(1)

Komisija je z odločbo z dne 19. novembra 2008 odobrila shemo z naslovom „Ukrepi podpore za kreditne institucije v Grčiji“ (v nadaljnjem besedilu: program pomoči grškim bankam), ki je namenjen zagotavljanju stabilnosti grškega finančnega sistema. Program pomoči grškim bankam omogoča dodelitev pomoči na podlagi treh ukrepov, ki jih vsebuje, tj. ukrepa dokapitalizacije, ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil (1). Grčija je skupino Alpha Bank Group (v nadaljnjem besedilu: skupina) maja 2009 dokapitalizirala na podlagi ukrepa dokapitalizacije.

(2)

V uvodni izjavi 14 odločbe z dne 19. novembra 2008 je navedeno, da se bo Komisiji priglasil načrt prestrukturiranja za upravičence ukrepa dokapitalizacije.

(3)

Grški organi so Komisiji 2. avgusta 2010 predložili načrt prestrukturiranja za skupino. Komisija je navedeni načrt, vse njegove poznejše posodobitve in dodatne informacije, ki so jih predložili grški organi, evidentirala kot zadevo SA.30342 (PN 26/2010) in nato zadevo SA.32786 (2011/PN).

(4)

Skupina je bila na podlagi programa pomoči grškim bankam večkrat upravičena do državnih jamstev na dolžniške instrumente in državnih obligacijskih posojil (2). Upravičena je bila tudi do izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom.

(5)

Grški sklad za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: sklad HFSF) je 20. aprila 2012 skupini izdal pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri načrtovanem povečanju njenega delniškega kapitala. Sklad HFSF je 28. maja 2012 skupini dodelil premostitveno dokapitalizacijo v višini 1 900 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: prva premostitvena dokapitalizacija).

(6)

Grški organi so Komisiji maja 2012 priglasili pismo o zavezi, ki ga je sklad HFSF izdal skupini. Ker je bil ukrep že izveden, ga je Komisija evidentirala kot nepriglašeno pomoč (zadeva SA.34823 (2012/NN)).

(7)

Komisija je s sklepom z dne 27. julija 2012 sprožila formalni postopek preiskave glede prve premostitvene dokapitalizacije (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka za skupino Alpha) (3).

(8)

Sklad HFSF je 12. oktobra 2012 skupini dal soglasje za prevzem banke Emporiki Bank, ki jo je prevzela banka Crédit Agricole S.A. (v nadaljnjem besedilu: banka Crédit Agricole). Banka Crédit Agricole in skupina sta 16. oktobra 2012 podpisali pogodbo o nakupu deleža.

(9)

Grški organi so pred navedenim datumom službe Komisije obvestili o poteku postopka in pogojih za morebiten prevzem banke Emporiki Bank.

(10)

Službe Komisije so 23. novembra 2012 grškim organom poslale dopis, ki je vključeval njihovo predhodno oceno prevzema.

(11)

Sklad HFSF je decembra 2012 skupini dodelil drugo premostitveno dokapitalizacijo v višini 1 042 milijonov EUR (v nadaljnjem besedilu: druga premostitvena dokapitalizacija). Sklad HFSF je 21. decembra 2012 skupini izdal tudi pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri povečanju delniškega kapitala skupine in zamenljivih kapitalskih instrumentov, ki bodo izdani, v skupnem znesku do 1 629 milijonov EUR (4). Grški organi so navedene ukrepe Komisiji priglasili 27. decembra 2012 (5).

(12)

Skupina je maja 2013 javnost obvestila o uspešni izdaji nakupnih pravic v vrednosti 457,1 milijona EUR in dodelitvi vseh delnic, ponujenih v zasebni prodaji, v višini dodatnega 92,9 milijona EUR. Sklad HFSF je 3. junija 2013 prvo in drugo premostitveno dokapitalizacijo pretvoril v lastniški kapital in skupino dokapitaliziral z dodatnimi 1 079 milijoni EUR kapitala (v nadaljnjem besedilu: dokapitalizacija iz pomladi 2013).

(13)

Grški organi so 19. decembra 2013 Komisiji predložili informacije o pogojih dokapitalizacije iz pomladi 2013.

(14)

Grški organi so 12. junija 2014 Komisiji predložili končni načrt prestrukturiranja za skupino (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja). Istega dne so predložili tudi informacije o izredni likvidnostni pomoči z državnim jamstvom. Navedli so, da so želeli skupini še naprej zagotavljati likvidnostno podporo, državna jamstva na dolžniške instrumente in državna obligacijska posojila na podlagi programa pomoči grškim bankam (6).

(15)

Komisija je organizirala več sestankov in telekonferenc s predstavniki grških organov in skupine ter si z njimi po elektronski pošti izmenjala več dopisov.

(16)

Grčija se strinja, da se ta sklep izjemoma sprejme le v angleškem jeziku.

(17)

Grčija je 3. decembra 2013 Komisijo obvestila o predvidenem reševanju treh zadružnih bank (v nadaljnjem besedilu: tri zadružne banke), tj. banke Cooperative Bank of Dodecanese (v nadaljnjem besedilu: banka Dodecanese), banke Cooperative Bank of Evia (v nadaljnjem besedilu: banka Evia) in banke Cooperative Bank of Western Macedonia (v nadaljnjem besedilu: banka Western Macedonia).

(18)

Službe Komisije so 4. decembra 2013 od Grčije zahtevale, naj predloži informacije o predvidenem reševanju treh zadružnih bank.

(19)

Grčija je zahtevane informacije službam Komisije predložila 5. decembra 2013.

(20)

Grška centralna banka je 8. decembra 2013 nadaljevala z reševanjem treh zadružnih bank in prenosom izbranih obveznosti treh zadružnih bank na skupino.

(21)

Grčija je državno podporo, zagotovljeno v okviru reševanja treh zadružnih bank, priglasila 17. decembra 2013.

(22)

Realni bruto domači proizvod (BDP) Grčije se je od leta 2008 do leta 2012 zmanjšal za 20 %, kot je prikazano v preglednici 1. Stopnja nevračila posojil grških bank grškim gospodinjstvom in podjetjem se je zato hitro večala (7). To je škodljivo vplivalo na uspešnost sredstev grških bank in povečalo kapitalske potrebe.

Preglednica 1

Realna rast BDP v Grčiji, 2008–2013

(23)

Grčija je februarja 2012 izvedla tudi zamenjavo obveznic z zasebnim sektorjem, kar je znano kot udeležba zasebnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: program PSI). Grške banke so sodelovale v programu PSI, v katerem je grška vlada obstoječim zasebnim imetnikom obveznic v zameno za obstoječe grške državne obveznice nudila nove vrednostne papirje (vključno z novimi grškimi državnimi obveznicami, vrednostnimi papirji, povezanimi z BDP, in meničnimi obveznostmi iz programa PSI, ki jih je izdal evropski instrument za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: instrument EFSF)), s 53,5-odstotno nominalno diskontno mero in daljšimi zapadlostmi (8). Grški organi so rezultate navedene zamenjave obveznic objavili 9. marca 2012 (9). Rezultat zamenjave so bile znatne izgube za imetnike obveznic (po ocenah grške centralne banke so za grške banke v povprečju znašale 78 % nominalne vrednosti starih grških državnih obveznic) in kapitalske potrebe, ki so se v računovodske izkaze grških bank za leto 2011 vpisale za nazaj.

Preglednica 2

Skupna izguba glavnih grških bank na podlagi programa PSI (v milijonih EUR)

(24)

Grške banke so imele zaradi programa PSI in nadaljevanja recesije znatne kapitalske primanjkljaje, zato so bila z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah drugega programa prilagajanja za Grčijo med grško vlado, Evropsko unijo, Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Evropsko centralno banko (ECB) z dne 11. marca 2012 dana na voljo sredstva za dokapitalizacijo navedenih bank. Grški organi so ocenili, da potrebe po dokapitalizaciji bank in stroški reševanja, ki se bodo financirali iz navedenega programa, skupaj znašajo 50 milijard EUR (11). Navedeni znesek se je izračunal na podlagi testa izjemnih situacij, ki ga je grška centralna banka izvedla za obdobje od decembra 2011 do konca decembra 2014 (v nadaljnjem besedilu: test izjemnih situacij iz leta 2012), ki je temeljil na napovedi družbe Blackrock glede izgube iz posojil (12). Sredstva za dokapitalizacijo grških bank je zagotovil sklad HFSF. V preglednici 3 je povzet izračun kapitalskih potreb glavnih grških bank na podlagi testa izjemnih situacij iz leta 2012.

Preglednica 3

Test izjemnih situacij iz leta 2012: Kapitalske potrebe glavnih grških bank (v milijonih EUR)

(25)

Po navedbah iz memoranduma o gospodarskih in finančnih politikah bodo imele „banke, ki predložijo izvedljive načrte za zbiranje kapitala, […] možnost, da zaprosijo za javno podporo in jo prejmejo na način, ki bo ohranil pobude zasebnega sektorja za vlaganje kapitala in tako kar najbolj zmanjšal breme za davkoplačevalce“ (13). Grška centralna banka je ugotovila, da so izvedljive načrte za zbiranje kapitala predložile le štiri največje banke (Eurobank, National Bank of Greece, Piraeus Bank in Alpha Bank) (14). Prvo premostitveno dokapitalizacijo iz sklada HFSF so prejele maja 2012.

(26)

Domače vloge v Grčiji so se od konca leta 2009 do junija 2012 zaradi recesije in politične negotovosti zmanjšale za skupno 37 %. Da bi ohranile vloge, so morale navedene banke plačati višje obrestne mere. Stroški vlog so se povečali, neto obrestna marža bank pa zmanjšala. Grške banke so izgubile dostop do financiranja na medbančnih trgih, zato so postale v celoti odvisne od financiranja iz Eurosistema (15), vedno večji del tega financiranja pa je bil v obliki izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom, ki jo je dodelila grška centralna banka.

(27)

Grčija je 3. decembra 2012 začela z izvajanjem programa odkupa novih grških državnih obveznic, ki so jih vlagatelji prejeli v okviru programa PSI, njihova cena pa se je gibala med 30,2 % in 40,1 % njihove nominalne vrednosti (16). Grške banke so sodelovale pri navedenem programu odkupa, ki je pokazal nadaljnje izgube na njihovih bilancah stanja, saj je večina računovodske izgube (tj. razlika med tržno vrednostjo in nominalno vrednostjo), vpisane zaradi navedenih novih grških državnih obveznic v času izvajanja programa PSI, postala dokončna in nepreklicna (17).

(28)

Štiri največje grške banke so decembra 2012 prejele drugo premostitveno dokapitalizacijo iz sklada HFSF.

(29)

Spomladi leta 2013 je bila premostitvena dokapitalizacija štirih bank pretvorjena v trajno dokapitalizacijo v obliki navadnih delnic, sklad HFSF pa je s tem imel v lasti več kot 80-odstotni delež vsake od štirih bank. Sklad HFSF je za banke, ki jim je uspelo privabiti vnaprej določen znesek zasebnega kapitala (skupina, banka Piraeus Bank S.A. in banka National Bank of Greece S.A.), prejel neglasovalne delnice, zasebnim vlagateljem pa so bili dodeljeni nakupni boni na delnice sklada HFSF.

(30)

Grška centralna banka je julija 2013 najela svetovalca za izvedbo diagnostične študije o portfeljih posojil vseh grških bank. Navedeni svetovalec je pripravil napoved kreditne izgube za portfelje domačih posojil vseh grških bank in posojila z grškim tveganjem v tujih podružnicah in odvisnih družbah za obdobje treh let in pol ter za čas trajanja posojila. Z analizo so se pripravile napovedi kreditne izgube na podlagi dveh makroekonomskih scenarijev: osnovnega in negativnega. Grška centralna banka je napovedi kreditne izgube za portfelje tujih posojil ocenila na podlagi istih vrednosti kot svetovalec.

(31)

Grška centralna banka je na podlagi ocene napovedi kreditne izgube, ki jo je podal svetovalec, jeseni 2013 izvedla nov test izjemnih situacij (v nadaljnjem besedilu: test izjemnih situacij iz leta 2013), da bi ocenila trdnost kapitalskega položaja grških bank v osnovnem in negativnem scenariju. Grška centralna banka je oceno kapitalskih potreb izvedla s tehnično podporo drugega svetovalca.

(32)

Glavni elementi ocene kapitalskih potreb na podlagi testov izjemnih situacij iz leta 2013 so bili i) napovedi kreditne izgube (18) za portfelje posojil bank na konsolidirani podlagi za grško in tuje tveganje, brez obstoječih rezerv za posojila, in ii) ocenjena operativna donosnost bank za obdobje od junija 2013 do decembra 2016 na podlagi zadržane prilagoditve načrtov prestrukturiranja, ki so bili grški centralni banki predloženi v četrtem četrtletju leta 2013. V preglednici 4 je povzet izračun kapitalskih potreb glavnih grških bank na konsolidirani podlagi v osnovnem scenariju za navedeni test izjemnih situacij iz leta 2013.

Preglednica 4

Test izjemnih situacij iz leta 2013: Kapitalske potrebe grških bank na konsolidirani podlagi v osnovnem scenariju (v milijonih EUR)

(33)

Grška centralna banka je 6. marca 2014 objavila rezultate testa izjemnih situacij iz leta 2013 in od bank zahtevala, naj do sredine aprila 2014 predložijo svoje načrte za zbiranje kapitala za pokrivanje kapitalskih potreb na podlagi osnovnega scenarija.

(34)

Banke so med koncem marca 2013 in začetkom maja 2014 nadaljevale s povečevanjem kapitala.

(35)

Skupina zagotavlja univerzalne bančne storitve zlasti v Grčiji in jugovzhodni Evropi (Ciper, Romunija, Bolgarija, Srbija, Albanija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) ter Združenem kraljestvu. Zagotavlja vse bančne in finančne produkte ter storitve gospodinjstvom in podjetjem. Izvaja storitve poslovanja s prebivalstvom, poslovanja s podjetji in zasebnega bančništva, upravljanja sredstev, zakladništva in investicijskega bančništva. Skupina je registrirana v Grčiji, njene delnice pa kotirajo na borzi v Atenah. Skupina je 30. septembra 2012 zaposlovala skupno 17 119 oseb, od tega jih je bila približno tretjina zaposlenih v jugovzhodni Evropi in Združenem kraljestvu, drugi pa v Grčiji (22).

(36)

Skupina je sodelovala v programu PSI; zamenjala je grške državne obveznice in državna posojila z nominalno vrednostjo 6 043 milijonov EUR. Njeni skupni stroški, povezani s programom PSI, so znašali 4 786 milijonov EUR pred obdavčitvijo, vpisani pa so bili v celoti v njenih izkazih za leto 2011 (23). Skupina je v času programa odkupa decembra 2012 nove grške državne obveznice, ki jih je prejela v okviru programa PSI, prodala po znatno diskontirani nominalni vrednosti. Navedena prodaja je pokazala izgube, ki jih je skupina imela z novimi grškimi državnimi obveznicami.

(37)

Glavni podatki za skupino iz decembra 2010, decembra 2011, decembra 2012 in decembra 2013 (konsolidirani podatki) so predstavljeni v preglednici 5.

Preglednica 5

Glavni podatki za skupino Alpha Bank za leta 2010, 2011, 2012 in 2013

(38)

Iz preglednice 5 je razvidno, da je imela skupina ob hudih izgubah, ki jih je leta 2011 vpisala zaradi programa PSI (4 786 milijonov EUR (25)), težave tudi zaradi upadanja prihodkov (tudi zaradi višjih stroškov z vlogami) ter visokih in rastočih izgub zaradi oslabitve njenega portfelja posojil v Grčiji in tujini. Likvidnostni položaj skupine so močno prizadeli odlivi vlog; njeno razmerje med posojili in vlogami je dne 31. decembra 2011 doseglo 152 % (26), na ta datum pa je 34 % njene bilance stanja financiral Eurosistem (27).

(39)

Grška centralna banka je na podlagi rezultatov testa izjemnih situacij iz leta 2013 ocenila, da kapitalske potrebe skupine v osnovnem scenariju znašajo 262 milijonov EUR.

(40)

Skupina je marca 2014 nadaljevala s povečanjem kapitala v višini 1,2 milijarde EUR za kritje kapitalskih potreb iz uvodne izjave 39 in poplačilo prednostnih delnic v lasti Grčije v višini 940 milijonov EUR (28). Sklad HFSF, ki je aprila 2014 povečal kapital banke Eurobank, se v primeru nezadostnega zasebnega povpraševanja ni zavezal k vlaganju kapitala za povečanje kapitala skupine. Slednja je svoj kapital povečala s ponudbo kapitala brez predkupne pravice (tj. povečanje kapitala z odpovedjo predkupne pravice) mednarodnim vlagateljem in javno ponudbo v Grčiji. Vpisna cena je bila 0,66 EUR za delnico.

(41)

Skupina je po povečanju kapitala 17. aprila 2014 javnost obvestila, da je od Grčije odkupila prednostne delnice v skupnem znesku 940 milijonov EUR.

(42)

Banka Emporiki Bank je bila ustanovljena leta 1882.

(43)

Skupina Crédit Agricole Group je leta 2000 prvotno prevzela 6,7-odstotni delež banke Emporiki Bank. Banka Emporiki Bank je odvisna družba banke Crédit Agricole postala leta 2006, ko je ta prevzela nadzorni delež. Takrat je banka Crédit Agricole svoj delež v banki Emporiki Bank povečala na 94,99 %.

(44)

Banka Emporiki bank je opravljala vse bančne dejavnosti (poslovanje s prebivalstvom, poslovanje s podjetji) ter investicijsko bančništvo, upravljanje sredstev, upravljanje portfeljev in splošne finančne storitve. Svoje storitve je v Grčiji nudila prek svoje mreže 323 podružnic, v tujini pa prek svoje podružnice na Cipru ter odvisnih družb na Cipru, v Bolgariji, Albaniji in Romuniji (29). Dne 31. decembra 2012 je zaposlovala 4 230 oseb.

