 (ukrep B4). Visok emisijski tečaj je torej omejil zmanjšanje deleža GSFS. Banka Piraeus je tudi odplačala prednostne delnice (ukrep A). Ob upoštevanju navedenega je za načrt prestrukturiranja mogoče šteti, da predvideva ustrezne ukrepe za zagotovitev lastnega prispevka in porazdelitve bremena, da se pomoč omeji na najmanjšo potrebno.

(351)

S sporočilom o prestrukturiranju se zahteva, da se v načrtu prestrukturiranja predlagajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence in zagotavljanje konkurenčnega bančnega sektorja. Poleg tega morajo navedeni ukrepi obravnavati tudi vprašanja moralnega tveganja in zagotoviti, da se državna pomoč ne uporabi za financiranje protikonkurenčnega ravnanja.

(352)

V točki 31 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija pri ocenjevanju zneska pomoči in posledičnega izkrivljanja konkurence upoštevati absolutni in relativni znesek prejete državne pomoči ter stopnjo porazdelitve bremena in položaj finančne institucije na trgu po prestrukturiranju. Komisija v zvezi s tem opozarja, da je banka Piraeus od države prejela kapitalsko podporo, enako 23,7 % njenega RWA (117). Poleg tega je banka Piraeus leta 2010 prejela likvidnostna jamstva v višini 9,9 milijarde EUR in državna obligacijska posojila v višini 1,3 milijarde EUR, kar skupaj pomeni 25 % bilance stanja banke Piraeus. Banka Piraeus je prejela tudi ELA z državnim jamstvom. Glede na velik znesek pomoči so torej ukrepi za omejitev morebitnega izkrivljanja konkurence nujni. Poleg tega je tržni delež banke Piraeus v Grčiji velik. S prevzemom prenesenih dejavnosti banke ATE, banke Geniki, banke MBG in ciprskih prenesenih dejavnosti so se povečali tržni deleži banke Piraeus. Po navedenih prevzemih je tržni delež banke Piraeus pri vlogah v Grčiji znašal 29 % konec leta 2013, medtem ko so bili njeni tržni deleži pri stanovanjskih hipotekah, potrošniških posojilih in posojilih za podjetja 25 %, 22 % oziroma 35 % (v primerjavi z 10 %, 8 %, 8 % oziroma 14 % leta 2011) (118).

(353)

Komisija opozarja, da so bile težave banke Piraeus večinoma posledica zunanjih pretresov, kot sta grška dolžniška kriza in dolgotrajna recesija, ki je po letu 2008 povzročila motnje v grškem gospodarstvu, kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi 74 sklepa o začetku postopka Piraeus. Potreba po obravnavi vprašanj moralnega tveganja je torej majhna. Kot je navedeno v oddelku 7.6.1 tega sklepa, je izkrivljajoči učinek ukrepov pomoči glede na navedene dejavnike manjši, zato je manjša tudi potreba po ukrepih za omejitev izkrivljanja konkurence. Zaradi teh razlogov lahko Komisija izjemoma sprejme, da v načrtu prestrukturiranja kljub visokemu znesku pomoči in velikim tržnim deležem ni predvideno nikakršno zmanjšanje bilančne vsote in posojil v Grčiji. Vendar bi bilo problematično, če bi banka, ki je prejela največ pomoči med štirimi velikimi grškimi bankami in ki je na podlagi prevzemov v zadnjih letih zrasla največ, v obdobju prestrukturiranja še naprej rasla hitreje kot trg in morebiti izrinila banke, ki so prejele manj pomoči. Komisija zato pozdravlja zavezo, da rast banke Piraeus ne bo hitrejša od rasti trga.

(354)

Vendar Komisija ugotavlja, da so državne dokapitalizacije banki Piraeus omogočile nadaljevanje njenih bančnih dejavnosti na tujih trgih.

(355)

Komisija navaja, da bo banka Piraeus poleg že izvedenega zmanjšanja finančnega vzvoda in prestrukturiranja do 30. junija 2018 nadalje prestrukturirala svojo tujo aktivo in zmanjšala njen finančni vzvod (119). Poleg tega se je banka Piraeus zavezala, da pomoči ne bo uporabila za financiranje navedenih dejavnosti. Pomoč torej ne bo uporabljena za izkrivljanje konkurence na navedenih tujih trgih.

(356)

Grčija se je zavezala tudi, da banka Piraeus ne bo opravila dragih prevzemov, s čimer je zagotovila, da banka Piraeus državne pomoči ne bo uporabila za prevzem novih podjetij. Navedena prepoved prispeva k zagotovitvi, da se pomoč uporablja izključno za podporo ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja grških bančnih dejavnosti in ne za, na primer, rast na tujih trgih.

(357)

Zaveza za znižanje nevzdržno visokih obresti, ki se plačujejo za grške vloge, zagotavlja tudi, da se pomoč ne bo uporabila za financiranje nevzdržnih strategij zbiranja vlog, ki izkrivljajo konkurenco na grškem trgu. Podobno bo zaveza za izvajanje strogih smernic glede oblikovanja cen za nova posojila na podlagi ustrezne ocene kreditnega tveganja banki Piraeus preprečila izkrivljanje konkurence na grškem trgu z neustreznimi strategijami oblikovanja cen posojil za stranke.

(358)

Ob upoštevanju posebnega položaja, opisanega v oddelku 7.6.1, in ukrepov, predvidenih v načrtu prestrukturiranja, Komisija meni, da obstajajo zadostni zaščitni ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence.

(359)

V skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju se zahtevajo redna poročila, na podlagi katerih lahko Komisija preveri, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja. Kot je navedeno v zavezah Grčije (120), bo Grčija zagotovila, da bo skrbnik spremljanja, ki ga je imenovala banka Piraeus z odobritvijo Komisije, do konca obdobja prestrukturiranja, tj. 31. decembra 2018, spremljal zaveze Grčije glede prestrukturiranja v Grčiji in tujini ter korporativnega upravljanja in komercialnih dejavnosti. Komisija zato ugotavlja, da je zagotovljeno ustrezno spremljanje izvajanja načrta prestrukturiranja.

(360)

Komisija ugotavlja, da načrt prestrukturiranja, če se upošteva skupaj z zavezami v Prilogi k temu sklepu, zagotavlja ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke Piraeus, zadostuje v zvezi s porazdelitvijo bremena in lastnim prispevkom, je ustrezen za izničenje učinkov izkrivljanja konkurence zaradi ukrepov pomoči, preučenih v tem sklepu, in je sorazmeren. Načrt prestrukturiranja in zaveze, predloženi Komisiji, izpolnjujejo merila iz sporočila o prestrukturiranju.

(361)

Komisija obžaluje, da je Grčija nezakonito izvedla ukrepe pomoči B2, B3 in B4 v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe, ker so bili izvedeni pred njihovo formalno priglasitvijo. Vendar se lahko navedeni ukrepi in tudi drugi ukrepi, analizirani v tem sklepu, štejejo za združljive z notranjim trgom –