18.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/41

(1)

Elektronske komunikacije, infrastruktura in storitve so tako neposredno kot posredno bistveni dejavniki gospodarskega in družbenega razvoja. Imajo ključno vlogo za družbo in so tako kot oskrba z električno energijo ali vodo postale nepogrešljive, poleg tega pa so ključni dejavnik pri oskrbi z električno energijo, vodo in zagotavljanju drugih nujnih storitev. Komunikacijska omrežja delujejo kot usmerjevalci družbe in inovacij, saj pomnožujejo učinke tehnologije in oblikujejo obnašanje potrošnikov, poslovne modele, panoge ter državljansko in politično udeležbo. Njihove motnje lahko povzročijo znatno fizično, socialno in gospodarsko škodo, zaradi česar so ukrepi za povečanje zaščite in odpornosti, ki so namenjeni zagotovitvi neprekinjenosti kritičnih storitev, še toliko pomembnejši. Varnost elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, zlasti njihova celovitost, razpoložljivost in zaupnost, je izpostavljena vedno večjim izzivom, ki se med drugim nanašajo na posamezne komponente komunikacijske infrastrukture in programsko opremo za njihov nadzor, celotno infrastrukturo in storitve, ki se prek te infrastrukture zagotavljajo. Za družbo je to vedno pomembnejše, navsezadnje tudi zato, ker lahko zaradi kompleksnosti sistemov, nepravilnega delovanja, sistemskih odpovedi, nesreč, napak in napadov nastanejo težave, ki imajo lahko posledice za elektronsko in fizično infrastrukturo, prek katere se zagotavljajo storitve, ključne za dobrobit evropskih državljanov.

(2)

Nevarnosti se neprestano spreminjajo in varnostni incidenti lahko omajajo zaupanje uporabnikov v tehnologijo, omrežja in storitve ter tako vplivajo na njihovo zmožnost, da v celoti izkoristijo potencial notranjega trga in razširjanje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT).

(3)

Za oblikovalce politike, podjetja in uporabnike je zato pomembno, da se na podlagi zanesljivih podatkov Unije redno ocenjuje stanje varnosti omrežij in informacij v Uniji ter sistematično napovedujejo prihodnji razvoj, izzivi in grožnje v prihodnosti, tako na ravni Unije kot na svetovni ravni.

(4)

S Sklepom 2004/97/ES, Euratom (3), sprejetim na zasedanju Evropskega sveta 13. decembra 2003, so predstavniki držav članic sklenili, da bo sedež Evropske agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA), ki naj bi bila ustanovljena na podlagi predloga Komisije, v grškem mestu, ki ga bo določila grška vlada. Na podlagi navedenega sklepa je grška vlada za sedež agencije ENISA določila Heraklion na Kreti.

(5)

Agencija in država članica gostiteljica sta 1. aprila 2005 sklenili sporazum o sedežu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o sedežu).

(6)

Država članica, ki je gostiteljica Agencije, bi morala zagotoviti najboljše možne pogoje za nemoteno in učinkovito delovanje Agencije. Za pravilno in učinkovito izvajanje njenih nalog, zaposlovanje in zadržanje osebja ter večjo učinkovitost dejavnosti mreženja je nujno, da je sedež Agencije na ustrezni lokaciji, kjer so denimo na voljo ustrezne prometne povezave in infrastruktura za zakonce in otroke, ki spremljajo člane osebja Agencije. Potrebne podrobnosti ureditve bi morale biti določene v sporazumu med Agencijo in državo članico gostiteljico, sklenjenem po odobritvi upravnega odbora Agencije.

(7)

Za izboljšanje operativne učinkovitosti je Agencija odprla podružnico na mestnem območju Aten, ki bi jo bilo treba vzdrževati v soglasju in s podporo države članice gostiteljice in na katerem je nameščeno operativno osebje Agencije. Osebje, ki izvaja predvsem naloge upravljanja Agencije (vključno z izvršnim direktorjem), finančne naloge, sekundarne raziskave in analize, upravljanje zmogljivosti in informacijske tehnologije, upravljanje s človeškimi viri, usposabljanje in komunikacijo ter stike z javnostjo, bi se moralo nahajati v Heraklionu.