(45)

Skupina je sodelovala v programu PSI; zamenjala je grške državne obveznice in druge ustrezne papirje z nominalno vrednostjo 766 milijonov EUR. Kot je prikazano v preglednici 2, so njeni skupni stroški, povezani programom PSI, znašali 590 milijonov EUR pred obdavčitvijo, vpisani pa so bili v celoti v njenih izkazih za leto 2011. Kot je prikazano v preglednici 3, so bile kapitalske potrebe banke Emporiki Bank ocenjene na 2 475 milijonov EUR, izračunane pa so bile na podlagi testa izjemnih situacij iz leta 2012, ki ga je grška centralna banka izvedla za obdobje od 31. decembra 2011 do 31. decembra 2014 in je temeljil na napovedi družbe Blackrock glede izgube iz posojil.

(46)

Sklad HFSF je 12. oktobra 2012 skupini dal soglasje za prevzem banke Emporiki Bank, ki je bila takrat v lasti banke Crédit Agricole.

(47)

Banki Crédit Agricole in skupina sta 16. oktobra 2012 podpisali „Pogodbo o nakupu deleža z dne 16. oktobra 2012 med banko Crédit Agricole S.A. in banko Alpha Bank S.A. za prodajo in nakup banke Emporiki Bank of Greece S.A.“. Banka Crédit Agricole je po končanem skrbnem finančnem pregledu vložila skupno 2 893 milijonov EUR kapitala in v celoti vpisala zamenljivo obveznico v višini 150 milijonov EUR, ki jo je izdala skupina (30). Skupina je nato prevzela v celoti dokapitalizirano banko Emporiki Bank za 1 EUR. Skupina v skladu s pogodbo o nakupu deleža ni prevzela tujih odvisnih družb banke Emporiki Bank, ki so ostale v lasti banke Crédit Agricole, razen ciprske podružnice banke Emporiki Bank, ki je predstavljala sredstva v vrednosti 0,5 milijarde EUR in je spadala med obveznosti, ki jih je prevzela skupina.

(48)

Količnik kapitalske ustreznosti banke Emporiki Bank je dne 31. decembra 2012, po dokapitalizaciji, ki jo je izvedla banka Crédit Agricole, znašal 17,6 %, njen količnik temeljnega kapitala pa je znašal 13,5 %.

(49)

Skupina je 1. februarja 2013 javnost obvestila o dokončanem prenosu celotnega delniškega kapitala banke Emporiki Bank na skupino (31).

(50)

Glavni podatki za banko Emporiki Bank iz decembra 2010, decembra 2011, decembra 2012 in januarja 2013 so predstavljeni v preglednici 6.

Preglednica 6

Glavni podatki za banko Emporiki Bank za leta 2010, 2011 in 2012 ter januar 2013

(51)

Grška centralna banka se je 8. decembra 2013 odločila, da bo nadaljevala z reševanjem treh zadružnih bank, Dodecanese Bank, Evia Bank in Western Macedonia Bank.

(52)

Grška centralna banka je nadaljevala z nakupom in prevzemom (32), pri katerem bi se na pridobitelja prenesle vse vloge, vključno z medbančnimi vlogami, ter vse terjatve in obveznosti do grškega jamstvenega sklada za vloge in naložbe, ne pa tudi posojila. Grška centralna banka je stopila v stik s štirimi sistemskimi grškimi bankami, saj naj bi se vloge po trditvah grške centralne banke prenesle na popolnoma dokapitalizirane institucije. Zavezujoči ponudbi sta oddali le skupina in banka Eurobank, dne 5. decembra 2013. Grška centralna banka je dala prednost ponudbi skupine. Skupina je za plačilo ponudila znesek, enak 2,1 % prenesenih vlog.

(53)

Banka Dodecanese Bank je bila ustanovljena leta 1994.

(54)

Grška centralna banka je 22. julija 2013 od banke Dodecanese Bank zahtevala, da ponovno vzpostavi količnik lastniškega temeljnega kapitala. Banka Dodecanese Bank je nadaljevala s povečanjem kapitala prek javne ponudbe zadružnih delnic. V skladu s prospektom je bil količnik lastniškega temeljnega kapitala banke Dodecanese Bank, izračunan na podlagi finančnih podatkov navedene banke z dne 30. junija 2013, ocenjen na 3,5 %, torej ni izpolnjeval minimalnih zahtev glede kapitalske ustreznosti, ki jih je določila grška centralna banka. Zbiranje kapitala ni bilo uspešno zaradi premajhnega povpraševanja vlagateljev.

(55)

Grška centralna banka je zato 8. decembra 2013 nadaljevala z reševanjem banke Dodecanese Bank. Dovoljenje banke Dodecanese Bank je bilo preklicano in sprožen je bil postopek likvidacije zadevne banke (33). Izbrane obveznosti banke Dodecanese Bank so bile prenesene na skupino (34). Po navedbah grške centralne banke (35) je poštena vrednost prenesenih sredstev znašala približno 6 milijonov EUR, poštena vrednost prenesenih obveznosti pa 255 milijonov EUR; razlika je bila likvidnostna vrzel (36) v višini 249 milijonov EUR. Likvidnostno vrzel je pokril sklad HFSF v skladu s členom 63(D)(13) zakona št. 3601/2007. Sklad HFSF je decembra 2013 dve tretjini skupne likvidnostne vrzeli, tj. 166 milijonov EUR, izplačal v obveznicah instrumenta EFSF, za preostali znesek v višini 83 milijonov EUR pa se je zavezal, da ga bo plačal, ko bo dokončno določena višina likvidnostne vrzeli. Grška centralna banka je 16. junija 2014 dokončno določila likvidnostno vrzel banke Dodecanese Bank v višini 258,5 milijona EUR. Neplačani del likvidnostne vrzeli bo pokril sklad HFSF.

(56)

Banka Dodecanese Bank je dne 30. septembra 2013 zaposlovala 132 oseb in imela 11 podružnic. Skupina v okviru reševanja ni prevzela nobene podružnice banke Dodecanese Bank, je pa navedla, da bo ohranila fizično prisotnost na območjih, kjer se mreže ne prekrivajo (tj. na štirih otokih brez bančnih alternativ) in ohranila štiri majhne podružnice, s katerimi upravlja upravitelj. Skupina je uslužbence banke Dodecanese Bank odpustila in nato selektivno ponovno zaposlila.

(57)

Banka Evia Bank je bila ustanovljena leta 1995.

(58)

Grška centralna banka je 22. julija 2013 od banke Evia Bank zahtevala, da ponovno vzpostavi količnik lastniškega temeljnega kapitala. Banka Evia Bank je nadaljevala s povečanjem kapitala prek javne ponudbe zadružnih delnic. V skladu s prospektom je bil količnik lastniškega temeljnega kapitala banke Evia Bank, izračunan na podlagi finančnih podatkov navedene banke z dne 30. junija 2013, ocenjen na 1,8 %, torej ni izpolnjeval minimalnih zahtev glede kapitalske ustreznosti, ki jih je določila grška centralna banka. Zbiranje kapitala ni bilo uspešno zaradi premajhnega povpraševanja vlagateljev.

(59)

Grška centralna banka je zato 8. decembra 2013 nadaljevala z reševanjem banke Evia Bank. Dovoljenje banke Evia Bank je bilo preklicano in sprožen je bil postopek likvidacije zadevne banke (37). Izbrane obveznosti banke Evia Bank so bile prenesene na skupino (38). Po navedbah grške centralne banke (39) je poštena vrednost prenesenih sredstev znašala 2 milijona EUR, poštena vrednost prenesenih obveznosti pa 98 milijonov EUR; razlika je bila likvidnostna vrzel v višini 96 milijonov EUR. Likvidnostno vrzel je pokril sklad HFSF v skladu s členom 63(D)(13) zakona št. 3601/2007. Sklad HFSF je decembra 2013 dve tretjini skupne likvidnostne vrzeli, tj. 64 milijonov EUR, izplačal v obveznicah instrumenta EFSF, za preostali znesek v višini 32 milijonov EUR pa se je zavezal, da ga bo plačal, ko bo dokončno določena višina likvidnostne vrzeli. Grška centralna banka je 16. junija 2014 dokončno določila likvidnostno vrzel banke Evia Bank v višini 105 milijonov EUR. Neplačani del likvidnostne vrzeli bo pokril sklad HFSF.

Banka Evia Bank je dne 30. septembra 2013 zaposlovala 59 oseb in imela 4 podružnice. Skupina ni prevzela nobene podružnice banke Evia Bank. Skupina je uslužbence banke Evia Bank odpustila in nato selektivno ponovno zaposlila.

(60)

Leta 1995 je bila ustanovljena razvojna kreditna zadruga regije Kozani. Leta 2008 je zadruga delovala pod novim imenom, „Cooperative Bank of Western Macedonia“.

(61)

Grška centralna banka je 22. julija 2013 od banke Western Macedonia Bank zahtevala, da ponovno vzpostavi količnik lastniškega temeljnega kapitala. Banka Western Macedonia Bank je nadaljevala s povečanjem kapitala prek javne ponudbe zadružnih delnic. V skladu s prospektom je bil količnik lastniškega temeljnega kapitala banke Western Macedonia Bank, izračunan na podlagi finančnih podatkov navedene banke z dne 30. septembra 2013, ocenjen na –11 %, torej ni izpolnjeval minimalnih zahtev glede kapitalske ustreznosti, ki jih je določila grška centralna banka. Zbiranje kapitala ni bilo uspešno zaradi premajhnega povpraševanja vlagateljev.

(62)

Grška centralna banka je zato 8. decembra 2013 nadaljevala z reševanjem banke Western Macedonia Bank. Dovoljenje banke Western Macedonia Bank je bilo preklicano in sprožen je bil postopek likvidacije zadevne banke (40). Izbrane obveznosti banke Western Macedonia Bank so bile prenesene na skupino (41). Po navedbah grške centralne banke (42) je poštena vrednost prenesenih sredstev znašala 2 milijona EUR, poštena vrednost prenesenih obveznosti pa 84 milijonov EUR; razlika je bila likvidnostna vrzel v višini 82 milijonov EUR. Likvidnostno vrzel je pokril sklad HFSF v skladu s členom 63(D)(13) zakona št. 3601/2007. Sklad HFSF je decembra 2013 dve tretjini skupne likvidnostne vrzeli, tj. 55 milijonov EUR, izplačal v obveznicah instrumenta EFSF, za preostali znesek v višini 27 milijonov EUR pa se je zavezal, da ga bo plačal, ko bo dokončno določena višina likvidnostne vrzeli.

(63)

Banka Western Macedonia Bank je dne 30. septembra 2013 zaposlovala 36 oseb in imela 3 podružnice. Skupina ni prevzela nobene podružnice banke Western Macedonia Bank. Skupina je uslužbence banke Western Macedonia Bank odpustila in nato selektivno ponovno zaposlila.

(64)

Glavni podatki vseh treh zadružnih bank so predstavljeni v preglednici 7.

Preglednica 7

Glavni podatki vseh treh zadružnih bank (v milijonih EUR)

(65)

Banka Citibank International je bila ustanovljena leta 1812. Banka Citibank je z delovanjem v Grčiji začela leta 1964 in je bila prvotno namenjena izpolnjevanju potreb pomorskega sektorja in poslovnih sektorjev. Banka Citibank Greece se je leta 1980 začela širiti na področje poslovanja s prebivalstvom. Trenutno je dejavna na področju poslovanja s potrošniki in podjetji ter vodi mrežo 20 podružnic po vsej državi.

(66)

Sklad HFSF je 29. maja 2014 od skupine prejel prošnjo za soglasje k prevzemu banke Citibank Greece, vključno z družbo Diners Club Greece (v nadaljnjem besedilu: družba Diners) (43).

(67)

Skupina je izrazila namen glede prevzema dejavnosti banke Citibank Greece, vključno s posojili strankam (za čisti skupni znesek v višini 442 milijonov EUR in 1 115 milijonov EUR nedonosnih posojil, odpisan v celoti), vlogami strank (skupno 1 067 milijonov EUR), sredstvi v upravljanju (1 186 milijonov EUR), podružnicami za poslovanje s prebivalstvom, mrežo bankomatov (44) in zaposlenimi (45). Poleg tega je skupina izrazila tudi namen glede nakupa 100 % osnovnega kapitala družbe Diners.

(68)

Cena je bila določena na 2 milijona EUR.

(69)

Sklad HFSF je skupini 5. junija 2014 dal soglasje k prevzemu banke Citibank Greece.

(70)

Skupina je v okviru programa pomoči grškim bankam prejela pomoč v različnih oblikah, tj. na podlagi ukrepa dokapitalizacije, ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil.

(71)

Skupina je prejela in še prejema pomoč na podlagi ukrepa jamstva in ukrepa državnih obligacijskih posojil. Navedena pomoč bo v tem sklepu opisana kot „ukrep L1“. Jamstva, ki so bila dodeljena skupini, so 30. novembra 2011 znašala približno 14,0 milijarde EUR. Skupina je dne 30. septembra 2011 prejela posojila v državnih obveznicah v višini 1,6 milijarde EUR (46).

(72)

Grški organi so v načrtu prestrukturiranja za skupino, ki so ga Komisiji predložili 12. junija 2014, pokazali namen, da v obdobju prestrukturiranja nadaljujejo z dodeljevanjem jamstev in posojanjem državnih obveznic na podlagi programa pomoči grškim bankam.

(73)

Skupina je maja 2009 na podlagi ukrepa dokapitalizacije programa pomoči grškim bankam prejela kapitalsko injekcijo v višini 940 milijonov EUR (ukrep A). Navedena kapitalska injekcija je bila enaka približno 2 % tveganju prilagojene aktive (47) skupine v zadevnem času.

(74)

Dokapitalizacija je bila v obliki prednostnih delnic, ki jih je vpisala Grčija, ki je imela kupon z nominalno obrestno mero 10 % in zapadlostjo petih let.

(75)

Skupina je prednostne delnice odkupila 17. aprila 2014, kot je opisano v uvodni izjavi 41.

(76)

Izredna likvidnostna pomoč je izreden ukrep, ki plačilno sposobni finančni instituciji s trenutnimi težavami z likvidnostjo omogoči prejemanje financiranja iz Eurosistema, zadevni ukrep pa ni del enotne denarne politike. Obrestna mera, ki jo takšna finančna institucija plača za izredno likvidnostno pomoč, je […] (*1) bazičnih točk višja od obresti, ki jih plačuje za redno refinanciranje centralne banke.

(77)

Za program izredne likvidnostne pomoči je pristojna grška centralna banka, kar pomeni, da vse stroške in tveganja, ki izhajajo iz zagotavljanja navedenega programa, nosi grška centralna banka. Grčija je grški centralni banki dodelila državno jamstvo za celoten znesek izredne likvidnostne pomoči, ki ga je dodelila grška centralna banka (48). Finančni minister lahko na podlagi odstavka 7 člena 50 zakona št. 3943/2011, ki je spremenil odstavek 1 člena 65 zakona št. 2362/1995, grški centralni banki dodeli jamstva v imenu države, da se zavarujejo terjatve grške centralne banke zoper kreditne institucije. Banke, upravičene do izredne likvidnostne pomoči, morajo državi plačati provizijo za jamstvo v višini […] bazičnih točk.

(78)

Skupina je do 31. decembra 2011 prejela izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom v višini 6,7 milijarde EUR (49), do 31. decembra 2012 pa izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom v višini 23,6 milijarde EUR (50).

(79)

Skupina je od leta 2012 prejela pomoč v okviru različnih ukrepov kapitalske podpore, ki jih je dodelil sklad HFSF. Preglednica 8 vsebuje pregled navedenih ukrepov pomoči.

Preglednica 8

Ukrepi kapitalske podpore, dodeljeni skupini v okviru sklada HFSF

(80)

V uvodnih izjavah 14 do 32 sklepa o začetku postopka za skupino Alpha (51) je podrobno opisana prva premostitvena dokapitalizacija iz maja 2012 (ukrep B1). Ozadje in glavni elementi navedenega ukrepa so podani v tem oddelku.

(81)

Sklad HFSF je 20. aprila 2012 skupini izdal pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri načrtovanem povečanju njenega delniškega kapitala do največ 1,9 milijarde EUR.

(82)

Sklad HFSF je na podlagi ukrepa B1 28. maja 2012 na skupino prenesel obveznice instrumenta EFSF v višini 1,9 milijarde EUR v skladu z določbami o premostitveni dokapitalizaciji zakona št. 3864/2010 o ustanovitvi sklada HFSF (v nadaljnjem besedilu: zakon o skladu HFSF). Obveznice instrumenta EFSF, ki so bile prenesene na skupino, so bile obveznice s spremenljivo obrestno mero z zapadlostjo šestih in desetih let, ki so bile izdane 19. aprila 2012. Komisija je v uvodni izjavi 48 sklepa o začetku postopka za skupino Alpha že ugotovila, da „[p]remostitvena dokapitalizacija, ki se je zaključila 28. maja 2012, pomeni izvajanje obveznosti, ki je bila določena v pismu o zavezi, torej gre za nadaljevanje iste pomoči“. Oba zneska, ki sta bila zagotovljena v pismu o zavezi in s prvo premostitveno dokapitalizacijo, je izračunala grška centralna banka, da bi zagotovila, da bo skupina do dne 31. decembra 2011, datuma retroaktivnega vpisa premostitvene dokapitalizacije v izkaze skupine, dosegla količnik celotnega kapitala v višini 8 %. Iz preglednice 3 je razvidno, da je ukrep B1 pokril le omejen del skupnih kapitalskih potreb, ugotovljenih v testu izjemnih situacij iz leta 2012. Skupina bi morala nadaljnji kapital zbrati s prihodnjim povečanjem kapitala, premostitvena dokapitalizacija pa naj bi bila namenjena le ohranjanju upravičenosti skupine do financiranja ECB, dokler se ne bi izvedlo povečanje kapitala.

