3.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 322/31

(1)

Svet je 17. maja 2011 Portugalski na njeno prošnjo odobril finančno pomoč z Izvedbenim sklepom Sveta 2011/344/EU (2). Finančna pomoč je bila odobrena v podporo korenitemu gospodarskemu in reformnemu programu (v nadaljnjem besedilu: program), katerega namen je povrniti zaupanje, omogočiti ponovno trajnostno rast gospodarstva ter zaščititi finančno stabilnost na Portugalskem, v euroobmočju in Uniji.

(2)

V skladu s členom 3(10) Izvedbenega sklepa 2011/344/EU je Komisija med 16. septembrom in 3. oktobrom 2013 skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in v povezavi z Evropsko centralno banko (ECB) hkrati izvedla osmi in deveti pregled napredka portugalskih organov pri izvajanju dogovorjenih ukrepov v okviru programa.

(3)

Četrtletna realna rast bruto domačega proizvoda (BDP) je v drugem četrtletju tega leta ponovno v pozitivnem območju, kratkoročni kazalniki pa prav tako kažejo na postopen izhod iz recesije. Po napovedih naj bi se realni BDP letos skrčil za 1,8 %, v letih 2014 in 2015 pa naj bi se povečal za 0,8 oziroma 1,5 %. Napetosti na trgu dela naj bi se po pričakovanjih nekoliko umirile. Kljub temu naj bi stopnja brezposelnosti naslednje leto s 17,7 % dosegla vrhunec, nato pa naj bi začela postopoma upadati. Negotovosti glede makroekonomskih obetov so velike, saj je vzdržnost predvidenega okrevanja v letih 2014 in 2015 odvisna od pozitivnih trgovinskih in finančnih razmer na trgu, ki so še vedno nestabilne.

(4)

Do avgusta 2013 se je gotovinski primanjkljaj države v primerjavi z enakim obdobjem lani izboljšal za 0,6 odstotne točke BDP (brez izjemnih dejavnikov). Izvrševanje proračuna podpirajo stabilni davčni prihodki in dosledno izvrševanje večine postavk odhodkov. Vendar so bila ugotovljena nekatera odstopanja glede na fiskalno napoved sedmega pregleda napredka portugalskih organov pri izvajanju dogovorjenih ukrepov v okviru programa (v nadaljnjem besedilu: sedmi pregled). Ta odstopanja vključujejo pomanjkljivosti, povezane s ponovnim načrtovanjem sredstev Unije in preložitvijo prodaje pristaniške koncesije (enkratne), ter druge dejavnike, kot so prispevki v proračun Unije, ki so bili višji od pričakovanih, nižji nekateri nedavčni prihodki, prenos dividend iz deležev grških obveznic v naložbenem portfelju Banco de Portugal v Grčijo, nižji socialni prispevki od pričakovanih v javno pokojninsko shemo zaposlenih ter prekoračitve sredstev za plače in povečana vmesna potrošnja. Po uporabi začasnih proračunskih dodelitev (0,3 % BDP) naj bi se primanjkljaj v letu 2013 zaradi neto učinka teh odstopanj po ocenah povečal za 0,5 % BDP. Poleg tega se je proračunski primanjkljaj povečal tudi zaradi kapitalske injekcije finančni skupini BANIF (Banco Internacional do Funchal, SA) v višini 0,4 % BDP, čeprav te za namene tega programa ne bi bilo treba upoštevati.

(5)

Vlada sprejema popravne ukrepe, da bi zagotovila doseganje ciljnega primanjkljaja iz programa v višini 5,5 % BDP, in sicer zlasti z zmanjševanjem razpoložljivih sredstev za naložbe in strožjim nadzorom nad vmesno potrošnjo resornih ministrstev (0,1 % BDP). Poleg tega je vlada napovedala enkratno shemo izterjave dolgov na področju davkov in prispevkov za socialno varnost, s katero naj bi se predvidoma izterjali prihodki v višini okoli 0,4 % BDP, hkrati pa bodo uvedene tudi večje kazni za storilce kaznivega dejanja davčne utaje.

(6)

Posodobljene fiskalne napovedi za leto 2013 kažejo fiskalni napor, merjeno z izboljšanjem strukturnega salda, v višini 0,5 % BDP, kar je nekoliko nižje od 0,6 % BDP, kot je bilo predvideno pri sedmem pregledu. Predvidena nižja učinkovitost je predvsem posledica zamud pri izvajanju prvotno načrtovanega konsolidacijskega svežnja in njegove delne nadomestitve z enkratnimi ukrepi, hkrati pa je prišlo do nepričakovanega pritiska na proračunske rezerve. Zamude pri izvajanju so posledica več omejitev, tudi julijske politične krize in posledične spremembe vlade, vprašanja, kako se odzvati na odločitev ustavnega sodišča z dne 29. avgusta, ki je nekatere določbe predloga zakona o novem programu prekvalifikacije razglasilo za neustavne, in tehničnih težav pri izvajanju nekaterih ukrepov, zlasti preoblikovanih prispevkov za socialno varnost iz nadomestil za brezposelnost in bolezen nad najnižjo mejo zaradi odločitve ustavnega sodišča z dne 5. aprila.