(8)

Agencija ima pravico, da določi svojo organizacijsko strukturo, da zagotovi pravilno in učinkovito izvajanje svojih nalog ob upoštevanju določb o sedežu in podružnici v Atenah iz te uredbe. Zlasti za izvajanje nalog, ki vključujejo sodelovanje s ključnimi zainteresiranimi stranmi, kakor so institucije Unije, bi morala Agencija vzpostaviti potrebno praktično ureditev za izboljšanje takšne operativne učinkovitosti.

(9)

Leta 2004 sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (ES) št. 460/2004 (4) o ustanovitvi ENISA, da bi prispevala k ciljema, da se zagotovi visoka raven varnosti omrežij in informacij v Uniji ter razvije kultura varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in javnih uprav. Leta 2008 sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (ES) št. 1007/2008 (5), s katero sta mandat Agencije podaljšala do marca 2012. Z Uredbo (ES) št. 580/2011 (6) je mandat Agencije podaljšan do 13. septembra 2013.

(10)

Agencija bi morala nadomestiti ENISA, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 460/2004. Glede na Sklep predstavnikov držav članic, ki so se sestali na zasedanju Evropskega sveta 13. decembra 2003, bi morala država članica gostiteljica ohraniti in še naprej razvijati sedanje praktične ureditve za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovanja Agencije, vključno z njeno podružnico v Atenah, in olajšati zaposlovanje in zadržanje visoko usposobljenega osebja.

(11)

Od ustanovitve ENISA so se s tehnološkim, tržnim in družbeno-gospodarskim razvojem spremenili izzivi na področju varnosti omrežij in informacij in bili predmet nadaljnjih razmislekov in razprav. Kot odgovor na spreminjajoče se izzive je Unija posodobila svoje prednostne naloge glede politike na področju varnosti omrežij in informacij. Namen te uredbe je okrepiti Agencijo, da lahko uspešno prispeva k prizadevanjem institucij Unije in držav članic pri razvoju evropske zmogljivosti za odzivanje na izzive na področju varnosti omrežij in informacij.

(12)

Ukrepi na notranjem trgu na področju varnosti elektronskih komunikacij ter varnosti omrežij in informacij na splošno zahtevajo, da jih institucije Unije in države članice tehnično in organizacijsko različno izvajajo. Heterogeno izvajanje teh zahtev lahko povzroči neučinkovitost in na notranjem trgu ustvari ovire. Zato bi bilo treba na ravni Unije ustanoviti strokovni center za usmerjanje, svetovanje in pomoč pri vprašanjih, povezanih z varnostjo omrežij in informacij, na katerega se bodo institucije Unije in države članice lahko zanesle. Agencija lahko te potrebe zadovolji z razvojem in ohranitvijo visoke ravni strokovnega znanja in izkušenj ter institucijam Unije, državam članicam in gospodarski skupnosti pomaga pri izpolnjevanju pravnih in regulativnih zahtev v zvezi z varnostjo omrežij in informacij, določitvi in obravnavi vprašanj na področju varnosti omrežij in informacij ter tako prispeva k pravilnemu delovanju notranjega trga.

(13)

Agencija bi morala opravljati naloge, ki so bile nanjo prenesene s pravnimi akti Unije na področju elektronskih komunikacij, na splošno prispevati k višji ravni varnosti elektronskih komunikacij ter varstvu zasebnosti in osebnih podatkov med drugim z nudenjem strokovnega znanja in izkušenj, svetovanjem in spodbujanjem izmenjave najboljših praks ter političnimi predlogi.

(14)

Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (7) določa, da morajo ponudniki javnih elektronskih komunikacijskih omrežij ali javnosti dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zavarujejo njihovo integriteto in varnost, ter uvaja obveznost za nacionalne regulativne organe, da po potrebi med drugim obvestijo Agencijo o vsaki kršitvi varnosti ali integritete, ki je pomembno vplivala na delovanje omrežij ali storitev, in da Komisiji in Agenciji predložijo povzetek letnega poročila o prejetih prijavah in sprejetih ukrepih. Direktiva 2002/21/ES tudi določa, da Agencija z mnenji prispeva k usklajevanju ustreznih tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov.