(83)

Sporazum o obdobju pred vpisom med skupino in skladom HFSF je glede obdobja med datumom prve premostitvene dokapitalizacije in datumom pretvorbe prve premostitvene dokapitalizacije v navadne delnice in druge konvertibilne finančne instrumente določal, da bo skupina skladu HFSF plačala 1-odstotno letno pristojbino na nominalno vrednost obveznic instrumenta EFSF, vsa izplačila kupona in natečene obresti na obveznice instrumenta EFSF v zadevnem obdobju pa bi se šteli za dodatni prispevek kapitala sklada HFSF skupini (52).

(84)

Skupina je jeseni 2012 vpisala nadaljnje izgube. Njen kapital je bil torej ponovno nižji od minimalnih kapitalskih zahtev, na podlagi katerih bi bila upravičena za refinanciranje ECB.

(85)

Zato je bila potrebna druga premostitvena dokapitalizacija. Sklad HFSF je 21. decembra 2012 izvedel drugo premostitveno dokapitalizacijo v višini 1 042 milijonov EUR (ukrep B2), ki je bila ponovno plačana s prenosom obveznic instrumenta EFSF na skupino.

(86)

Sklad HFSF je ob drugi premostitveni dokapitalizaciji 21. decembra 2012 skupini izdal tudi pismo o zavezi, s katerim se je zavezal, da bo udeležen pri povečanju delniškega kapitala skupine in zamenljivih kapitalskih instrumentov, ki bodo izdani, v skupnem znesku 1 629 milijonov EUR (ukrep B3).

(87)

Skupni znesek obeh premostitvenih dokapitalizacij (ukrepa B1 in B2) in dodatnega zneska, dodeljenega decembra 2012 (ukrep B3) je pomenil, da je sklad HFSF pokril skupne kapitalske potrebe, ugotovljene s testom izjemnih situacij iz leta 2012 (4 571 milijonov EUR (53)).

(88)

Na generalni skupščini delničarjev 16. aprila 2013 je bilo odobreno povečanje delniškega kapitala skupine. Skupina je 1. maja 2013 napovedala popolno prvo prodajo prednostnih pravic v višini 457 milijonov EUR in začetek zasebne prodaje za znesek v višini do 93 milijonov EUR, po ceni 0,44 EUR na novo delnico (54).

(89)

Skupina je javnost o končani izdaji pravic in popolni dodelitvi v okviru zasebne prodaje obvestila 3. junija 2013 (55). Skupna zasebna udeležba v povečanju delniškega kapitala skupine je tako dosegla 550 milijonov EUR.

(90)

Skupina je istega dne napovedala tudi, da bo sklad HFSF vpisal 9 138 636 364 delnic po ceni 0,44 EUR za delnico. Sklad HFSF je tako do dokapitalizacije iz pomladi 2013 v skupino vložil skupno 4 021 milijonov EUR kapitala v obliki navadnih delnic (ukrep B4). Navedeni znesek je enak vsoti ukrepov B1, B2 in B3 po odbitku zneska zasebne udeležbe. Z delnicami, ki jih je imel v lasti sklad HFSF, je imel ta omejeno glasovalno pravico, saj je skupna zasebna udeležba dosegla 12-odstotno povečanja kapitala. Zakon o skladu HFSF je določal, da zasebni vlagatelji ohranijo nadzor nad skupino, če vložijo več kot 10 % kapitala, ki ga ta potrebuje. Sklad HFSF je obdržal polno glasovalno pravico pri ključnih poslovnih odločitvah.

(91)

S povečanjem delniškega kapitala skupine (ukrep B4) sta bili prva in druga premostitvena dokapitalizacija (ukrepa B1 in B2) pretvorjeni v trajno dokapitalizacijo, delno izvedena pa je bila tudi zaveza glede dodelitve dodatne finančne pomoči (ukrep B3).

(92)

Cena novih delnic se je določila na 50 % cene delnice, izračunane na podlagi povprečja obsega trgovanja v 50 trgovalnih dneh pred določitvijo ponudbene cene. Na generalni skupščini delničarjev 16. aprila 2012 (56) je bila sprejeta odločitev o združevanju delnic (57), zato je bila cena novih delnic določena na 0,44 EUR za delnico.

(93)

Sklad HFSF je takoj po dokapitalizaciji iz pomladi 2013 postal večinski delničar skupine s 83,66-odstotnim deležem (58). Sklad HFSF je izdal 1 233 503 482 nakupnih bonov, zasebnim vlagateljem pa dodelil po en nakupni bon za vsako vpisano delnico, brez plačila (59). Vsak nakupni bon dodeli pravico do nakupa 7,40 delnice sklada HFSF v določenih intervalih in po izvršilnih cenah. Prvi datum je bil določen na 10. december 2013, nakupne bone pa je mogoče uveljavljati dvakrat letno do 10. decembra 2017. Izvršilna cena je enaka vpisni ceni 0,44 EUR plus letna obrestna mera (4 % za prvo leto, 5 % za drugo leto, 6 % za tretje leto, 7 % za četrto leto in nato 8 % za zadnjih šest mesecev, prilagojenih na letno raven) (60).

(94)

Zakon o skladu HFSF, kakor je bil spremenjen leta 2014, določa, da se lahko prilagodijo le izvršilne cene nakupnih bonov v primeru izdaje pravic. Poleg tega se morebitna prilagoditev izvede naknadno in le do zneska prihodkov od prodaje predkupnih pravic sklada HFSF. Pri povečanju delniškega kapitala brez predkupne pravice prilagoditev ni.

(95)

Kot je bilo navedeno v oddelku 2.2.2, je grška centralna banka likvidnostne vrzeli bank Dodecanese Bank, Evia Bank in Western Macedonia Bank ocenila na 249 milijonov EUR, 96 milijonov EUR oziroma 82 milijonov EUR. Skupni znesek likvidnostnih vrzeli je bil torej ocenjen na 427 milijonov EUR. Pokril jih je sklad HFSF, ki je skupini dodelil ustrezen znesek v obveznicah instrumenta EFSF.

(96)

Grčija je 12. junija 2014 predložila načrt prestrukturiranja za skupino, v katerem je pojasnjeno, kako namerava skupina kot združeni subjekt na podlagi prevzema banke Emporiki Bank in vlog treh zadružnih bank ponovno vzpostaviti svoje dolgoročno uspešno poslovanje.

(97)

Skupina se bo na podlagi načrta prestrukturiranja osredotočila na svoje osnovne bančne dejavnosti v Grčiji. Poslovanje v tujini, ki je decembra 2009 predstavljalo več kot 20 % bilančne vsote, junija 2013 pa 15 % bilančne vsote (61), bi se moralo do konca leta 2018 zmanjšati na približno […] (62).

(98)

Glavna prednostna naloga skupine je povrniti donosnost in uspešnost njenega bančnega poslovanja v Grčiji. Načrt prestrukturiranja zato vključuje več ukrepov, namenjenih izboljšanju operativne učinkovitosti in neto obrestne marže skupine, ter ukrepe, ki krepijo njen kapitalski položaj in strukturo bilance stanja.

(99)

Skupina je za izboljšanje operativne učinkovitosti začela z izvajanjem obsežnega programa racionalizacije precej pred prevzemom banke Emporiki Bank in treh zadružnih bank. Skupina je v obdobju od 31. decembra 2010 do 30. septembra 2012 že zmanjšala svojo prisotnost v Grčiji. Število svojih podružnic s 458 leta 2010 je zmanjšala na 426 leta 2012 (63), v istem obdobju pa je za nekaj sto zmanjšala tudi število svojih zaposlenih v grških bančnih in nebančnih dejavnostih (64).

(100)

Skupina namerava v obdobju od decembra 2012 do decembra 2017 nadalje zmanjšati število podružnic v Grčiji s 739 na […]. Število zaposlenih v bančnih in nebančnih dejavnostih v Grčiji se bo z 11 435 zmanjšalo na […] (65).

(101)

Z izboljšanjem učinkovitosti podružnic in osebja se bodo zmanjšali skupni stroški grških dejavnosti skupine za […] % z 1 345 milijonov EUR na pro forma osnovi leta 2012 na […] milijonov EUR leta 2017 (66). Pričakovano razmerje med stroški in prihodki njenih grških bančnih dejavnosti se bo zato do konca obdobja prestrukturiranja zmanjšalo pod […] %.

(102)

V načrtu prestrukturiranja je opisano tudi, kako bo skupina znižala svoje stroške financiranja, kar je bistveno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Skupina pričakuje, da bo zaradi stabilnejših razmer in zlasti predvidene stabilizacije in okrevanja grškega gospodarstva, ki naj bi se od leta 2014 ponovno krepilo, lahko plačevala nižje obrestne mere za svoje vloge. Obresti na vloge (povprečje obrestnih mer za vezane vloge, vpogledne vloge in hranilne vloge) naj bi se v Grčiji znižale. Navedeno znižanje bi se doseglo zlasti s plačevanjem precej nižjih obrestnih mer za vezane vloge. Odvisnost skupine od izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom in širšega financiranja iz Eurosistema se bo tudi zmanjšalo, z 32 % bilančne vsote leta 2012 na le […] % leta 2017 (67).

(103)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da bo skupina okrepila tudi svojo bilanco stanja. Njeno neto razmerje med posojili in vlogami v Grčiji se bo leta 2018 zmanjšalo na […] % (s 131 % leta 2012 (68)), njena kapitalska ustreznost pa se bo še naprej izboljševala.

(104)

Med prednostne naloge skupine spada tudi upravljanje nedonosnih posojil. Skupina bo izboljšala svoje postopke pridobivanja kreditov v zvezi z dodeljevanjem posojil (boljše zavarovalno kritje, manjše omejitve) in upravljanjem nedonosnih posojil. Stopnja nedonosnih posojil bo leta 2014 dosegla […] %, nato se bo začela zmanjševati, ob koncu obdobja prestrukturiranja pa naj bi dosegla stopnjo […] % (69). Stroški tveganja (oslabitve) se bodo zaradi okrevanja grškega gospodarstva z 2 799 milijonov EUR leta 2012 na pro forma osnovi (tj. vključno z banko Emporiki Bank) zmanjšali na […] milijonov EUR leta 2018 (70).

(105)

Skupina bo imela v Grčiji z izboljšanjem operativne učinkovitosti, zmanjšanjem neto obrestne marže in zmanjšanjem stroškov tveganja dobiček od leta 2015 naprej. […]. Njen kapitalski donos bo leta 2018 v Grčiji znašal […] % (71).

(106)

Skupina je že začela z zmanjševanjem in prestrukturiranjem svoje mednarodne mreže. Avgusta 2013 je prodala svojo ukrajinsko odvisno družbo. Število podružnic v jugovzhodni Evropi se je s 622 leta 2009 zmanjšalo na 488 leta 2012 (72).

(107)

Skupina bo še naprej prestrukturirala in zmanjševala svojo mednarodno mrežo. Prav tako namerava zmanjšati obseg svojih mednarodnih sredstev na […] milijard EUR. Skupina bo za izpolnjevanje tega cilja proučila vse možnosti glede odprodaj ali zmanjšala svoj portfelj. Ta načrtovan obseg mednarodnih sredstev skupine predstavlja zmanjšanje njene tuje aktive za […] do 31. decembra 2012 […].

(108)

V načrtu prestrukturiranja je poudarjena potreba po manjši odvisnosti tujih odvisnih podjetij od njihove grške matične družbe glede likvidnostnega položaja. Financiranje tujih odvisnih družb znotraj skupine se bo od leta 2013 do leta 2017 s 4 172 milijonov EUR zmanjšalo na […] milijonov EUR (73).

(109)

Da bi izboljšala donosnost svojih tujih dejavnosti, skupina načrtuje izvajanje programa za znatno znižanje stroškov v mednarodni mreži z zmanjšanjem števila podružnic in zaposlenih. V […], na primer, se bo zaprlo […] podružnic od […], število zaposlenih pa se bo med letoma 2012 in 2018 zmanjšalo za […] (–[…]) (74).

(110)

Zato bo njen kapitalski donos znašal […] (75).

(111)

Skupina je bila uspešna pri zbiranju znatnih zneskov kapitala na trgu, zato je zmanjšala znesek državne pomoči, ki ga je potrebovala.

(112)

Najprej je skupina zbrala nekaj zasebnega kapitala leta 2009 z izdajo pravic v višini 986 milijonov EUR (76). Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 89, je skupina uspela zbrati kapital tudi od zasebnih vlagateljev med dokapitalizacijo iz pomladi 2013. Dokapitalizacija iz pomladi 2013 je precej zmanjšala delež obstoječih delničarjev, saj je po tej dokapitalizaciji sklad HSFS prejel 83,66 % delnic skupine, prejšnji delničarji pa so ohranili le 4,9-odstotni delež. Dividende v denarnih sredstvih niso bile izplačane od leta 2008.

(113)

Skupina je marca 2014 na trgu zbrala 1,2 milijarde EUR kapitala za kritje svojih dodatnih kapitalskih potreb in poplačilo prednostnih delnic v lasti Grčije. Navedene nove delnice so bile izdane po višji ceni za delnico, kot jo je plačal sklad HFSF v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013.

(114)

Skupina je 20. aprila 2012 dala ponudbo za gotovinski odkup vrednostnih papirjev prvega reda ter višjega in nižjega drugega reda po nakupnih cenah, ki so znašale 40 %, 60 % in 60 % njihove zadevne nominalne vrednosti. Navedena odkupna cena je bila določena na podlagi tržne vrednosti instrumentov in je vključevala premijo v višini do deset odstotnih točk, kar je bilo dodano za spodbudo vlagateljev k sodelovanju pri odkupu. Skupina je 7. maja 2012 objavila rezultate odkupa (77). Skupna udeležba je znašala 66 %, skupni kapitalski dobiček pa je znašal 333 milijonov EUR. Skupina je 19. aprila 2013 objavila, da bo ponovno izvedla upravljanje obveznosti za neporavnani nominalni znesek v višini 316 milijonov EUR. Skupina je dala ponudbo za gotovinski odkup vrednostnih papirjev prvega reda ter višjega in nižjega drugega reda po nakupnih cenah, ki so znašale 35 %, 55 % in 55 % njihove zadevne nominalne vrednosti. Odkupna cena je bila določena na podlagi tržne vrednosti instrumentov in je vključevala premijo v višini do deset odstotnih točk, kar je bilo dodano za spodbudo vlagateljev k sodelovanju pri odkupu. Delež sprejetih ponudb je bil 58-odstoten, kapitalski dobiček pa je znašal 103 milijonov EUR.

(115)

Zaradi obeh odkupov se je neporavnani znesek podrejenega in hibridnega dolga z 985 milijonov EUR zmanjšal na 134 milijonov EUR.

(116)

Grčija se je 12. junija 2014 zavezala, da bo skupina s svojimi povezanimi podjetji izvedla načrt prestrukturiranja, ki ga je predložila istega dne, in podala nadaljnje zaveze glede izvajanja načrta prestrukturiranja. Nadaljnje zaveze, ki so navedene v Prilogi, so povzete v tem oddelku.

(117)

Najprej se je Grčija zavezala, da bo skupina prestrukturirala svoje gospodarske dejavnosti v Grčiji ter določila največje število podružnic in zaposlenih ter najvišji znesek skupnih stroškov, navedeno pa mora biti izpolnjeno do 31. decembra 2017 (78).

(118)

Grčija se je zavezala tudi, da bo skupina zmanjšala stroške vlog, zbranih v Grčiji, in upoštevala največje dovoljeno razmerje med neto posojili in vlogami do 31. decembra 2017 (79).

(119)

Grčija se je glede tujih odvisnih družb skupine zavezala, da skupina ne bo zagotavljala dodatne kapitalske podpore, če vnaprej določeni pogoji ne bodo izpolnjeni. Grčija se je zavezala tudi, da bo skupina do 30. junija 2018 znatno zmanjšala svoja mednarodna sredstva (80).

(120)

Grčija se je zavezala, da bo skupina odprodala več vrednostnih papirjev in zmanjšala obseg svojega portfelja zasebnega kapitala. Skupina z omejenimi izjemami tudi ne bo kupovala vrednostnih papirjev, ki niso uvrščeni v naložbene razrede (81).

(121)

Grčija je podala več zavez glede upravljanja skupine. Zavezala se je, da bo omejila plačila zaposlenim in upravljavcem skupine, zagotovila, da bo skupina upoštevala grško zakonodajo na področju upravljanja podjetij in vzpostavila učinkovito ter primerno organizacijsko strukturo (82).

(122)

Grčija se je zavezala tudi, da bo skupina izvajala visokokakovostno kreditno politiko, da se zagotovi, da so odločitve glede dodeljevanja in prestrukturiranja posojil usmerjene v čim uspešnejše poslovanje in čim večjo donosnost skupine. Grčija se je zavezala, da bo skupina dosegala visoke standarde glede spremljanja kreditnega tveganja in prestrukturiranja posojil (83).

(123)

Na poslovanje skupine s povezanimi posojilojemalci se nanaša več zavez. Navedene zaveze naj bi zagotovile, da skupina pri dodeljevanju ali prestrukturiranju posojil svojim zaposlenim, upravljavcem in delničarjem, javnim subjektom, političnim strankam in medijskim podjetjem ne odstopa od bonitetnih bančnih praks (84).

(124)

Nazadnje se je Grčija zavezala, da bo skupina upoštevala nekatere omejitve glede ravnanja, kot so prepoved izplačevanja kuponov in dividend, prepoved prevzemov in prepoved oglaševanja z državno podporo (85).