(7)

Vlada je ponovno potrdila svojo zavezo, da bo ciljni primanjkljaj leta 2014 znašal 4 % BDP. V zvezi s tem je sprejela konsolidacijske ukrepe v višini okoli 2,3 % BDP, ki pokrivajo tudi del spodrsljajev iz leta 2013, ki bodo preneseni v leto 2014. Konsolidacijski ukrepi so v veliki meri vključeni v predlog zakona o proračunu, nekateri ukrepi pa se izvajajo s posebno zakonodajo. Ukrepi so v prvi vrsti trajne narave in temeljijo predvsem na varčevanju pri odhodkih. Na splošno se kumulativna vrednost konsolidacijskega svežnja, potrebnega za dosego načrtovanih fiskalnih prilagoditev, ni spremenila v primerjavi s sedmim pregledom – približno 4,7 milijarde EUR trajnih varčevalnih ukrepov v obdobju 2013–2014 oziroma 2,8 % BDP. Vendar je del konsolidacijskih naporov odložen v leto 2014 zaradi že omenjenih zamud pri izvajanju v letu 2013.

(8)

Večina konsolidacije v letu 2014, približno 1,8 % BDP, naj bi bila izvršena na podlagi pregleda javnih odhodkov, ki je bil opravljen v preteklem letu s ciljem povečati pravičnost in učinkovitost pri zagotavljanju socialnih transferjev in javnih storitev. Glavni ukrepi na podlagi pregleda javnih odhodkov bodo na treh temeljnih področjih: (1) omejitev stroškov za plače v javnem sektorju z zmanjšanjem števila zaposlenih v javnem sektorju in spreminjanjem sestave delovne sile, tako da bi zajemala večje število visoko usposobljenih delavcev, uskladitvijo delovnih pravil javnega sektorja s pravili zasebnega sektorja in vzpostavitvijo preglednejše politike prejemkov, ki bo temeljila na uspešnosti; (2) pokojninska reforma in (3) sektorsko zmanjšanje odhodkov v resornih ministrstvih in programih.

(9)

Sveženj ukrepov, sprejetih na podlagi pregleda javnih odhodkov, bo dopolnjen z drugimi trajnimi ukrepi, namenjenimi dodatnemu izboljševanju učinkovitosti in pravičnosti sedanje davčne strukture in strukture socialnih prejemkov (v vrednosti 0,4 % BDP), da se izravna negativni prenos, ki je posledica izvrševanja proračuna v letu 2013 in doseže ciljni primanjkljaj BDP v višini 4 %. Poleg tega bo izvedenih več enkratnih ukrepov v vrednosti 0,2 % BDP, ki bodo več kot izravnali stroške enkratnih vnaprejšnjih plačil, povezanih z uvedbo sheme, kjer se delavci odločijo za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja, v javnem sektorju.

(10)

Delež dolga glede na BDP bo po pričakovanjih najvišji v letu 2013 v višini 127,8 %, nato pa naj bi upadal. Popravek navzgor v primerjavi s sedmim pregledom je mogoče pojasniti s popravljenimi podatki o dolgu za leto 2012, ki je zdaj nekoliko višji, in neuresničitvijo nekaterih kratkoročnih ukrepov za zmanjšanje dolga. Po pričakovanjih bo zlasti sklad za stabilizacijo socialne varnosti zdaj bolj postopoma povečal svoj delež portugalskih državnih obveznic, javnofinančne obveznosti do Parpublice pa bodo višje kot predvideno, dokler ne začne veljati novi ERS 2010 in se ne opredeli status družbe. Poleg tega se ocenjuje, da bo stanje denarnih sredstev v državni blagajni konec leta višje, kot se je domnevalo (za približno 4 milijarde EUR).

(11)

Postopek prilagoditve proračuna temelji na vrsti različnih fiskalnih strukturnih ukrepov za povečanje nadzora nad javnofinančnimi odhodki in izboljšanje pobiranja prihodkov. Predvideno je zlasti, da se bo proračunski okvir zaradi celovite reforme, vključno na ravni osrednje, regionalne in lokalne vlade, uskladil z najboljšimi praksami na področju upravljanja javnih financ. Kažejo se rezultati uvedbe novega sistema za nadzor obveznosti, vendar je treba njegovo izvajanje pozorno spremljati za zagotovitev, da so obveznosti pokrite z razpoložljivim financiranjem. Reforme v javni upravi za posodobitev in racionalizacijo zaposlovanja in subjektov v javnem sektorju se nadaljujejo. Napredek pri izvajanju programa reform na področju upravljanja prihodkov prinaša boljše spremljanje in večjo skladnost prihodkov. Ponovna pogajanja o javno-zasebnih partnerstvih dobro napredujejo, pri čemer so za leto 2013 in naslednja leta predvideni znatni prihranki. Podjetja v državni lasti so v povprečju dosegla operativno ravnovesje do konca leta 2012, predvidene pa so še dodatne reforme za preprečevanje ponovnega poslabšanja njihovih rezultatov. Z reformami zdravstvenega sektorja, ki se večinoma izvajajo v skladu s cilji, se dosegajo znatni prihranki.