(15)

Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (8) določa, da ponudnik javno dostopne elektronske komunikacijske storitve sprejme ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovi varnost svojih storitev, ter da sporočila in z njimi povezani podatki o prometu ostanejo zaupni. Direktiva 2002/58/ES za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev uvaja zahteve glede informiranja in obveščanja o kršitvah varnosti osebnih podatkov. Prav tako določa, da se Komisija posvetuje z Agencijo pri vseh tehničnih izvedbenih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, v zvezi z okoliščinami, oblikami in postopki, ki se uporabljajo za zahteve obveščanja in sporočanja. Države članice morajo v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (9) zagotoviti, da upravljavec izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi osebne podatke zavaruje pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem ali slučajno izgubo, predelavo, nepooblaščenim posredovanjem ali dostopom, predvsem kadar obdelava vključuje prenos podatkov po omrežju, ter pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.

(16)

Agencija bi morala prispevati k visoki ravni varnosti omrežij in informacij, boljši zaščiti zasebnosti in varstvu osebnih podatkov ter k razvoju in spodbujanju kulture varnosti omrežij in informacij v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja v Uniji ter tako prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga. Da bi to dosegli, bi bilo treba Agenciji dodeliti potrebna proračunska sredstva.

(17)

Glede na vedno večjo pomembnost elektronskih omrežij in komunikacij, ki zdaj že predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva, ter dejanski obseg digitalnega gospodarstva, bi bilo treba povečati finančne in človeške vire, dodeljene Agenciji, da bi odsevali njeno okrepljeno vlogo in naloge ter kritični položaj pri varovanju evropskega digitalnega ekosistema.

(18)

Agencija bi morala delovati kot referenčna točka in s svojo neodvisnostjo, kakovostjo svojega svetovanja in informacij, ki jih razširja, preglednostjo svojih postopkov in načinom delovanja ter skrbnostjo pri izvajanju dodeljenih nalog ustvarjati zaupanje. Agencija bi morala graditi na nacionalnih prizadevanjih in prizadevanjih Unije in bi zato morala naloge opravljati v popolnem sodelovanju z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter državami članicami in biti odprta za stike s podjetji in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Poleg tega bi se Agencija morala opirati na prispevke zasebnega sektorja in njegovo sodelovanje, saj igra ta pomembno vlogo pri zaščiti elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev.

(19)

Nabor nalog bi moral določati, kako Agencija doseže svoje cilje, ter ji hkrati dopuščati dovolj prožnosti pri njenem delovanju. Naloge Agencije bi morale zajemati zbiranje ustreznih informacij in podatkov, potrebnih za izvedbo analiz tveganj za varnost in odpornost elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, ter ocenjevanje stanja varnosti omrežij in podatkov v Uniji v sodelovanju z državami članicami, Komisijo in po potrebi zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Agencija bi morala zagotoviti usklajevanje in sodelovanje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter državami članicami in okrepiti sodelovanje med zainteresiranimi stranmi v Evropi tako, da v svoje dejavnosti vključi zlasti pristojne nacionalne organe in organe Unije in visoko usposobljene strokovnjake iz zasebnega sektorja z ustreznih področij, zlasti ponudnike elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev elektronskih komunikacij, proizvajalce opreme za omrežja in prodajalce programske opreme, pri čemer je treba upoštevati, da omrežni in informacijski sistemi zajemajo tako strojno, programsko opremo kot tudi storitve. Agencija bi morala institucijam Unije in državam članicam pomagati v dialogu s podjetji, da se pri izdelkih strojne in programske opreme odpravijo varnostne težave ter tako prispeva k sodelovalnemu pristopu do varnosti omrežij in informacij.

(20)

Agenciji bi bilo treba posredovati strategije s področja varnosti omrežij in informacij, ki jih objavi institucija ali organ, urad ali agencija Unije ali država članica, da bi bila obveščena in bi se preprečila podvajanja. Agencija bi morala preučiti strategije in spodbujati njihovo predstavitev v obliki, ki olajša primerljivost. Strategije in svoje analize bi morala z elektronskimi sredstvi narediti javno dostopne.

(21)

Agencija bi morala Komisiji pomagati z nasveti, mnenji in analizami v zvezi z vsemi vprašanji Unije, povezanimi z razvojem politike na področju varnosti omrežij in informacij, vključno z zaščito kritične informacijske infrastrukture in odpornostjo. Institucije, organe, urade in agencije Unije ter po potrebi in na njihovo zahtevo države članice, bi Agencija morala podpirati v njihovih prizadevanjih, da za področje varnosti omrežij in informacij razvijejo politiko ter sposobnost.