(125)

Izvajanje navedenih zavez bo do 31. decembra 2018 spremljal skrbnik za spremljanje.

(126)

Grčija je ločeno navedla, da bo pred vsakim odkupom nakupnih bonov, ki bi ga izvedla skupina ali kateri koli državni subjekt, vključno s skladom HFSF, od Komisije pridobila soglasje (86).

(127)

Komisija je 27. julija 2012 začela formalni postopek preiskave, da bi preverila, ali so bili izpolnjeni pogoji sporočila o bančništvu iz leta 2008 (87) glede primernosti, nujnosti in sorazmernosti prve premostitvene dokapitalizacije, ki jo je sklad HFSF zagotovil skupini (ukrep B1).

(128)

Komisija je glede primernosti ukrepa ob upoštevanju, da je bila pomoč dodeljena po predhodni dokapitalizaciji in likvidnostni pomoči ter glede na podaljšano obdobje reševanja izrazila pomisleke, ali je skupina sprejela vse možne ukrepe za zagotavljanje, da v prihodnosti ne bo potrebovala pomoči (88). Komisija tudi ni mogla ugotoviti, kdo naj bi nadziral skupino po zamenjavi prve premostitvene dokapitalizacije s trajno dokapitalizacijo (89), saj bi lahko skupino nadzirala država ali manjšinski zasebni lastniki. Komisija je navedla, da bi želela zagotoviti, da kakovost upravljanja skupine, zlasti pa njeni postopki odobritve posojil v nobenem primeru ne bi bili prizadeti.

(129)

Komisija je glede nujnosti prve premostitvene dokapitalizacije v uvodni izjavi 66 sklepa o začetku postopka za skupino Alpha izrazila pomisleke, ali so bili sprejeti vsi možni ukrepi za zagotavljanje, da skupina v prihodnosti ne bo ponovno potrebovala pomoči. Trajanje obdobja premostitvene dokapitalizacije ni bilo določeno, zato Komisija ni mogla ugotoviti, ali je bilo ustrezno in v skladu z načeli o nadomestilih in o delitvi bremena na podlagi pravil o državni pomoči. V času sprejetja sklepa o začetku postopka za skupino Alpha pogoji za pretvorbo prve premostitvene dokapitalizacije v trajno dokapitalizacijo niso bili znani, zato jih Komisija ni mogla oceniti.

(130)

Komisija je glede sorazmernosti ukrepa izrazila pomisleke, ali so zaščitni ukrepi (prepoved oglaševanja z državno podporo, prepoved izplačevanja kuponov in dividend, prepoved nakupne opcije in prepoved odkupa, kot so opisani v uvodni izjavi 71 sklepa o začetku postopka za skupino Alpha) ustrezni glede na prvo premostitveno dokapitalizacijo. Komisija je v uvodni izjavi 72 sklepa o začetku postopka za skupino Alpha navedla, da bi lahko pomanjkanje pravil, ki bi skladu HFSF preprečevala usklajevanje vseh štirih največjih bank (tj. skupina in banke Eurobank, National Bank of Greece in Piraeus Bank) in neobstoj primernih zaščitnih ukrepov, ki bi jim preprečili izmenjavo občutljivih poslovnih informacij, povzročilo izkrivljanje konkurence. Komisija je zato predlagala imenovanje skrbnika za spremljanje, ki bo v skupini fizično prisoten.

(131)

Komisija je 30. avgusta 2012 prejela pripombe skupine glede sklepa o začetku postopka za skupino Alpha.

(132)

Skupina je glede primernosti ukrepa ugotovila, da je sistemsko pomembna v Grčiji in na bančnih trgih, na katerih posluje. Dodala je, da je njen poslovni model obstojen, kar dokazuje tudi njena dolga ugledna zgodovina.

(133)

Skupina je ugotovila tudi, da sta bili obe dokapitalizaciji posledica vse slabšega gospodarskega okolja in da so bili dodatni ukrepi pomoči rezultat vse globlje finančne krize. Navedla je, da je prejela najmanjši sorazmerni delež državne pomoči do sedaj med grškimi bankami. Skupina je ugotovila, da bo načrt prestrukturiranja glede tega, ali so bili vsi ukrepi sprejeti takoj z namenom, da skupina v prihodnosti ne bo potrebovala dodatne pomoči, zagotovil podrobne informacije o ukrepih za porazdelitev bremena, ki so že bili izvedeni, se izvajajo in so načrtovani. Ugotovila je tudi, da so navedeni ukrepi zagotovili, da je posledice čutil vsak delničar. Ti so skupaj z obstoječo močno poslovno osnovo in trdnostjo postopkov za ocenjevanje kapitala prispevali k zagotavljanju ustrezne kapitalizacije skupine, kar bo pripomoglo k temu, da bo skupina ponovno uspešno poslovala in ne bo več potrebovala državne podpore.

(134)

Poleg tega je skupina pozdravila jasnost pogojev trajne dokapitalizacije, ki bi po njenem mnenju morali popolnoma zajemati razloge, zaradi katerih je potrebovala državno podporo. Ugotovila je tudi, da je bila dokapitalizacija namenjena kapitalski izgubi, ki je nastala zaradi njenega sodelovanja v programu PSI, kar je bil izreden in nepredvidljiv dogodek. Podprla je mnenje, da po grških in evropskih standardih ni prevzela prevelikih tveganj pri pridobitvi državnega dolga. Navedla je, da brez programa PSI leta 2012 ne bi potrebovala dokapitalizacije in bi imela dobre možnosti za poplačilo prednostnih delnic v skladu z njihovimi pogodbenimi pogoji. Poleg tega je pripomnila, da je zaradi sodelovanja skupine v programu PSI sicer zabeležila znatne kapitalske izgube, vendar je imela še vedno pozitivno čisto vrednost sredstev.

(135)

Skupina je dodala, da posluje na zelo trdni osnovi in da je bila zelo proaktivna pri izvajanju ukrepov, da bi uspešno delovala v obdobju izredne obremenitve. Pripomnila je, da od začetka krize ni izvajala nobenih agresivnih trgovinskih politik ali neprimerno tvegala, ampak se je osredotočala na upravljanje kreditnega tveganja, odpravo neravnovesij v svojem profilu financiranja z ustrezno odprodajo ter aktivno upravljala svojo stroškovno osnovo z racionalizacijo platforme za poslovanje in optimizacijo odhodkov za javna naročila.

(136)

Poudarila je tudi znatno porazdelitev bremena med delničarje. Poleg tega je opozorila na znatne zaščitne ukrepe, ki jih ima na voljo vladni sektor, da dokapitaliziranim bankam prepreči prevzemanje prevelikih tveganj in pozorno spremlja ustrezno izvajanje načrtov prestrukturiranja, kot je imenovanje predstavnika finančnega ministrstva in sklada HFSF v upravni odbor skupine in ustrezne odbore. Poudarila je tudi, da bo sklad HFSF spremljal izvajanje načrta prestrukturiranja in da bo začasni odvzem glasovalnih pravic sklada HFSF v primeru dejanske napake odpravljen.

(137)

Skupina je zato menila, da bi morali struktura in pogoji trajne dokapitalizacije obstoječe in nove delničarje močno spodbuditi k sodelovanju pri prihodnjih povečanjih kapitala.

(138)

Skupina je glede nujnosti ukrepa ugotovila, da je bil z ukrepom pomoči odpravljen kapitalski primanjkljaj, ki je nastal zaradi programa PSI, zato je skupina dosegla najnižje ravni količnika kapitalske ustreznosti, ki jih je uvedla grška centralna banka, še naprej imela dostop do refinanciranja ECB in bo še naprej lahko podpirala svoje stranke in grško gospodarstvo v trenutnih težkih razmerah.

(139)

Skupina je glede sorazmernosti ukrepa izrazila namen, da prejete pomoči ne bo uporabljala za izkrivljanje konkurence. Poudarila je tudi, da od prejema državne pomoči ni izvajala nobenih agresivnih trgovinskih politik. Ugotovila je tudi, da so vse velike grške banke prejemnice pomoči, zanimanje tujih akterjev na grškem trgu za grško tveganje pa upada, zato je zmožnost katerega od prejemnikov pomoči, da izkrivlja konkurenco v škodo katerega od akterjev, ki ni prejemnik pomoči, minimalna.

(140)

Komisija je 3. januarja 2013 prejela pripombe, ki jih je grška banka priložila sklepu o začetku postopka za skupino Alpha. Navedena grška banka je menila, da dokapitalizacija grških bank iz sklada HFSF načeloma predstavlja pozitiven korak k bolj zdravemu in poslovno uspešnejšemu bančnemu sistemu; dokapitalizaciji skupine ni ugovarjala.

(141)

Navedena grška banka je ob izražanju svoje popolne podpore načelu dokapitalizacije grških bank iz sklada HFSF pojasnila, da je zaradi zmanjšanja izkrivljanja konkurence in izogibanja diskriminaciji pričakovala, da bo navedena dokapitalizacija iz sklada HFSF na voljo vsem bankam, ki v Grčiji poslujejo pod podobnimi pogoji.

(142)

Grčija je 5. septembra 2012 predložila pripombe k sklepu o začetku postopka za skupino Alpha, ki sta jih pripravila grška centralna banka in sklad HFSF.

(143)

Grška centralna banka je glede primernosti prve premostitvene dokapitalizacije ugotovila, da je prva premostitvena dokapitalizacija začasna, saj se bo postopek dokapitalizacije zaključil s povečanjem delniškega kapitala vseh štirih zadevnih bank.

(144)

Grška centralna banka je ugotovila tudi, da je dokapitalizacija največjih grških bank del dolgoročnejšega prestrukturiranja grškega bančnega sektorja. Ugotovila je, da bo pri bankah, ki bodo ostale zasebne, tudi vodstvo najverjetneje ostalo isto, če pa bi banka postala državna (tj. v lasti sklada HFSF), bi lahko sklad HFSF imenoval novo vodstvo, ki bi ga v vsakem primeru morala oceniti grška centralna banka. Navedla je, da redno ocenjuje okvir upravljanja podjetij, ustreznost vodenja in profil tveganja vsake banke, da se prepreči sprejemanje prekomernih tveganj. Poudarila je tudi, da je sklad HFSF že imenoval predstavnike v upravne odbore dokapitaliziranih bank.

(145)

Grška centralna banka je glede nujnosti prve premostitvene dokapitalizacije ugotovila, da je bila dokapitalizacija skupine omejena, da se je zagotovilo izpolnjevanje tedaj veljavnih minimalnih kapitalskih zahtev (8 %). Navedla je tudi, da je daljše časovno obdobje pred dokapitalizacijami temeljilo na hitrem slabšanju poslovnega okolja v Grčiji in učinka programa PSI, zahtevnosti celotnega projekta in potrebi po čim večji udeležbi zasebnih vlagateljev pri povečanju delniškega kapitala.

(146)

Grška centralna banka je glede sorazmernosti prve premostitvene dokapitalizacije poudarila, da je celotna izvedba načrta prestrukturiranja, ki se bo predložil Komisiji, zagotovljena, ker bo začasni odvzem glasovalnih pravic sklada HFSF odpravljen, če pride do resne kršitve načrta prestrukturiranja. Grška centralna banka je ugotovila tudi, da težave skupine niso nastale, ker bi vodstvo skupine neustrezno ocenilo tveganja ali se bi izvajali tržno agresivni ukrepi.

(147)

Sklad HFSF je glede primernosti prve premostitvene dokapitalizacije, da se obravnava vprašanje morebitnega poseganja države, če država zagotovi visoke zneske državne pomoči prek sklada HFSF, ta pa ima polne glasovalne pravice, navedel, da se banke, ki jih financira sklad HFSF, ne štejejo za javne subjekte ali subjekte pod državnim nadzorom, po trajni dokapitalizaciji iz sklada HFSF pa jih država ne bo nadzirala. Sklad HFSF je poudaril, da je popolnoma neodvisen pravni subjekt zasebnega prava, ki je neodvisen pri odločanju. V skladu s členom 16(C)(2) zakona o skladu HFSF, ki navaja, da kreditne institucije, ki jim je sklad HFSF zagotovil kapitalsko podporo, niso del širšega javnega sektorja, sklad HFSF ni pod državnim nadzorom. Poudaril je tudi upravno strukturo sklada HFSF.

(148)

Sklad HFSF je glede posredovanja sklada HFSF pri upravljanju skupine pojasnil, da bi spoštoval samostojnost skupine in ne bi posegal v njeno vsakodnevno upravljanje, saj je njegova vloga omejena v skladu z zakonom o skladu HFSF. Navedel je, da ne bi bilo nobenega poseganja države ali usklajevanja z njene strani in da bi bile odločitve skupine glede postopkov odobritve posojil (med drugim glede zavarovanja s premoženjem, oblikovanja cen in solventnostjo posojilojemalcev) sprejete na podlagi tržnih meril.

(149)

Sklad HFSF je poudaril, da sta zakon o skladu HFSF in sporazum o obdobju pred vpisom določila ustrezne zaščitne ukrepe za zagotavljanje, da obstoječi zasebni delničarji ne prevzemajo prevelikih tveganj. Poudaril je elemente, kot so (i) imenovanje predstavnikov sklada HFSF kot neodvisne neizvršilne člane upravnega odbora skupine in njihova prisotnost na odborih; (ii) skrbni pregled, ki ga sklad HFSF izvaja v skupini, in (iii) dejstvo, da se bi po dokončni dokapitalizaciji njegove glasovalne pravice omejile le za toliko časa, da skupina izpolni pogoje načrta prestrukturiranja.

(150)

Sklad HFSF je navedel, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi za zagotavljanje, da si banke, v katerih je udeležen sklad HFSF, ne izmenjujejo poslovno občutljivih podatkov. Med navedene ukrepe spadajo imenovanje različnih predstavnikov sklada HFSF v navedene banke, pooblastila navedenim predstavnikom, ki izrecno ščitijo pred pretokom informacij od enega predstavnika k drugemu, in jasna interna navodila navedenim predstavnikom, naj ne prenašajo poslovno občutljivih informacij bank. Sklad HFSF je navedel tudi, da svojih pravic glede bank ne izvaja na način, ki bi lahko preprečeval, omejeval, izkrivljal ali znatno zmanjšal oziroma oviral učinkovito konkurenco. Nazadnje je poudaril, da za člane njegovega upravnega odbora in njegove zaposlene veljajo stroga pravila o zaupnosti in fiduciarne naloge, glede njegovih poslov pa jih zavezujejo določbe o varovanju poklicnih skrivnosti.

(151)

Komisija mora najprej oceniti, ali državna podpora, povezana z reševanjem treh zadružnih bank (tj. financiranje likvidnostnih vrzeli, ki je omogočilo prenos vlog, vključno z medbančnimi obveznostmi, ter terjatev in obveznosti do sklada HDIGF), pomeni državno pomoč v smislu člena 107 (1) Pogodbe. V skladu z navedeno določbo je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(152)

Komisija bo začela z oceno, ali so bili do prednosti upravičeni naslednji morebitni upravičenci: (i) zadružne banke in morebitne prenesene „dejavnosti“ na skupino, in (ii) skupina.

(153)

Komisija glede zadružnih bank ugotavlja, da so bile banke Dodecanese Bank, Evia Bank in Western Macedonia Bank v postopku likvidacije, njihova bančna dovoljenja pa so bila preklicana. Zato na bančnem trgu ne bodo več opravljale gospodarskih dejavnosti.

(154)

Državna podpora, tj. financiranje likvidnostnih vrzeli, bi državno pomoč prenesenim terjatvam in obveznostim v smislu člena 107(1) Pogodbe pomenila le, če bi skupaj sestavljale podjetje. S pojmom podjetja je zajet vsak subjekt, ki opravlja ekonomsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način njegovega financiranja. Vsaka dejavnost, ki zajema nudenja blaga in storitev na določenem tržišču, je gospodarska dejavnost. Da se ugotovi, ali obstaja pomoč podjetju, je treba torej oceniti, ali prenos terjatev in obveznosti pomeni prenos gospodarske dejavnosti.

(155)

Kot je bilo navedeno v oddelku 2.2.2, so bile po reševanju zadružnih bank na skupino prenesene le vloge, medbančne obveznosti ter terjatve in obveznosti do sklada HDIGF. Tri zadružne banke so skupaj zaposlovale 227 oseb in imele 18 podružnic. Poudariti je treba, da med tremi zadružnimi bankami in skupino ni bilo nobenih samodejnih prenosov podružnic ali pogodb o zaposlitvi ali posojil. Zato dejstvo, da posojila niso bila prenesena na skupino, ampak so s tremi zadružnimi bankami v postopku likvidacije, dejstvo, da ni bilo prenosa podružnic, in odsotnost samodejnega prenosa delovnih pogodb prispevajo (90) k ugotovitvi, da ne gre za prenos gospodarske dejavnosti. Prenesenih obveznosti (tj. vlog) ni mogoče šteti za upravičenke državne pomoči, saj niso „podjetje“.

(156)

Na kratko, trije obstoječi pravni subjekti so v postopku likvidacije in ne opravljajo več bančnih dejavnosti. Hkrati prenesena sredstva in obveznosti ne pomenijo gospodarske dejavnosti.

(157)

Zato se ugotovi, da se s tem, ko je sklad HFSF skupini dodelil obveznice instrumenta EFSF za kritje likvidnostne vrzeli prevzetih sredstev in obveznosti treh zadružnih bank, ne omogoča nadaljevanje njihovih gospodarskih dejavnosti. Podpora sklada HFSF zato ne pomeni pomoči likvidiranim subjektom ali pomoči prenesenim sredstvom in obveznostim.