(12)

Kapitalski količniki bank so se v zadnjem letu precej povečali zaradi izpolnjevanja zahtev Evropskega bančnega organa glede regulativnih kapitalskih blažilnikov ter zaradi navadnega lastniškega temeljnega kapitala v višini 10 %, ki je eden od ciljev programa. Ta kapitalski blažilnik ostaja na splošno ustrezen ob uporabi pravil nove direktive o kapitalskih zahtevah (CRD) IV za ocenjevanje lastnih sredstev bank. Ta nova pravila glede kapitala se bodo uporabljala od januarja 2014. Banco de Portugal trenutno razvija prehodni pristop za uvedbo CRD IV. Okvirni cilj glede razmerja med posojili in vlogami v višini 120 % do leta 2014 bo verjetno izpolnjen, pri čemer so nekatere banke že zdaj pod mejno vrednostjo. Krepijo se prizadevanja za bolj raznolike vire financiranja v podjetniškem sektorju. Organi so na podlagi nedavne zunanje revizije obstoječih državno zavarovanih kreditnih linij in sklopa priporočil glede politike predložili načrt ukrepov, namenjenih izboljšanju uspešnosti in upravljanja teh instrumentov. Sklop instrumentov za obvladovanje krize je v končni fazi priprave. Sklad za reševanje bank deluje, uvedena so bila pooblastila za zgodnje posredovanje in zakon o dokapitalizaciji je bil spremenjen, tako da odraža Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (3).

(13)

Pri izvajanju strukturnih reform za večjo rast in konkurenčnost je bil dosežen nadaljnji napredek. Novo znižanje odpravnin je začelo veljati 1. oktobra 2013 in ustanovljena sta bila dva odškodninska sklada za njihovo delno financiranje. Sprejeti so bili dodatni ukrepi za okrepitev aktivnih politik trga dela. Dodatni ukrepi so bili sprejeti tudi na področju izobraževanja, pri katerem je napredek na splošno zadovoljiv.

(14)

Izvajanje Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), katere cilj je zmanjšati vstopne ovire ter spodbujati konkurenco in gospodarsko dejavnost z lažjim dostopom novih podjetij na trg v različnih gospodarskih ureditvah, poteka ustrezno hitro in direktiva je že skoraj v celoti prenesena v nacionalno zakonodajo. Krovni zakon za izboljšanje delovanja reguliranih poklicev, kjer je vključeno poklicno združenje, je bil sprejet in pregled njihovih statutov za osemnajst zadevnih poklicev je naslednji korak pri dokončanju te reforme. Krovni zakon za določitev glavnih načel delovanja najpomembnejših nacionalnih regulativnih organov, vključno z zagotovitvijo njihove neodvisnosti in avtonomnosti je že začel veljati, poslovniki različnih sektorskih regulativnih organov pa naj bi bili sprejeti kmalu. Izvajanje ukrepov za znižanje tarifnega dolga na področju električne energije zamuja, čeprav je vlada pred kratkim predstavila novo dajatev za delno rešitev tega vprašanja. Sprejete so bile nekatere pravne določbe, namenjene olajšanju postopkov za izdajo dovoljenj in zmanjšanju drugih upravnih obremenitev, kot je predlog novega temeljnega zakona za tla, prostorsko načrtovanje in urbanizem.

(15)

Za večjo vzdržnost prometnega sektorja in povečanje njegove konkurenčnosti je treba doseči dodaten napredek. Finančni položaj upravljavca železniške infrastrukture se je nekoliko izboljšal, vendar so potrebna precejšnja dodatna prizadevanja, da bo do leta 2015 dosegel operativno ravnovesje. Reforme pristanišč je treba pospešiti.

(16)

Sprejeti so bili nekateri dodatni ukrepi za izboljšanje likvidnostnih pogojev za poslovni sektor, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP).

(17)

Reforme pravosodnega sistema so skoraj zaključene. Pri zmanjševanju števila zaostankov je bil dosežen napredek, ključne reforme, kot sta geografska reorganizacija sodnih okrajev in reforma Zakona o pravdnem postopku, pa so zaključene oziroma bodo zaključene v kratkem. Stalno izboljševanje delovanja pravosodnega sistema, ki je bistveno za ustrezno in pošteno delovanje gospodarstva, z: (i) zagotavljanjem učinkovitega in pravočasnega izvrševanja pogodb in pravil o konkurenci, (ii) povečanjem učinkovitosti s prestrukturiranjem sistema sodišč in sprejetjem novih modelov upravljanja sodišč, (iii) nadaljnjim zmanjšanjem počasnosti obravnavanja sodnih primerov (vključno z davčnimi sodnimi primeri), je kljub temu nujno potrebno.

(18)

Glede na ta razvoj dogodkov bi bilo treba Izvedbeni sklep 2011/344/EU spremeniti –