(22)

Agencija bi morala upoštevati tekoče dejavnosti na področju raziskav, razvoja in tehnološkega ocenjevanja, zlasti tiste, ki potekajo v okviru raznih raziskovalnih pobud Unije, da bi lahko svetovala institucijam, organom, uradom in agencijam Unije ter po potrebi in na njihovo zahtevo državam članicam glede potreb pri raziskovanju na področju varnosti omrežij in informacij.

(23)

Agencija bi morala institucije, organe, urade in agencije Unije ter države članice podpirati v prizadevanjih za vzpostavitev in okrepitev čezmejnih sposobnosti in pripravljenosti za preprečevanje, odkrivanje ter odzivanje na težave in incidente v zvezi z varnostjo omrežij in informacij. Pri tem bi Agencija morala olajšati sodelovanje med Komisijo in drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter državami članicami. V ta namen bi Agencija morala aktivno podpirati države članice v stalnih prizadevanjih, da izboljšajo odzivno sposobnost ter organizirajo in izvajajo evropske vaje o varnostnih incidentih in na zahtevo države članice nacionalne vaje.

(24)

Da bi Agencija bolje razumela izzive na področju varnosti omrežij in informacij, bi morala analizirati trenutna in nastajajoča tveganja. V ta namen bi morala v sodelovanju z državami članicami in po potrebi s statističnimi uradi in drugimi organi zbrati ustrezne informacije. Prav tako bi Agencija morala institucije, organe, urade in agencije Unije ter države članice podpreti v prizadevanjih, da zbirajo, analizirajo in razširjajo podatke o varnosti omrežij in informacij. Ustrezne statistične informacije in podatki, ki so potrebni za izvedbo analiz tveganj za varnost in odpornost elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, bi se morali zbirati na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice, in vpogleda Agencije v infrastrukturo IKT institucij Unije skladno z določbami Unije in nacionalnimi določbami, skladnimi s pravom Unije. Na podlagi teh informacij bi morala biti Agencija v korist institucijam, organom, uradom in agencijam Unije ter državam članicam seznanjena z najnovejšim stanjem na področju varnosti omrežij in informacij ter s tem povezanih trendov v Uniji.

(25)

Z opravljanjem svojih nalog bi morala Agencija olajšati sodelovanje med Unijo in državami članicami za povečanje ozaveščenosti o stanju varnosti omrežja in informacij v Uniji.

(26)

Agencija bi morala olajšati sodelovanje med pristojnimi neodvisnimi regulativnimi organi držav članic, zlasti podpirati razvoj, spodbujanje in izmenjavo najboljših praks in standardov za izobraževalne programe in programe ozaveščanja. Take ukrepe bi olajšala boljša izmenjava informacij med državami članicami. Agencija bi morala prispevati k večji ozaveščenosti posameznih uporabnikov elektronskih komunikacij, infrastrukture in storitev, med drugim tako, da bi državam članicam pomagala pripraviti ustrezne informacije v javnem interesu o varnosti omrežij in informacij, če so se odločile za uporabo platforme za informacije v javnem interesu iz Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (10), pa tudi tako, da bi jim pomagala pri pripravi tovrstnih informacij, ki morajo biti priložene novim napravam, namenjenim uporabi v javnih komunikacijskih omrežjih. Agencija bi morala podpirati tudi sodelovanje med zainteresiranimi stranmi na ravni Unije, med drugim tudi s spodbujanjem izmenjave informacij, kampanjo za ozaveščanje, izobraževalnimi programi in programi usposabljanja.

(27)

Agencija bi morala med drugim pomagati zadevnim institucijam, organom, uradom in agencijam Unije in državam članicam pri javnih izobraževalnih kampanjah za končne uporabnike, katerih namen je spodbuditi varnejše obnašanje posameznikov na spletu in povečati ozaveščenost o potencialnih nevarnostih v kibernetskem prostoru, vključno s kibernetsko kriminaliteto, kot so lažno predstavljanje, omrežja robotskih računalnikov, finančne in bančne goljufije, pa tudi spodbujati osnovno svetovanje o preverjanju in varstvu podatkov.