(158)

Glede tega, ali prodaja sredstev in obveznosti treh zadružnih bank vključuje državno pomoč skupini, mora Komisija oceniti, ali so izpolnjeni nekateri pogoji in zlasti, ali (i) je postopek prodaje odprt, neomejen in nediskriminacijski; (ii) prodaja poteka pod tržnimi pogoji, in (iii) država zagotovi najvišjo možno prodajno ceno za zadevna sredstva in obveznosti (91).

(159)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 52, je grška centralna banka stopila v stik le s štirimi sistemskimi grškimi bankami, da bi na dražbi ponudila izbrana sredstva in obveznosti treh zadružnih bank, saj je menila, da bi morale biti vloge prenesene na popolnoma dokapitalizirane institucije. Zavezujoči ponudbi sta oddali le skupina in banka Eurobank. Banka Alpha Bank je bila izbrana za najboljšega ponudnika v javnem zbiranju ponudb, ki ga je organiziral organ za reševanje, ta pa je upošteval predlagano ceno ter zmožnost celostnega in hitrega prevzema in vključitve kupljenih vlog.

(160)

Paket, ki je bil naprodaj, je vključeval le vloge brez infrastrukture. Kupec bi zato lahko bila le banka z infrastrukturo in mrežo podružnic v Grčiji, ki jih lahko deponenti uporabljajo.

(161)

Komisija nima razloga za pomisleke, da prodaja ni potekala po tržnih pogojih, zato ugotavlja, da je pomoč skupini mogoče izključiti v skladu s točko 80 sporočila o bančništvu iz leta 2013, točko 20 sporočila o prestrukturiranju in prakso odločanja Komisije (92).

(162)

Državna podpora pri prodaji treh zadružnih bank ne daje prednosti nobeni gospodarski dejavnosti ali podjetju. Ukrep torej ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(163)

Komisija mora ugotoviti obstoj državne pomoči skupini v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(164)

Komisija je v odločbah o odobritvi in podaljšanju programa pomoči grškim bankam (93) že ugotovila, da je likvidnostna podpora, dodeljena v okviru navedenega programa, pomoč. Prihodnja likvidnostna podpora, dodeljena na podlagi navedenega programa, bi prav tako pomenila pomoč.

(165)

Komisija je v odločbi z dne 19. novembra 2008 o programu pomoči grškim bankam že ugotovila, da bodo sredstva za dokapitalizacijo, dodeljena v okviru ukrepa dokapitalizacije, pomenila pomoč. Skupina je prejela 940 milijonov EUR v obliki prednostnih delnic, kar je bilo takrat enako 2 % tveganju prilagojene aktive skupine.

(166)

Komisija je v točki 51 sporočila o bančništvu iz leta 2008 pojasnila, da zagotovitev sredstev centralnih bank finančnim institucijam ne pomeni pomoči, če so izpolnjeni štirje kumulativni pogoji v zvezi s plačilno sposobnostjo finančne institucije, njenim zavarovanjem, obrestno mero, zaračunano finančni instituciji, in neobstojem posrednega jamstva države. Izredna likvidnostna pomoč skupini z državnim jamstvom ne izpolnjuje navedenih kumulativnih pogojev, saj je podprta z državnim jamstvom in dodeljena v povezavi z drugimi ukrepi podpore, zato pomeni pomoč.

(167)

Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom je v skladu z zahtevami iz člena 107(1) Pogodbe. Ker navedeni ukrep vključuje državno jamstvo v korist grške centralne banke, bo vse izgube krila država. Ukrep torej vključuje državna sredstva. Izredna likvidnostna pomoč bankam omogoča, da dobijo sredstva, kadar nimajo dostopa do trga medbančnih posojil in rednih operacij refinanciranja Eurosistema. Zato izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom skupini zagotavlja prednost. Izredna likvidnostna pomoč je omejena na bančni sektor, zato je ukrep selektiven. Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom skupini omogoča, da še naprej posluje na trgu, ter preprečuje njen propad in izstop s trga, zato izkrivlja konkurenco. Skupina je dejavna v drugih državah članicah, finančne institucije iz drugih držav članic pa poslujejo ali bi bile lahko zainteresirane za poslovanje v Grčiji, zato prednost, dodeljena skupini, vpliva na trgovino med državami članicami.

(168)

Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom (ukrep L2) pomeni državno pomoč. Znesek izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom se je s časom spreminjal. Dne 31. decembra 2012 je znašal približno 23,6 milijarde EUR.

(169)

Komisija je v oddelku 5.1 sklepa o začetku postopka za skupino Alpha že ugotovila, da je prva premostitvena dokapitalizacija državna pomoč. Prejeti kapital je znašal 1,9 milijarde EUR.

(170)

Ukrep B2 je bil izveden s sredstvi iz sklada HFSF, ki vključujejo državna sredstva, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 47 sklepa o začetku postopka za skupino Alpha.

(171)

Glede obstoja prednosti se je količnik kapitalske ustreznosti skupine zaradi ukrepa B2 povečal v taki meri, da je lahko skupina še naprej delovala na trgu in imela dostop do financiranja iz Eurosistema. Poleg tega je bilo nadomestilo ukrepa B2 sestavljeno iz natečenih obresti na obveznice instrumenta EFSF in dodatne provizije v višini 1 %. Ker je to nadomestilo občutno nižje od nadomestil za podobne kapitalske instrumente na trgu, skupina pod takimi pogoji na trgu nedvomno ne bi mogla zbrati navedenega kapitala. Zato je ukrep B2 skupini zagotovil prednost iz državnih sredstev. Ukrep je bil na voljo samo skupini, zato je selektiven.

(172)

Zaradi ukrepa B2 se je položaj skupine okrepil, saj je dobila finančna sredstva za nadaljnje izpolnjevanje kapitalskih zahtev, to pa je povzročilo izkrivljanje konkurence. Ker je skupina dejavna na drugih bančnih trgih Evropske unije in ker finančne institucije iz drugih držav članice delujejo v Grčiji, bi lahko ukrep B2 po vsej verjetnosti vplival tudi na trgovino med državami članicami.

(173)

Komisija meni, da ukrep B2 pomeni državno pomoč. Nacionalni organi so ga priglasili kot pomoč. Prejeti kapital je znašal 1 042 milijonov EUR.

(174)

Z ukrepom B3 se je sklad HFSF zavezal, da bo zagotovil dodatni kapital, potreben za dokončanje dokapitalizacije skupine do zneska, ki ga je grška centralna banka zahtevala v okviru testa izjemnih situacij iz leta 2012. Sklad HFSF svoja sredstva prejema od države. Komisija zato ugotavlja, da zadevno pismo zagotavlja državna sredstva. Okoliščine, v katerih lahko sklad HFSF dodeli podporo finančnim institucijam, so natančno določene in omejene z zakonom. Zato je uporabo navedenih državnih sredstev mogoče pripisati državi. Sklad HFSF se je zavezal, da bo zagotovil do 1 629 milijonov EUR dodatnega kapitala.

(175)

Pismo o zavezi je skupini zagotovilo prednost, saj je deponentom pomenilo zagotovilo, da bo lahko skupina pridobila celotni znesek potrebnega kapitala oziroma da bo sklad HFSF zagotovil kapital, če ga skupina ne bo mogla zbrati na trgu. Ta zaveza je olajšala tudi zbiranje zasebnega kapitala na trgu, saj je vlagateljem pomenila zagotovilo, da bo sklad HFSF zagotovil del kapitala, če ga skupina ne bo mogla pridobiti na trgu. Noben zasebni vlagatelj se ne bi zavezal k vlaganju kapitala, dokler ne bi poznal pogojev dokapitalizacije, in takrat skupina ni imela dostopa do kapitalskega trga. Navedena prednost je selektivna, saj ni bila dodeljena vsem bankam, ki poslujejo v Grčiji.

(176)

Ker je skupina dejavna na drugih bančnih trgih Evropske unije in ker finančne institucije iz drugih držav članice delujejo v Grčiji, bo ukrep B3 po vsej verjetnosti vplival tudi na trgovino med državami članicami in izkrivljal konkurenco.

(177)

Ukrep B3 zato pomeni pomoč, kot državno pomoč pa so ga 27. decembra 2012 priglasili tudi grški organi.

(178)

Udeležba sklada HFSF v dokapitalizaciji iz pomladi 2013 (ukrep B4) je pretvorba prve in druge premostitvene dokapitalizacije (ukrepa B1 in B2) in delna izvedba pisma o zavezi (ukrep B3) v trajno dokapitalizacijo v obliki navadnih delnic v višini 4 021 milijonov EUR. Celotnega zneska kapitala, ki je bil temu namenjen prek ukrepa B3, ni bilo treba vložiti, saj je bilo 550 milijonov EUR zbranih od zasebnih vlagateljev. Ukrep B4 je pretvorba že dodeljene pomoči, zato še vedno vključuje državna sredstva, vendar ne zviša nominalnega zneska pomoči. Vseeno pa poveča prednost za skupino (in s tem izkrivljanje konkurence), saj je ta ukrep trajna dokapitalizacija in ne začasna dokapitalizacija, kot sta ukrepa B1 in B2. V primerjavi z ukrepom B3, ki je le zaveza in ne dejanska dokapitalizacija, je ukrep B4 zvišal kapitalsko ustreznost skupine in zato prinaša večjo prednost.

(179)

Komisija ugotavlja, da taka podpora ni bila dodeljena vsem bankam, ki poslujejo v Grčiji. Zato je prednost, dodeljena skupini, selektivna. Komisija glede izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino na primer ugotavlja, da je pomoč skupini omogočila poslovanje v drugih državah članicah. Likvidacija skupine bi povzročila prenehanje njenih dejavnosti v tujini prek likvidacije teh dejavnosti ali njihove prodaje. Zato ta ukrep izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami. Ukrep pomeni državno pomoč.

(180)

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Znesek državne pomoči, vključen v ukrepe B1, B2, B3 in B4, znaša 4 571 milijonov EUR. Kot je navedeno v oddelku 7.1.3.4, je bil le del zneska, namenjenega decembra 2012 (ukrep B3), pretvorjen v dejansko kapitalsko injekcijo (ukrep B4). Dejansko izplačani znesek državne podpore je zato znašal le 4 021 milijonov EUR.

(181)

V točki 31 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija poleg absolutnega zneska pomoči upoštevati tudi pomoč „v razmerju do tveganju prilagojene aktive banke“. Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so bili dodeljeni v enoletnem obdobju, in sicer od aprila 2012 do maja 2013. Tveganju prilagojena aktiva skupine se je v tem obdobju spremenila, saj se je po prevzemu banke Emporiki Bank povečala. Zato se pojavi vprašanje, katera raven tveganju prilagojene aktive naj se uporabi, natančneje, ali bi bilo treba državno pomoč oceniti s pomočjo tveganju prilagojene aktive na začetku ali na koncu zadevnega obdobja. Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so namenjeni kritju kapitalske potrebe, ki jo je grška centralna banka določila marca 2012 (test izjemnih situacij iz leta 2012). Povedano drugače, kapitalske potrebe, ki naj bi jih navedeni ukrepi državne podpore obravnavali, so že obstajale marca 2012. Komisija zato meni, da bi bilo treba znesek pomoči, vključene v ukrepih B1, B2, B3 in B4, primerjati s tveganju prilagojeno aktivo skupine na dan 31. marca 2012. Dejstvo, da je skupina prevzela banko Emporiki Bank precej po marcu 2012, ne bi smelo vplivati na zmanjšanje razmerja „pomoči tveganju prilagojeni aktivi“. Pomoč nima nič manjšega učinka izkrivljanja, ker je skupina izvedla prevzem, ki je povečal njeno tveganju prilagojeno aktivo. Opozoriti je treba tudi, da grška centralna banka od marca 2012 do dokapitalizacije iz pomladi 2013 prevzemov, ki so jih izvedle grške banke, ni upoštevala in njihovih kapitalskih potreb prilagodila navzgor ali navzdol. To potrjuje, da so bili ukrepi B1, B2, B3 in B4 ukrepi pomoči, povezani s skupino v obsegu, v kakršnem je ta obstajala 31. marca 2012.

(182)

Prva in druga premostitvena dokapitalizacija ter pismo o zavezi so skupaj znašali 4 571 milijonov EUR. Ta znesek je enak 10,3 % tveganju prilagojene aktive skupine na dan 31. marca 2012 (94).

(183)

Ker je skupina uspela pridobiti zasebni kapital, je dejanski znesek, ki ga je sklad HFSF vložil v skupino, znašal le 4 021 milijonov EUR, kar pomeni 9,1 % tveganju prilagojene aktive skupine na dan 31. marca 2012.

(184)

Ukrepi A, B1, B2, B3, in B4 pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(185)

Člen 107(3)(b) Pogodbe Komisijo pooblašča, da presodi, ali je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanj[u] resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(186)

Komisija priznava, da lahko svetovna finančna kriza povzroči resne motnje v gospodarstvu države članice in da se lahko te motnje odpravijo z ukrepi v podporo bankam. To je bilo potrjeno v sporočilu o bančništvu iz leta 2008, sporočilu o dokapitalizaciji in sporočilu o prestrukturiranju. Komisija še vedno meni, da so pogoji za odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe izpolnjeni glede na ponovitev napetosti na finančnih trgih. Komisija je potrdila navedeno stališče s sprejetjem sporočila o podaljšanju iz leta 2011 (95) in sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(187)

Komisija je v zvezi z grškim gospodarstvom v svojih odločbah o odobritvi in podaljšanju programa pomoči grškim bankam ter v odobritvah ukrepov državne pomoči, ki jih je Grčija dodelila posameznim bankam (96), priznala, da obstaja nevarnost za resne motnje v grškem gospodarstvu in da je državna podpora bankam primerna za odpravo teh motenj. Ukrepe pomoči je zato treba oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

(188)

Komisija je med finančno krizo razvila merila združljivosti za različne vrste ukrepov pomoči. Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v sporočilu o bančništvu iz leta 2008.

(189)

V skladu s točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008 mora biti pomoč, da bi bila združljiva po členu 107(3)(b) Pogodbe, skladna s splošnimi merili združljivosti:

(190)

Smernice glede ukrepov dokapitalizacije so na voljo v sporočilu o dokapitalizaciji in sporočilu o podaljšanju iz leta 2011.

(191)

V sporočilu o prestrukturiranju je opredeljen pristop Komisije v zvezi z oceno načrtov prestrukturiranja, zlasti potrebe po ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, da se zagotovi ustrezen prispevek upravičenca in omeji izkrivljanje konkurence.

(192)

Navedeni okvir je bil dopolnjen s sporočilom o bančništvu iz leta 2013, ki se uporablja za ukrepe pomoči, priglašene po 31. juliju 2013.

(193)

Likvidnostna podpora, ki jo je skupina že prejela, je bila dokončno odobrena z zaporednimi odločbami o odobritvi ukrepov v okviru programa pomoči grškim bankam ter njegovih sprememb in podaljšanj (97). Morebitno prihodnjo likvidnostno podporo bo treba skupini dodeliti v okviru programa, ki ga je Komisija ustrezno odobrila. Pogoje za tako pomoč bo morala Komisija odobriti pred dodelitvijo pomoči, zato jih v tem sklepu ni treba podrobneje oceniti.

(194)

Dokapitalizacija iz leta 2009 v obliki prednostnih delnic (ukrep A) je bila dodeljena v okviru ukrepa dokapitalizacije, odobrenega leta 2008 v okviru programa pomoči grškim bankam na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008. Zato je ni treba ponovno oceniti na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008, ampak le na podlagi sporočila o prestrukturiranju.

(195)

Združljivost izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom (ukrep L2) bi bilo treba najprej oceniti na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008 in sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Vsaka izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom, dodeljena po 1. avgustu 2013, spada na področje uporabe sporočila o bančništvu iz leta 2013.

(196)

Združljivost dokapitalizacij iz sklada HFSF (ukrepi B1, B2, B3 in B4), zlasti kar zadeva nadomestilo, bi bilo treba najprej oceniti na podlagi sporočila o bančništvu iz leta 2008, sporočila o dokapitalizaciji in sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Komisija je v sklepu o začetku postopka za skupino Alpha izrazila pomisleke glede združljivosti ukrepa B1 z navedenimi sporočili. Navedeni ukrepi so bili izvedeni pred 31. julijem 2013, zato ne spadajo na področje uporabe sporočila o bančništvu iz leta 2013. Združljivost dokapitalizacij iz sklada HFSF (ukrepi B1, B2, B3 in B4) bi bilo treba oceniti tudi na podlagi sporočila o prestrukturiranju.

(197)

Da bi bila pomoč združljiva s členom 107(3)(b) Pogodbe, mora biti skladna s splošnimi merili združljivosti: primernostjo, nujnostjo in sorazmernostjo.

(198)

Ker grške banke niso imele dostopa do trga medbančnih posojil in so postale povsem odvisne od financiranja centralne banke, kot je navedeno v uvodni izjavi 26, in ker si skupina ni mogla izposoditi zadostnih sredstev prek rednih operacij refinanciranja, je potrebovala izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom, da bi si zagotovila zadostno likvidnost in s tem preprečila svoj propad. Komisija meni, da je ukrep L2 primeren mehanizem za odpravo resne motnje, ki bi jo povzročil propad skupine.

(199)

Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom pomeni razmeroma visoke stroške financiranja za skupino, zato ima ta zadostno spodbudo, da se pri razvoju svojih dejavnosti ne zanaša na navedeni vir financiranja. Skupina je morala plačevati obrestno mero, ki je bila […] bazičnih točk višja od tiste za redne operacije refinanciranja Eurosistema. Poleg tega je morala državi plačati provizijo za jamstvo v višini […] bazičnih točk. Zato so skupni stroški izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom za skupino bistveno višji od običajnih stroškov refinanciranja ECB. Razlika med temi stroški je višja zlasti od zahtevane stopnje provizije za jamstvo iz sporočila o podaljšanju iz leta 2011. Zato se lahko skupno nadomestilo, ki ga je zaračunala država, šteje za zadostno. Grška centralna banka in ECB znesek izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom redno preverjata ob upoštevanju dejanskih potreb skupine. Pozorno spremljata uporabo te pomoči in zagotavljata, da je omejena na najmanjši potrebni znesek. Zato ukrep L2 skupini ne zagotavlja presežne likvidnosti, ki bi jo lahko uporabila za financiranje dejavnosti, ki izkrivljajo konkurenco. Omejena je na najmanjši potrebni znesek.

(200)

Tak natančen nadzor nad uporabo izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom in redno preverjanje, ali je uporaba te pomoči omejena na najmanjšo potrebno, zagotavljata tudi, da je navedena likvidnost sorazmerna in ne povzroča neupravičenega izkrivljanja konkurence. Komisija ugotavlja tudi, da se je Grčija zavezala, da bo skupina izvedla ukrepe prestrukturiranja, ki bodo zmanjšali njeno odvisnost od financiranja centralne banke ter upoštevala omejitve glede ravnanja, kot je bilo analizirano v oddelku 7.6. S pomočjo navedenih dejavnikov se bo odvisnost od likvidnostne podpore končala v najkrajšem možnem času, takšna pomoč pa bo sorazmerna.

(201)

Ukrep L2 je torej v skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in sporočilom o podaljšanju iz leta 2011. Sporočilo o bančništvu iz leta 2013 glede jamstev ni uvedlo nobenih dodatnih zahtev, torej je ukrep L2 tudi v skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2013.

(202)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 189 in v skladu s točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008, mora biti pomoč, da bi bila združljiva po členu 107(3)(b) Pogodbe, skladna s splošnimi merili združljivosti (98): primernostjo, nujnostjo in sorazmernostjo.

(203)

Sporočilo o dokapitalizaciji in sporočilo o podaljšanju iz leta 2011 navajata nadaljnje smernice glede ravni nadomestila, potrebnega za državne kapitalske injekcije.

(204)

Komisija glede primernosti dokapitalizacij iz sklada HFSF (ukrepi B1, B2, B3 in B4) meni, da so primerne, saj skupini omogočajo izpolnjevanje kapitalskih zahtev. Skupina brez dokapitalizacij iz sklada HFSF ne bi mogla nadaljevati svojih dejavnosti in bi izgubila dostop do operacij refinanciranja ECB.

(205)

Komisija je v zvezi s tem v sklepu o začetku postopka za skupino Alpha opozorila, da je skupina ena od največjih bančnih institucij v Grčiji, tako glede dajanja posojil kot glede zbiranja vlog. Kot taka je skupina sistemsko pomembna banka za Grčijo. Propad skupine bi zato povzročil resno motnjo v grškem gospodarstvu. V takratnih prevladujočih okoliščinah so imele finančne institucije v Grčiji težave pri dostopu do financiranja. Pomanjkanje financiranje je omejilo njihovo sposobnost zagotavljanja posojil grškemu gospodarstvu. V takih razmerah bi propad skupine še povečal motnje v gospodarstvu. Poleg tega so bili ukrepi B1, B2, B3 in B4 sprejeti predvsem zaradi programa PSI, ki je bil zelo izjemen in nepredvidljiv dogodek, in ne zaradi slabega upravljanja skupine ali ker bi ta prevzemala prevelika tveganja. Navedeni ukrepi so zato usmerjeni zlasti v odpravo posledic programa PSI in prispevajo k ohranjanju finančne stabilnosti v Grčiji.

(206)

Komisija je v sklepu o začetku postopka za skupino Alpha izrazila pomisleke, ali so bili takoj sprejeti vsi možni ukrepi za zagotovitev, da skupina v prihodnosti ne bo več potrebovala pomoči. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 121 in 122 tega sklepa, se je Grčija zavezala, da bo izvedla več ukrepov v zvezi z upravljanjem podjetij in komercialnimi dejavnostmi skupine. Kot je opisano v uvodnih izjavah 99 in 106, je skupina tudi znatno prestrukturirala svoje dejavnosti, pri čemer so že bili izvedeni številni ukrepi za znižanje stroškov. S tem so bili pomisleki Komisije odpravljeni.

(207)

Komisija je v sklepu o začetku postopka za skupino Alpha izrazila pomisleke tudi o tem, ali obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi za primer, da bi skupina prešla pod državni nadzor, oziroma za primer, da bi zasebni delničarji ohranili nadzor, država pa bi postala večinska lastnica skupine. Zaveze iz uvodnih izjav 121 in 122 tega sklepa zagotavljajo, da se bodo kreditni posli skupine opravljali na komercialni osnovi in da bo vsakodnevno poslovanje zaščiteno pred poseganjem države. Okvir odnosov, o katerem sta se dogovorila sklad HFSF in skupina, zagotavlja tudi, da vodstvo skupine ne bo prevzemalo prevelikih tveganj in bodo interesi države kot glavnega delničarja zaščiteni.

(208)

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 torej zagotavljajo ohranitev finančne stabilnosti v Grčiji. Sprejeti so bili pomembni ukrepi za zmanjšanje prihodnjih izgub in za zagotavljanje, da neustrezno upravljanje ne bo ogrožalo dejavnosti skupine. Na podlagi tega Komisija ugotavlja, da so ukrepi B1, B2, B3 in B4 primerni.

(209)

V skladu s sporočilom o bančništvu iz leta 2008 mora biti ukrep pomoči po višini in obliki nujen za doseganje cilja. To pomeni, da mora biti kapitalska injekcija omejena na najmanjši znesek, potreben za doseganje cilja.

(210)

Grška centralna banka je v okviru testa izjemnih situacij izračunala znesek kapitalske podpore, da bi zagotovila, da bo navadni lastniški temeljni kapital v obdobju 2012–2014 ostal nad določeno ravnjo, kot je prikazano v preglednici 3. Zato kapitalska podpora skupini ne zagotavlja presežnega kapitala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 206, so bili sprejeti ukrepi za zmanjšanje tveganja, da bo skupina v prihodnosti potrebovala dodatno pomoč.

(211)

Glede nadomestila za prvo in drugo premostitveno dokapitalizacijo (ukrepa B1 in B2) Komisija opozarja, da sta bila ukrepa dodeljena maja 2012 in decembra 2012 ter izplačana s stvarnim vložkom v obliki obveznic instrumenta EFSF. Sklad HFSF je od dneva izplačila navedenih obveznic do dneva dokapitalizacije iz pomladi 2013 prejemal nadomestilo v obliki natečenih obresti na obveznice EFSF in provizije v višini 1 % (99). Kot je bilo poudarjeno v sklepu o začetku postopka za skupino Alpha, je navedeno nadomestilo nižje od razpona od 7 % do 9 %, ki je določeno v sporočilu o dokapitalizaciji. Vendar je bilo obdobje plačevanja nizkega nadomestila pri ukrepu B1 omejeno na eno leto, pri ukrepu B2 pa na pet mesecev (oziroma do pretvorbe premostitvene dokapitalizacije v standardno dokapitalizacijo v obliki navadnih delnic, tj. ukrep B4). Medtem ko prva in druga premostitvena dokapitalizacija nista povzročili zmanjšanja deleža obstoječih delničarjev, je dokapitalizacija iz pomladi 2013, ki je bila pretvorba prve in druge premostitvene dokapitalizacije, močno zmanjšala njihov delež lastniškega kapitala skupine, saj je ta upadel na 4,9 %. Neobičajne razmere, ki so prevladovale od datuma prve premostitvene dokapitalizacije, so se nato končale. Pomisleki, izraženi v sklepu o začetku postopka za skupino Alpha, so bili zato odpravljeni.

(212)

Drugič, Komisija lahko ob upoštevanju netipičnega vira težav skupine, ki je utrpela izgube predvsem zaradi odpisa dolga državi (program PSI in odkup dolga, ki sta državi zagotovila precejšnjo prednost, tj. zmanjšanje dolga) in zaradi posledic dolgotrajne recesije v domačem gospodarstvu sprejme tako začasno odstopanje od standardnih zahtev glede nadomestila iz sporočila o dokapitalizaciji (100).

(213)

Ukrep B3 je bil zaveza za zagotovitev kapitala. Ta zaveza, sprejeta decembra 2012, je bila izvedena z dejansko kapitalsko injekcijo maja in junija 2013, komaj pet mesecev po njenem sprejetju. Zato in zaradi razlogov iz uvodne izjave 212 je sprejemljivo, da se nadomestilo za navedeno zavezo ni izplačevalo.

(214)

Glede ukrepa B4 bi bilo treba kapitalske injekcije v skladu s točko 8 sporočila o podaljšanju iz leta 2011 vpisati z dovolj velikim odbitkom cene delnic po prilagoditvi za učinek slabitve, kar bi bilo razumno zagotovilo, da bo država prejela primerno vračilo. Navedena dokapitalizacija ni omogočila velikega odbitka cene delnic, prilagojene za učinek slabitve, vendar je bilo dejansko nemogoče doseči velik odbitek teoretične cene brez pravice do vpisa (101). Pred dokapitalizacijo iz pomladi 2013 je tržna kapitalizacija skupine znašala le nekaj sto milijonov EUR. V takih okoliščinah se pojavi vprašanje, ali bi bilo treba izločiti vse obstoječe delničarje. Komisija ugotavlja, da je bila cena delnic ob izdaji določena v višini povprečne tržne cene za petdeset dni pred določitvijo cene ob izdaji, od katere se je odštel 50-odstotni odbitek. Poleg tega ugotavlja, da se je delež že obstoječih delničarjev močno zmanjšal, saj so imeli po navedeni dokapitalizaciji v lasti samo 4,9 % deleža skupine. Zato uporaba dodatnega odbitka na tržno ceno ne bi močno vplivala na nadomestilo skladu HFSF. Ob upoštevanju posebnega položaja grških bank, ki je pojasnjen v uvodni izjavi 212, in glede na dejstvo, da potreba po pomoči izhaja iz odpisa dolga državi, Komisija meni, da je bila cena delnic, ki jih je vpisala država, dovolj nizka.

(215)

Sklad HFSF je izdal tudi nakupne bone in dodelil en nakupni bon za vsako novo delnico, ki jo je vpisal zasebni vlagatelj, ki je sodeloval v dokapitalizaciji iz pomladi leta 2013. Sklad HFSF je navedene nakupne bone dodelil brez plačila. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 93, vsak nakupni bon pomeni pravico do nakupa 7,40 delnice sklada HFSF v določenih intervalih in po izvršilnih cenah. Izvršilna cena je enaka vpisni ceni sklada HFSF, povečana za letno in kumulativno maržo (4 % za prvo leto, 5 % za drugo leto, 6 % za tretje leto, 7 % za četrto leto in nato 8 % za zadnjih šest mesecev, prilagojenih na letno raven). Nadomestilo, ki ga je sklad HFSF prejel za delnice v svoji lasti, je dejansko omejeno na navedene ravni. Navedeno nadomestilo je nižje od razpona od 7 % do 9 %, ki je določeno v sporočilu o dokapitalizaciji. Ker so bili nakupni boni ključni dejavnik za uspeh izdaje pravic in zasebne prodaje, ki jih je skupina izvedla pred dokapitalizacijo iz pomladi 2013, Komisija meni, da so skupini omogočili zmanjšanje pomoči za 550 milijonov EUR. Simulacije, ki so bile takrat na voljo, so dejansko pokazale, da zasebni vlagatelji zaradi nizkega količnika kapitalske ustreznosti skupine pred dokapitalizacijo in zaradi velike negotovosti, ki je v tistem času prevladovala, brez nakupnih bonov ne bi imeli zadostnega donosa in ne bi sodelovali. Sklad HFSF bi ob uveljavitvi nakupnih bonov prejel minimalno pozitivno nadomestilo, cilj memoranduma o gospodarskih in finančnih politikah pa je bil privabiti zasebne vlagatelje, da bi nekatere banke ostale v zasebnem upravljanju in ne bi bil ves bančni sektor pod nadzorom sklada HFSF, zato lahko Komisija iz razlogov iz uvodnih izjav 205 in 212 sprejme tako odstopanje od standardnih zahtev glede nadomestila iz sporočila o dokapitalizaciji. Ta odločitev temelji tudi na dejstvu, da zakon o skladu HFSF, kakor je bil spremenjen marca 2014, ne zagotavlja morebitne prilagoditve nakupnih bonov v primeru povečanja delniškega kapitala brez predkupne pravice, v primeru izdaje pravic pa se lahko prilagodi le izvršilna cena nakupnega bona, vendar šele naknadno in le do zneska prihodkov od prodaje predkupnih pravic sklada HFSF. Poleg tega bo Komisija lahko zaradi zaveze Grčije, da bo pred morebitnim odkupom nakupnih bonov, ki jih je izdal sklad HFSF, od Komisije pridobila soglasje, zagotovila, da morebitni prihodnji odkup ne bo še bolj zmanjšal nadomestila sklada HFSF in povečal nadomestila imetnikom nakupnih bonov.

(216)

Komisija glede tega, da so delnice sklada HFSF neglasovalne, opozarja, da se potreba po pomoči ni pojavila zlasti zaradi prevzemanja prevelikih tveganj. Poleg tega je bil cilj memoranduma o gospodarskih in finančnih politikah ohraniti nekatere banke v zasebnem upravljanju. Okvir odnosov in samodejna ponovna dodelitev glasovalnih pravic v primeru neizvajanja načrta prestrukturiranja zagotavljata zaščitne ukrepe, ki bodo zasebnim upravljavcem v prihodnosti preprečili prevzemanje prevelikih tveganj. Program PSI in odkup iz decembra 2012 sta neke vrste nadomestili za državo, saj se je njen dolg skupini zmanjšal za več milijard EUR. Komisija zaradi vseh navedenih razlogov sprejme, da sklad HFSF prejme neglasovalne delnice. Komisija zato ugotavlja, da je bil ukrep B4 nujen.

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so torej po višini in obliki nujni za reševanje.

(217)

Komisija ugotavlja, da je skupina prejela zelo visok znesek državne pomoči. Zato bi lahko prišlo do resnega izkrivljanja konkurence. Vendar se je Grčija zavezala, da bo izvedla več ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov prelivanja. Zaveze zagotavljajo zlasti, da se bodo dejavnosti skupine še naprej opravljale na komercialni osnovi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 121 in 122. Grčija se je zavezala tudi k uvedbi prepovedi prevzemov ter k številnim odprodajam, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 123 do 124. Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence so podrobneje ocenjeni v oddelku 7.6.

(218)

V skupini je bil imenovan tudi skrbnik spremljanja, ki bo spremljal pravilno izvajanje zavez o upravljanju podjetij in komercialnih dejavnostih. To bo preprečilo škodljive spremembe poslovne prakse skupine in s tem zmanjšalo morebitne negativne učinke prelivanja.

(219)

Poleg tega je bil 12. junija 2014 Komisiji predložen nov obsežen načrt prestrukturiranja. Ta je ocenjen v oddelku 7.6.

(220)

Pomisleki, izraženi v sklepu o začetku postopka za skupino Alpha, so bili odpravljeni. Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so sorazmerni glede na točko 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008.

(221)

Zato se sklene, da so dokapitalizacije iz sklada HFSF (ukrepi B1, B2, B3 in B4) ob upoštevanju točke 15 sporočila o bančništvu iz leta 2008, sporočila o dokapitalizaciji in sporočila o podaljšanju iz leta 2011 primerne, nujne in sorazmerne.

(222)

Banke, ki prejemajo pomoč, v skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju prevzemov podjetij ne morejo financirati prek državne pomoči, razen če je to potrebno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. V točkah 40 in 41 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da banke ne smejo uporabljati državne pomoči za prevzem konkurenčnih dejavnosti, razen če je prevzem sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja ali za zagotavljanje učinkovite konkurence. Poleg tega lahko prevzemi ogrozijo ali otežijo ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Komisija mora zato presoditi, ali so prevzemi, ki jih je izvedla skupina, skladni s sporočilom o prestrukturiranju.

(223)

Prevzem banke Emporiki Bank bo glede operativne donosnosti pospešil ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja skupine, saj združitev dveh bank na istem geografskem trgu skupini omogoča uresničitev pomembnih sinergij, na primer v obliki zmanjšanja števila zaposlenih, zaprtja podružnic in znižanja režijskih stroškov. Skupina pridobi stranke in vloge ter znatno zniža stroške distribucije. Zapira številne podružnice združenega subjekta in tudi racionalizira naloge glavne poslovalnice.

(224)

Kar zadeva likvidnostne položaje, prevzem ugodno vpliva na skupino. Dejansko je razmerje med posojili in vlogami prevzetega subjekta znašalo 115 %, kar je precej manj od zelo visokega razmerja med posojili in vlogami skupine (102). Prispeva torej k znatnemu izboljšanju razmerja med posojili in vlogami skupine.

(225)

Transakcija je imela z vidika statistike pozitiven učinek tudi na količnik kapitalske ustreznosti skupine, saj je skupina prevzela visoko dokapitalizirano banko za plačilo 1 EUR. Pro forma količnik kapitalske ustreznosti združenega subjekta je dne 31. marca 2012 znašal 11,8 %, količnik kapitalske ustreznosti skupine pa je bil le 8,8-odstoten. Podobno je pro forma količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala združenega subjekta znašal 11,1 %, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala skupine pa 7,9 %. Visok kapital banke Emporiki Bank pomeni zaščito pred prihodnjimi izgubami, ki bi se lahko udejanjile v testu izjemnih situacij, kot je prikazano v preglednici 3. Pri statičnem opazovanju povečanja količnika kapitalske ustreznosti skupine je bil precenjen pozitiven učinek na njen dolgoročni kapitalski položaj. Prevzem je torej pozitiven za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega delovanja skupine.