(28)

Da bi zagotovila uresničevanje svojih ciljev v celoti, bi Agencija morala sodelovati z zadevnimi organi, vključno z organi na področju kibernetske kriminalitete, kot je Europol, in organi za zaščito zasebnosti, ter z njimi izmenjevati strokovno znanje in najboljše prakse; svetovati bi jim morala o vidikih varnosti omrežij in informacij, ki bi lahko vplivali na njihovo delo. Agencija bi si morala prizadevati doseči sinergije med prizadevanji teh organov in svojimi lastnimi prizadevanji za spodbujanje večje varnosti omrežij in informacij. Predstavniki nacionalnih organov in organov Unije za pregon in zaščito zasebnosti bi morali imeti možnost, da so zastopani v stalni interesni skupini Agencije. Agencija bi morala pri sodelovanju z organi pregona v zvezi z vidiki varnosti omrežij in informacij, ki bi lahko vplivali na njihovo delo, upoštevati obstoječe informacijske poti in vzpostavljena omrežja.

(29)

Komisija je uvedla evropsko javno-zasebno partnerstvo za odpornost kot prožno platformo na ravni Unije za sodelovanje za odpornost infrastrukture IKT, v okviru katerega bi Agencija morala olajševati povezovanje med zainteresiranimi stranmi, da bi razpravljale o prednostnih nalogah politike, gospodarskih in tržnih razsežnostih izzivov in ukrepov za odpornost infrastrukture IKT.

(30)

Agencija bi morala za večjo varnost omrežij in informacij ter večjo prepoznavnost te tematike olajšati sodelovanje med pristojnimi javnimi organi držav članic, zlasti s podpiranjem razvoja in izmenjave najboljših praks ter programov ozaveščanja in s krepitvijo dejavnosti ozaveščanja. Agencija bi morala podpirati tudi sodelovanje med zainteresiranimi stranmi ter institucijami Unije, med drugim s spodbujanjem izmenjave informacij in kampanj za ozaveščanje.

(31)

Da bi Agencija zvišala raven varnosti omrežij in informacij v Uniji, bi morala spodbujati sodelovanje ter izmenjavo informacij in najboljših praks med ustreznimi organizacijami, kot so skupine za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (Computer Security Incident Response Teams (CSIRT)) in skupine za odzivanje na računalniške grožnje (Computer Emergency Response Teams (CERT)).

(32)

Sistem dobro delujočih skupin CERT, bi moral biti temelj infrastrukture Unije za varnost omrežij in informacij. Agencija bi morala podpirati skupine CERT držav članic in skupino CERT Unije v delovanju mreže skupin CERT, vključno s člani skupine evropskih vladnih CERT. Da bi Agencija pomagala zagotoviti, da bi imela vsaka skupina CERT dovolj napredne zmogljivosti in da bi te čim bolj ustrezale zmogljivostim najbolj razvitih skupin CERT, bi morala spodbujati vzpostavitev in izvajanje sistema medsebojnih strokovnih pregledov. Nadalje bi Agencija morala spodbujati in podpirati tudi sodelovanje med ustreznimi skupinami CERT v primeru incidentov, napadov na ali prekinitev omrežij ali infrastruktur, ki jih skupine CERT upravljajo ali varujejo, ki prizadenejo ali potencialno prizadenejo vsaj dve skupini CERT.

(33)

Učinkovite politike za varnost omrežij in informacij bi morale v javnem kot tudi zasebnem sektorju temeljiti na dobro razvitih metodah za ocenjevanje tveganja. Metode in postopki za ocenjevanje tveganj se uporabljajo na različnih ravneh, skupne prakse o tem, kako jih učinkovito izvajati, pa ni. Spodbujanje in razvoj najboljših praks za ocenjevanje tveganj ter medobratovalnih rešitev za obvladovanje tveganj v javnih in zasebnih organizacijah bosta povečala varnost omrežnih in informacijskih sistemov v Uniji. V ta namen bi morala Agencija spodbujati sodelovanje med zainteresiranimi stranmi na ravni Unije ter jih podpirati v prizadevanjih, da se vzpostavijo ter uvedejo evropski in mednarodni standardi za obvladovanje tveganja in merljivo varnost elektronskih izdelkov, sistemov, omrežij in storitev, ki skupaj s programsko opremo zajemajo omrežne in informacijske sisteme.