(226)

V skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju se lahko pomoč za prestrukturiranje uporablja le za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine, in se ne sme uporabiti za prevzeme drugih podjetij. V tem primeru ima prevzem pozitivne posledice za uspešno poslovanje skupine, vendar ni potreben za njeno uspešno poslovanje v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju.

(227)

Skupina je za nakup banke Emporiki Bank plačala le 1 EUR. Nakupna cena torej ni bila financirana z državno pomočjo. To pomeni tudi, da skupina zaradi plačila nakupne cene ni imela kapitalskih potreb. Poleg tega je bila banka Emporiki bank ustrezno kapitalizirana (tj. do ravni, ki je bila zahtevana v okviru testa izjemnih situacij iz leta 2012, kot je prikazano v preglednici 3). Zato ni verjetno, da bo imela skupina zaradi prevzema v prihodnosti kapitalsko potrebo.

(228)

Zaradi neobičajnih pogojev (nakup banke, ki je bila popolnoma kapitalizirana zaradi zahtev iz testa izjemnih situacij, za 1 EUR) prevzem banke Emporiki Bank izjemoma ni v nasprotju z zahtevo glede omejitve pomoči na najnižjo potrebno.

(229)

V skladu s točkama 39 in 40 sporočila o prestrukturiranju se državna pomoč ne sme uporabljati na škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči, in zlasti za prevzem konkurenčnih dejavnosti. V točki 41 sporočila o prestrukturiranju je navedeno tudi, da so prevzemi lahko odobreni, če so sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja ali za zagotavljanje učinkovite konkurence. V takih okoliščinah mora biti prevzem pravičen in zagotavljati pogoje učinkovite konkurence na upoštevnem trgu.

(230)

V skladu z oceno uspešnega poslovanja, ki jo je izvedel zunanji svetovalec v začetku leta 2012, je grška centralna banka menila, da banka Emporiki Bank samostojno ni sposobna uspešnega poslovanja. Banki Crédit Agricole je povzročala velike izgube, ki jo je zato želela prodati. Če prodaja ne bi bila mogoča, bi lahko banka Crédit Agricole proučila možnost, da jo pusti, naj propade. Transakcija se zato lahko šteje za sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti, kot je opisana v točki 41 sporočila o prestrukturiranju.

(231)

Noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči, ni predložil veljavne ponudbe za prevzem banke Emporiki Bank, postopek prodaje pa je bil odprt, pregleden in nediskriminacijski. Skupina torej ni izrinila nobenega ponudnika, ki ni prejemal pomoči. Navedeni prevzem je odobril grški organ za konkurenco, zato rezultat prodaje ne ogroža pogojev učinkovite konkurence v Grčiji.

(232)

Poleg tega potreba skupine po pomoči ne izhaja iz slabega upravljanja ali prevzemanja prevelikih tveganj. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 227, za financiranje tega prevzema ni bila uporabljena državna pomoč (nakup banke, ki je bila kapitalizirana do ravni, potrebne za opravljen test izjemnih situacij grške centralne banke, za 1 EUR).

(233)

Ob upoštevanju navedenega se lahko sklene, da je prevzem banke Emporiki bank v skladu z oddelkom 4 sporočila o prestrukturiranju.

(234)

Ob upoštevanju izjemnega položaja grških bank in posebnosti prevzema banke Emporiki Bank se sklene, da je navedeni prevzem v skladu z zahtevami iz sporočila o prestrukturiranju.

(235)

Prevzemi izbranih sredstev in obveznosti treh zadružnih bank bodo okrepili dolgoročno uspešno poslovanje skupine.

(236)

Natančneje, vključitev vlog treh zadružnih bank v bilanco stanja skupine je izboljšalo njen profil likvidnosti. Neto razmerje med posojili in vlogami banke Alpha Bank S.A. se je zmanjšalo za približno 1,5 %, zmanjšala pa se je tudi njena odvisnost od Eurosistema.

(237)

Poleg tega so prevzemi skupini omogočili, da poveča svoje prihodke z razširitvijo baze strank v več geografskih regijah. Skupina ni prevzela nobene drage infrastrukture ali drage mreže podružnic. Prav tako ni prevzela nobenih posojil. Torej ni povečala svojih zahtev po tveganju ali kapitalskih zahtev.

(238)

V skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju se lahko pomoč za prestrukturiranje uporablja le za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine, in se ne sme uporabiti za prevzeme drugih podjetij. V tem primeru ima prevzem pozitivne posledice za uspešno poslovanje skupine, vendar ni potreben za njeno uspešno poslovanje v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju.

(239)

Plačilo skupine za prevzem prenesenih sredstev in obveznosti treh zadružnih bank je bilo določeno na 2,1 % vrednosti prenesenih vlog in je znašalo približno 9 milijonov EUR, kar je enako 0,01 % skupne bilance stanja skupine v času prevzema. Navedeno plačilo se zato lahko šteje za zelo nizko. Poleg tega je skupina že zbrala 550 milijonov EUR zasebnega kapitala v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013.

(240)

Sklene se, da je bila prevzemna cena prenesenih sredstev in obveznosti (v glavnem vlog) treh zadružnih bank tako nizka, da ni preprečila omejitve pomoči na najnižjo potrebno.

(241)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 229, v skladu s točkama 39 in 40 sporočila o prestrukturiranju se državna pomoč razen v izjemnih primerih ne sme uporabljati na škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči, in zlasti za prevzem konkurenčnih dejavnosti.

(242)

Po mnenju grške centralne banke tri zadružne banke niso bile sposobne uspešnega poslovanja, ukrepi za reševanje pa so bili potrebni zaradi ohranjanja finančne stabilnosti. Prevzemi se zato lahko štejejo za sestavni del konsolidacije, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti, kot je opisana v točki 41 sporočila o prestrukturiranju.

(243)

Poleg tega noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči, ni predložil veljavne ponudbe za prevzem sredstev in obveznosti treh zadružnih bank, edino ponudbo pa je predložila banka, ki je prejela še več pomoči. Obseg prevzetih sredstev in obveznosti ni bil velik in ni spremenil strukture trga (103).

(244)

Komisija zato meni, da je zaradi teh posebnih okoliščin odobritev prevzemov upravičena v skladu s točko 41 sporočila o prestrukturiranju.

(245)

Sklene se, da so ob upoštevanju posebnosti prevzemov izbranih sredstev in obveznosti treh zadružnih bank navedeni prevzemi v skladu z zahtevami iz sporočila o prestrukturiranju.

(246)

Prevzem banke Citibank Greece, vključno z družbo Diners, bo okrepil dolgoročno uspešno poslovanje skupine. Skupina je prevzela posojilno banko z visokim proračunom. Poleg tega je neto portfelj posojil precej manjši od prevzetih vlog.

(247)

Vključitev vlog banke Citibank Greece v bilanco stanja skupine bo izboljšala profil srednje- in dolgoročnega financiranja skupine, obenem pa bo povečala njeno donosnost.

(248)

Poleg tega bo skupina prek prevzemov okrepila svojo franšizo in zmogljivost zbiranja vlog ter s tem izoblikovala uravnovešen in trajnosten poslovni model.

(249)

Pričakovane znatne sinergije v smislu osrednjih funkcij, storitev IT in stroškov poslovanja bodo prispevale k dolgoročno uspešnemu poslovanju skupine.

(250)

Prevzem je torej pozitiven za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega delovanja skupine.

(251)

V skladu s točko 23 sporočila o prestrukturiranju se lahko pomoč za prestrukturiranje uporablja le za kritje stroškov prestrukturiranja, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja skupine, in se ne sme uporabiti za prevzeme drugih podjetij. V tem primeru ima prevzem pozitivne posledice za uspešno poslovanje skupine, vendar ni potreben za njeno uspešno poslovanje v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju.

(252)

Skupina je za nakup banke Citibank Greece in družbe Diners plačala le 2 milijona EUR (104).

(253)

Prevzeti portfelj vključuje veliko število posojil, ki so odpisana v celoti. Dejansko bi lahko vrednotenje navedenega novega portfelja posojil izravnalo omejeno kapitalsko potrebo, ki bo nastala zaradi njihove vključitve v bilanco stanja skupine.

(254)

Poleg tega je skupina zbrala 1,2 milijarde EUR zasebnega kapitala po ceni za delnico, ki je bila višja od cene za delnico, po kateri je sklad HFSF vpisal delnice v okviru dokapitalizacije iz pomladi 2013.

(255)

V navedenih posebnih okoliščinah ni mogoče trditi, da je bil prevzem financiran z državno pomočjo. Zaradi prevzema se ne bo povečala potreba po pomoči ali zmanjšalo nadomestilo obstoječe pomoči.

(256)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 241, se državna pomoč ne sme uporabljati na škodo podjetij, ki niso prejemniki pomoči, zlasti za prevzem konkurenčnih dejavnosti.

(257)

Nakupna cena, plačana za banko Citibank Greece, je bila zelo nizka in skupina je zbrala visok znesek zasebnega kapitala po visoki ceni za delnico. Zato se ne more šteti, da je bila za financiranje navedenega prevzema uporabljena pomoč.

(258)

Poleg tega noben ponudnik, ki ni prejemal pomoči, ni predložil ponudbe za prevzem obsega dejavnosti, ki ga je prevzela skupina, zato ta ni izrinila nobenega ponudnika, ki ni prejemal pomoči.

(259)

Ob upoštevanju elementov iz uvodnih izjav 257 in 258 prevzem ne spada med prepovedane dejavnosti iz točk 39 in 40 sporočila o prestrukturiranju. Poleg tega Komisija opozarja, da potreba skupine po pomoči ne izhaja iz slabega upravljanja ali prevzemanja prevelikih tveganj.

(260)

Sklene se, da je navedeni prevzem ob upoštevanju izjemnega položaja skupine (105) in posebnosti prevzema banke Citibank Greece skladen z zahtevami iz sporočila o prestrukturiranju.

(261)

Kot je navedeno v oddelkih 2.1.1 in 2.1.2, so težave, s katerimi se sooča skupina, predvsem posledica grške dolžniške krize in globoke recesije v Grčiji in južni Evropi. Grška vlada je zaradi navedenega dejavnika izgubila dostop do finančnih trgov in je morala na koncu s pogajanji doseči sporazum z domačimi in mednarodnimi upniki, tj. program PSI, s katerim so se terjatve do države znižale za 53,3 %. Poleg tega je bilo 31,5 % terjatev poravnanih z novimi grškimi državnimi obveznicami z nižjimi obrestnimi merami in daljšimi roki zapadlosti. Država je decembra 2012 te nove grške državne obveznice odkupila od grških bank po ceni od 30,2 % do 40,1 % njihove nominalne vrednosti in s tem povzročila dodatne izgube grških bank. Poleg vpliva programa PSI in odkupa dolga na kapitalski položaj skupine je ta med letom 2010 in sredino leta 2012 zabeležila tudi velik odliv vlog zaradi nevarnosti izstopa Grčije iz euroobmočja kot posledice nevzdržnega javnega dolga in gospodarske recesije.

(262)

Ukrepi B1, B2, B3 in B4 znašajo 4 571 milijonov EUR, kar je manj kot znesek izgub, vknjižen po programu PSI (4 786 milijonov EUR). V takem primeru in pod pogojem, da težave niso posledica zlasti prevzemanja prevelikih tveganj, bo Komisija v skladu s točko 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011 omilila svoje zahteve.

(263)

Največji del kapitalskih potreb izvira iz običajne izpostavljenosti finančne institucije tveganju državnih posojilojemalcev v domači državi. Navedeno dejstvo je bilo poudarjeno tudi v uvodnih izjavah 58 in 69 sklepa o začetku postopka za skupino Alpha. Komisija ugotavlja tudi, da je bila izpostavljenost skupine grškemu tveganju državnih posojilojemalcev manjša kot izpostavljenost drugih grških bank, zato ni mogoče šteti, da je nakopičila prekomerne izpostavljenosti državnemu dolgu. Zato je potreba po obravnavi vprašanj moralnega tveganja v načrtu prestrukturiranja skupine manjša kot pri drugih finančnih institucijah, ki prejemajo pomoč in so nakopičile prekomerna tveganja. Ukrepi pomoči so manj izkrivljajoči, zato bi bilo treba ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence sorazmerno omiliti. Program PSI in odkup dolga pomenita odpis dolga državi, zato je lahko nadomestilo države za dokapitalizacijo bank nižje.

(264)

Grško gospodarstvo se je od leta 2008 skrčilo za približno 25 %, skupina pa je prevzela banko z manj uspešnim poslovanjem v obliki banke Emporiki Bank, zato mora skupina svojo organizacijo, strukturo stroškov in poslovno mrežo prilagoditi temu novemu okolju, da bi ponovno vzpostavila donosnost. Skupina mora torej kljub temu, da se ne postavlja vprašanje moralnega tveganja, racionalizirati svoje dejavnosti v Grčiji, da bi si zagotovila dolgoročno uspešno poslovanje.

(265)

Drugi pomembni vir izgub skupine so bila njena posojila grškim gospodinjstvom in družbam. Komisija meni, da so te izgube predvsem posledica izjemno obsežnega in dolgotrajnega zmanjševanja BDP, ki se je v petih letih zmanjšal za približno 25 %, in niso nastale zaradi tvegane posojilne prakse skupine. Zato pomoč, dodeljena za pokritje navedenih izgub, ne ustvarja moralnega tveganja, ki nastane, če se pomoč uporabi za zaščito banke pred posledicami preteklega tveganega ravnanja. Pomoč je zato manj izkrivljajoča (106).

(266)

Vendar del kapitalskih potreb skupine in njenih izgub iz posojil izvira iz nekaterih mednarodnih odvisnih podjetij. Leta 2012 na primer so izgube ustvarjale dejavnosti na Cipru, v Romuniji, Srbiji, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Bolgariji, dejavnosti v Albaniji pa so dosegle le prag dobička. Test izjemnih situacij, ki je bil opravljen leta 2012 za določitev kapitalskih potreb skupine, je pokazal, da so napovedi kreditne izgube v osnovnem scenariju znašale 921 milijonov EUR, v negativnem scenariju pa 1 201 milijonov EUR. Tuja aktiva je pomenila tudi izčrpavanje likvidnosti, saj je financiranje znotraj skupine znašalo več milijard EUR.

(267)

Skupina je imela med štirimi največjimi grškimi bankami najnižji delež grških državnih obveznic v času izvajanja programa PSI, izguba zaradi programa PSI pa je bila večja od pomoči, prejete prek ukrepov B, B2, B3 in B4, zato je mogoče skleniti, da večina izgub in potreba po pomoči spadajo pod točko 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011, ki Komisiji omogoča, da omili svoje zahteve. Del potrebe po pomoči izvira iz izgub iz posojil v Grčiji zaradi izredno globoke in dolgotrajne recesije in ne iz tvegane posojilne politike. Taka pomoč ne ustvarja moralnega tveganja in je zato manj izkrivljajoča.

(268)

Nazadnje, omejen del potrebe po pomoči izvira iz prevzemanja tveganj skupine v zvezi z njenimi tujimi odvisnimi družbami.

(269)

Načrt prestrukturiranja mora zagotoviti, da lahko finančna institucija do konca obdobja prestrukturiranja ponovno vzpostavi svojo dolgoročno uspešno poslovanje (oddelek 2 sporočila o prestrukturiranju). V zadevnem primeru je obdobje prestrukturiranja opredeljeno kot obdobje od datuma sprejetja tega sklepa do 31. decembra 2018.

(270)

Grčija je v skladu s točkami 9, 10 in 11 sporočila o prestrukturiranju predložila celovit in podroben načrt prestrukturiranja, ki vsebuje popolne informacije o poslovnem modelu skupine. Načrt opredeljuje tudi vzroke za težave, s katerimi se sooča skupina, in sprejete ukrepe za odpravo vseh težav v zvezi z uspešnim poslovanjem, s katerimi se je soočala. Načrt prestrukturiranja zlasti opisuje izbrano strategijo za ohranitev operativne učinkovitosti skupine in odpravo visoke ravni nedonosnih posojil, ranljivega likvidnostnega in kapitalskega položaja ter strategijo za podjetja skupine v tujini, katerih financiranje in kapital sta bila v zadnjih letih odvisna od matičnega podjetja.

(271)

Glede likvidnosti in odvisnosti skupine od financiranja iz Eurosistema je v načrtu prestrukturiranja predvidena omejena rast bilance stanja v Grčiji in ponovna rast depozitne osnove. Odvisnost od izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom, ki se je že zmanjšala, se bo še naprej zmanjševala, kar bo prispevalo tudi k znižanju stroškov financiranja skupine.

(272)

Zaveza glede razmerja med posojili in vlogami iz uvodne izjave 118 zagotavlja, da bo imela skupina ob koncu obdobja prestrukturiranja vzdržno strukturo bilance stanja. Prodaja vrednostnih papirjev in drugih sekundarnih dejavnosti bo prav tako okrepila likvidnostni položaj skupine. Zaradi še vedno negotovega likvidnostnega položaja skupine lahko Komisija ugodi zahtevi grških organov, da se odobri njihova zagotovitev likvidnosti skupini na podlagi ukrepov jamstva in državnih obligacijskih posojil v okviru programa pomoči grškim bankam in izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom.

(273)

Da bi skupina znižala svoje stroške financiranja, se je Grčija zavezala tudi, da bo skupina nadalje zniževala obrestne mere, ki jih plačuje za vloge, kot je opisano v uvodni izjavi 118. Tako znižanje stroškov vlog bo bistveno prispevalo k izboljšanju donosnosti skupine pred oblikovanjem rezervacij.

(274)

Po začetku krize je skupina začela z racionalizacijo svoje poslovne mreže v Grčiji z zmanjšanjem števila podružnic in zaposlenih (107). Do leta 2017 se bodo skupni stroški skupine v primerjavi z letom 2013 znižali za dodatnih […] %. Da bi skupina dosegla ta cilj, se je Grčija zavezala, da bo skupina do 31. decembra 2017 zmanjšala število svojih podružnic in zaposlenih v Grčiji na […] oziroma […], skupne stroške (108) v Grčiji pa na največ […] milijonov EUR. Pričakovano razmerje med stroški in prihodki bo ob koncu obdobja prestrukturiranja manjše od […] %. Komisija meni, da načrt prestrukturiranja ohranja učinkovitost skupine v novem tržnem okolju.

(275)

Drugo ključno področje je upravljanje nedonosnih posojil, saj so ta posojila 31. decembra 2013 znašala 32,4 % portfelja (109). Skupina namerava okrepiti svojo kreditno politiko (omejitve, zavarovalno kritje) in se osredotočiti na osnovno dejavnost, da bi čim bolj zmanjšala svoje izgube. Grčija se je zavezala tudi, da bo skupina izpolnjevala visoke standarde glede njene kreditne politike, da bi upravljala tveganja in v vsaki fazi kreditnega postopka čim bolj povečala vrednost za skupino, kot je opisano v uvodni izjavi 122.

(276)

Glede na to, da ima sklad HFSF po povečanju delniškega kapitala iz leta 2014 v lasti 69,9 % (110) delnic skupine, a z omejeno glasovalno pravico, je treba pozornost nameniti tudi upravljanju skupine. Poleg tega imajo nekateri zasebni vlagatelji, ki nadzorujejo skupino, v lasti tudi nakupne bone, zato bi, če bi v obdobju prestrukturiranja cena delnice narasla, prejemali polne ugodnosti. Lahko bi se ustvarilo moralno tveganje, zato sta se skupina in sklad HFSF leta 2013 dogovorila o posebnem okviru odnosov. Ta dogovorjeni okvir ščiti vsakodnevno poslovanje skupine pred prekomernim poseganjem njenih glavnih delničarjev in hkrati zagotavlja, da lahko sklad HFSF spremlja izvajanje načrta prestrukturiranja in z ustreznimi postopki posvetovanja prepreči, da bi vodstvo skupine prevzemalo prevelika tveganja. Skupina se je zavezala tudi, da bo pozorno spremljala svojo izpostavljenost povezanim posojilojemalcem. Komisija pozdravlja dejstvo, da bodo skladu HFSF samodejno dodeljene neomejene glasovalne pravice, če skupina ne bo izvedla svojega načrta prestrukturiranja.

(277)

Nekatere mednarodne dejavnosti skupine so v preteklosti močno zmanjšale njen kapital, likvidnost in donosnost, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 266.

(278)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da se bo skupina še naprej osredotočala na svoj domači trg. Skupina je že prodala nedonosno odvisno družbo v Ukrajini. Začela je tudi racionalizacijo drugih odvisnih podjetij, da bi okrepila postopek zavarovanja posojil in zmanjšala likvidnostno vrzel odvisnih podjetij. Načrtuje nadaljnjo racionalizacijo svoje mreže v odvisnih družbah, ki jih je obdržala, kot je opisano v uvodni izjavi 109.

(279)

Skupni znesek tuje aktive se bo do 31. decembra 2017 (v primerjavi z 31. decembrom 2012) zmanjšal vsaj še za […] %.

(280)

Splošna donosnost mednarodnih dejavnosti bo ponovno vzpostavljena od […] dalje.

(281)

Zato Komisija meni, da bo skupina ustrezno prestrukturirala navedena podjetja v tujini in zmanjšala njihovo velikost ter s tem preprečila prihodnjo izpostavljenost dodatnim kapitalskim potrebam in likvidnostnemu primanjkljaju. Zaveza iz uvodne izjave 119, da se bo skupina vzdržala vlaganja velikih zneskov kapitala v svoja mednarodna odvisna podjetja, tudi zagotavlja, da tuja odvisna podjetja ne bodo ogrožala kapitala ali likvidnosti.

(282)

Osnovni scenarij iz oddelka 2.4 kaže, da bo skupina ob koncu obdobja prestrukturiranja sposobna realizirati donos, ki ji bo omogočil pokritje vseh stroškov in zagotovitev donosa lastniškega kapitala ob upoštevanju njenega profila tveganja. Hkrati naj bi po napovedih kapitalski položaj skupine ostal na zadovoljivi ravni.

(283)

Komisija se je seznanila z negativnim scenarijem, opisanim v načrtu prestrukturiranja skupine, ki so ga predložili grški organi. Navedeni negativni scenarij temelji na sklopu predpostavk, dogovorjenih s skladom HFSF. Upošteva daljšo in globljo recesijo ter hujšo deflacijo cen nepremičnin (111). Načrt prestrukturiranja kaže, da je skupina sposobna prenesti razumne obremenitve, saj skupina v negativnem scenariju ob koncu obdobja prestrukturiranja ostaja donosna in dobro kapitalizirana.

(284)

Znesek dodatnega kapitala, ki je bil zbran leta 2014, tj. 1,2 milijarde EUR, zadostuje za preživetje v osnovnem scenariju iz testa izjemnih situacij iz leta 2013 v obdobju prestrukturiranja in za poplačilo prednostnih delnic, kar je skupina izvedla aprila 2014 (112). Skupina bo grški centralni banki predložila tudi pogojni kapitalski načrt, v katerem bo navedla ukrepe, ki jih bo izvedla, če se bo gospodarsko okolje nadalje poslabšalo. Komisija opozarja, da je grška centralna banka pri ocenjevanju kapitalskih potreb v osnovnem scenariju že uvedla več prilagoditev, zaradi katerih so ocenjene kapitalske potrebe višje od kapitalskih potreb, ki jih je ocenila skupina v svojem osnovnem scenariju. Komisija zato meni, da je v osnovnih kapitalskih potrebah, kot jih je ocenila grška centralna banka, predvidena določena stopnja obremenitve. Da bi Komisija ugotovila, da je skupina sposobna preživeti, ne zahteva, da ima že na začetku dovolj kapitala, da pokrije kapitalske potrebe, ki jih je grška centralna banka ocenila v scenariju izjemnih situacij, saj je ta ocenjena raven potreb povezana z zelo velikimi obremenitvami, z zbiranjem kapitala marca 2014 pa se je pokazalo, da je skupina ponovno pridobila dostop do kapitalskih trgov.

(285)

Poleg tega je dobro, da skupina ne bo nadalje vlagala v obveznice zunaj naložbenega razreda, saj bo to prispevalo k ohranitvi njenega kapitalskega in likvidnostnega položaja.

(286)

Zato se sklene, da je skupina sprejela zadostne ukrepe za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja.

(287)

Kot je navedeno v sporočilu o prestrukturiranju, morajo banke in njihovi delničarji čim bolj prispevati k prestrukturiranju in tako zagotoviti, da se pomoč omeji na najmanjšo potrebno. Zato morajo banke za financiranje prestrukturiranja uporabiti svoje vire, na primer s prodajo sredstev, delničarji pa morajo absorbirati izgube banke, če je to mogoče.

(288)

Skupina je že odprodala nekaj malih podjetij v tujini (Ukrajina) in zmanjšala del svojega portfelja, da bi okrepila svojo kapitalsko ustreznost in likvidnostni položaj. Skupina je na primer od leta 2009 do leta 2013 tujo aktivo zmanjšala za 1,9 milijarde EUR (113).

(289)

V načrtu prestrukturiranja je predvidena prodaja nadaljnjih sredstev v jugovzhodni Evropi, kot je opisano v uvodni izjavi 107. Ob upoštevanju dosedanjega zmanjšanja zadolževanja in že opravljenih odprodaj bo skupina po izvedbi navedenih zavez bistveno zmanjšala geografsko območje v jugovzhodni Evropi, na katerem deluje. Z zmanjševanjem mednarodnih sredstev skupine se bo zmanjšalo tudi naključno tveganje, da bo pomoč potrebna v prihodnosti. Zmanjševanje torej pripomore k zmanjšanju zneska pomoči na najmanjšega potrebnega.

(290)

Skupina je svoje zavarovalniške dejavnosti prodala leta 2007. Zato nima nobene znatne dejavnosti na navedenem trgu, ki bi jo bilo mogoče prodati in ustvariti sredstva.

(291)

Da bi skupina omejila svoje kapitalske potrebe, se je zavezala, da kapitala ne bo uporabljala za podporo svojim odvisnim podjetjem v tujini ali za njihovo povečanje, kot je opisano v uvodni izjavi 119. Poleg tega zaveze Grčije zagotavljajo, da skupina ne bo izvajala nadaljnjih prevzemov.

(292)

Skupina je začela izvajati tudi obsežen program za znižanje stroškov, kot je navedeno v oddelku 2.4.2. Njeni stroški se bodo do leta 2017 dodatno znižali. Število njenih zaposlenih se zmanjšuje, plače pa prilagajajo navzdol. Grčija se je zavezala tudi, da bo omejila nadomestila upravljavcem skupine, […].

(293)

Delež starih delničarjev skupine se je zmanjšal z izdajo pravic, ki je bila zaključena leta 2009 (114), nato pa še z dokapitalizacijo sklada HFSF (ukrep B4) in zbiranjem zasebnega kapitala iz leta 2013 in marca 2014. Na primer, delež delničarjev skupine, med katere so spadali vlagatelji, ki so vložili kapital leta 2009, je pred dokapitalizacijo iz pomladi 2013 znašal 100 %, po njej pa le 4,9 %. Poleg tega skupina dividend v denarnih sredstvih ni izplačala že od leta 2008. Ob navedeni porazdelitvi bremena starih delničarjev je skupina od začetka krize leta 2008 zbrala znaten znesek zasebnega kapitala, tj. 986 milijonov EUR leta 2009, 550 milijonov EUR leta 2013 in 1 200 milijonov EUR leta 2014.

(294)

Imetniki podrejenega dolga skupine so prispevali h kritju stroškov prestrukturiranja skupine. Skupina je izvedla več ukrepov upravljanja obveznosti, da bi ustvarila kapital. Skupni znesek zamenjanih obveznosti je znašal 828 milijonov EUR, kapitalski dobiček pa 436 milijonov EUR, kot je opisano v uvodni izjavi 114.

(295)

Za preostale neporavnane instrumente velja prepoved kuponov, navedena v uvodni izjavi 124. Zato Komisija meni, da je zagotovljena ustrezna porazdelitev bremena zasebnih hibridnih vlagateljev skupine in da so v zvezi s tem izpolnjene zahteve iz sporočila o prestrukturiranju.

(296)

Lastni prispevek in porazdelitev bremena, zlasti v obliki prodaje premoženja in zmanjšanjem portfelja posojil, sta v primerjavi s skupnim zneskom dokapitalizacij, prejetih od države, precej nižja od tega, kar Komisija običajno šteje za zadostno. Zmanjšanje se nanaša le na tuje dejavnosti (115), ki predstavljajo omejen del skupine (116), v okviru prestrukturiranja pa ni predvideno nobeno zmanjšanje obsega portfelja posojil in vlog v Grčiji. Vendar se lahko ob upoštevanju elementov, obravnavanih v oddelku 7.6.1, in zlasti dejstev, da je banka Alpha Bank prejela najmanj pomoči med velikimi grškimi bankami, prejeta pomoč pa v celoti izpolnjuje pogoje za izvzetje iz točke 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011, na podlagi katere lahko Komisija sprejme nižji lastni prispevek in porazdelitev bremena, za načrt prestrukturiranja šteje, da zagotavlja ustrezne ukrepe za lastni prispevek in porazdelitev bremena.

(297)

Sporočilo o prestrukturiranju zahteva, da se v načrtu prestrukturiranja predlagajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence in zagotavljanje konkurenčnega bančnega sektorja. Poleg tega morajo navedeni ukrepi obravnavati tudi vprašanja moralnega tveganja in zagotoviti, da se državna pomoč ne uporabi za financiranje protikonkurenčnega ravnanja.

(298)

V točki 31 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija pri ocenjevanju zneska pomoči in izkrivljanja konkurence, ki pri tem nastane, upoštevati absolutni in relativni znesek prejete državne pomoči ter stopnjo porazdelitve bremena in položaj na trgu, ki ga bo finančna ustanova imela po prestrukturiranju. Komisija v zvezi s tem opozarja, da je skupina od države prejela kapitalsko podporo, enako 12 % njene tveganju prilagojene aktive (117). Poleg tega je skupina 30. novembra 2011 pridobila likvidnostna jamstva v višini 14 milijard EUR, 30. septembra 2011 pa državna obligacijska posojila v višini 1,6 milijarde EUR, kar skupaj predstavlja 25 % bilance stanja skupine na navedeni datum. Skupina je prejela tudi izredno likvidnostno pomoč z državnim jamstvom. Ukrepi za omejitev morebitnih izkrivljanj konkurence so torej zaradi navedenega visokega zneska pomoči utemeljeni. Poleg tega je tržni delež skupine v Grčiji velik, saj je 31. decembra 2012 obsegal 15-odstotni tržni delež na področju posojil in 13-odstotni tržni delež na področju vlog. Prevzem banke Emporiki Bank, v manjši meri pa tudi treh zadružnih bank in grških dejavnosti banke Citibank, je povečal tržne deleže skupine. Po prevzemu banke Emporiki Bank je imela skupina na področju vlog v Grčiji 30. junija 2013 21-odstotni tržni delež, njeni tržni deleži na področju stanovanjskih hipotekarnih posojil, posojil potrošnikom in posojil podjetjem pa so bili 23-, 20- oziroma 21-odstotni (118). Po prevzemu grških dejavnosti banke Citibank se je tržni delež skupine na področju vlog povečal za manj kot 1 %.

(299)

Komisija opozarja, da so težave skupine nastale predvsem zaradi zunanjih pretresov, kot sta grška dolžniška kriza in dolgotrajna recesija, ki je po letu 2008 povzročila motnje v grškem gospodarstvu, kot je navedeno v uvodni izjavi 69 sklepa o začetku postopka za skupino Alpha. Potreba po obravnavi vprašanj moralnega tveganja je majhna, saj skupina ni prevzemala prevelikih tveganj. Kot je navedeno v oddelku 7.6.1 tega sklepa, so ukrepi pomoči ob upoštevanju navedenih dejavnikov manj izkrivljajoči, zato je potreba po ukrepih za omejitev izkrivljanja konkurence manjša. Zato lahko Komisija izjemoma sprejme, da načrt prestrukturiranja kljub visokemu znesku pomoči in velikemu tržnemu deležu ne predvideva zmanjšanja bilance stanja in posojil v Grčiji.

(300)

Vendar Komisija ugotavlja, da so državne dokapitalizacije skupini omogočile opravljanje bančnih dejavnosti na tujih trgih.

(301)

Komisija glede tega ugotavlja, da bo skupina poleg že zmanjšane zadolženosti in izvedenega prestrukturiranja nadalje prestrukturirala in zmanjšala svojo tujo aktivo do 30. junija 2018 (119) ob zavezi, da za financiranje rasti navedenih dejavnosti ne bo uporabila pomoči. Pomoč torej ne bo uporabljena za izkrivljanje konkurence na navedenih tujih trgih.

(302)

Grčija se je zavezala tudi k prepovedi prevzemov, ki zagotavlja, da skupina prejete državne pomoči ne bo uporabila za prevzem novih podjetij. Navedena prepoved prispeva k zagotavljanju, da se bo pomoč uporabila izključno v podporo ponovni vzpostavitvi uspešnega bančnega poslovanja v Grčiji in ne na primer za rast na tujih trgih.

(303)

Zaveza za znižanje nevzdržno visokih obrestnih mer, ki jih skupina plačuje za grške vloge, zagotavlja tudi, da se pomoč ne bo uporabila za financiranje nevzdržnih strategij zbiranja vlog, ki izkrivljajo konkurenco na grškem trgu. Podobno bo zaveza za izvajanje strogih smernic v zvezi z oblikovanjem cen novih posojil na podlagi ustrezne ocene kreditnega tveganja skupini preprečila izkrivljanje konkurence na grškem trgu z neustreznimi strategijami oblikovanja cen posojil za stranke.

(304)

Ob upoštevanju posebnega položaja, opisanega v oddelku 7.6.1, in ukrepov, predvidenih v načrtu prestrukturiranja, Komisija meni, da obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence.

(305)

V skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju se zahtevajo redna poročila, na podlagi katerih lahko Komisija preveri, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja. Kot je navedeno v zavezah Grčije (120), bo Grčija zagotovila, da bo do konca obdobja prestrukturiranja, tj. do 31. decembra 2018, skrbnik spremljanja, ki ga je skupina že imenovala s soglasjem Komisije, spremljal zaveze Grčije v zvezi s prestrukturiranjem dejavnosti v Grčiji in v tujini ter upravljanjem podjetij in komercialnimi dejavnostmi. Zato se lahko sklene, da bo izvajanje načrta prestrukturiranja ustrezno spremljano.

(306)

Sklene se, da je Grčija nezakonito izvajala ukrepe pomoči B1, B2, B3 in B4 s kršitvijo člena 108(3) Pogodbe, saj jih je izvajala pred uradno odobritvijo Komisije. Vendar Komisija ugotavlja, da načrt prestrukturiranja skupaj z zavezami iz Priloge zagotavlja ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja skupine in da je ustrezen v zvezi s porazdelitvijo bremena in lastnim prispevkom ter primeren in sorazmeren za izničenje učinkov izkrivljanja konkurence zaradi ukrepov pomoči, ki so proučeni v tem sklepu. Predloženi načrt prestrukturiranja in zaveze izpolnjujejo merila iz sporočila o prestrukturiranju, zato se lahko ukrepi pomoči štejejo za združljive z notranjim trgom –