(34)

Agencija bi morala z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, ki se ukvarjajo z varnostjo omrežij in informacij, deliti izkušnje in splošne informacije, kadar je to primerno in v skladu z njenimi cilji in nalogami. Agencija bi morala prispevati k opredelitvi raziskovalnih prednostnih nalog na ravni Unije na področju odpornosti omrežij ter varnosti omrežij in informacij, prav tako pa bi morala zadevne raziskovalne institucije seznanjati s potrebami podjetij.

(35)

Agencija bi morala države članice in ponudnike storitev spodbujati k zvišanju njihovih splošnih varnostnih standardov, da bi vsi uporabniki interneta ustrezno ukrepali za zagotovitev osebne kibernetske varnosti.

(36)

Težave z varnostjo omrežij in informacij imajo svetovno razsežnost. Da se izboljšajo varnostni standardi, je potrebno tesnejše mednarodno sodelovanje, vključno z opredelitvijo skupnih pravil obnašanja in kodeksa vedenja, izmenjavo informacij, spodbujanjem hitrejše vzpostavitve mednarodnega sodelovanja pri odzivu na zadeve, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, pa tudi skupnega globalnega pristopa do teh vprašanj. V ta namen bi Agencija morala podpirati nadaljnjo vključevanje in sodelovanje Unije s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, tako da bi po potrebi ustreznim institucijami, organom, uradom in agencijam Unije zagotovila potrebne strokovne izkušnje in znanje ter analizo.

(37)

Agencija bi morala delovati v skladu z načelom subsidiarnosti, pri čemer bi morala zagotavljati ustrezno raven usklajenosti med državami članicami v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, izboljšati učinkovitost nacionalnih politik in jim tako dodati vrednost ter načelom sorazmernosti, pri čemer ne bi smela presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev iz te uredbe. Pri opravljanju nalog bi morala Agencija okrepiti pristojnosti nacionalnih regulativnih organov, ne da bi v te pristojnosti posegala, ali okrnila, ovirala ali prekrivala pooblastila in naloge nacionalnih regulativnih organov iz direktiv o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah, Organa evropskih regulatornih organov za elektronske komunikacije (BEREC), ki je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1211/2009 (11), Odbora za komunikacije iz Direktive 2002/21/ES, evropskih in nacionalnih organov za standardizacijo, stalnega odbora iz Direktive 98/34/ES (12) ter neodvisnih nadzornih organov držav članic kot je določeno v Direktivi 95/46/ES.

(38)

Da bi se upoštevala skupna izjava in skupni pristop, ki ju je julija 2012 odobrila medinstitucionalna delovna skupina za decentralizirane agencije EU; ta izjava in pristop sta namenjena racionalizaciji dejavnosti agencij in izboljšanju njihovega delovanja, je treba izvajati nekatera načela v zvezi z upravljanjem Agencije.

(39)

Skupna izjava in skupni pristop bi se morala po potrebi odražati tudi v programih dela, ocenah, poročanju in upravnih dejavnostih Agencije.

(40)

Da bi Agencija pravilno delovala bi morala Komisija in države članice zagotoviti, da imajo osebe, ki se jih imenuje v upravni odbor, ustrezno strokovno znanje in izkušnje. Komisija in države članice bi si morale tudi prizadevati za omejitev menjav svojih zadevnih predstavnikov v upravnem odboru, da bi zagotovile njegovo neprekinjeno delovanje.

(41)

Bistveno je, da si Agencija ustvari in ohrani ugled na podlagi nepristranskosti, integritete in visokih strokovnih standardov. Upravni odbor bi moral v skladu s tem sprejeti celovita pravila za preprečevanje in reševanje navzkrižja interesov, ki bi zajemala celotno Agencijo.

(42)

Glede na edinstvene okoliščine, v katerih se Agencija nahaja, in zahtevne izzive, s katerimi se Agencija sooča, bi bilo treba njeno organizacijsko strukturo poenostaviti in okrepiti, da bi omogočili večjo učinkovitost in uspešnost. Zato bi bilo med drugim treba ustanoviti izvršni odbor, da bi se lahko upravni odbor osredotočil na vprašanja strateškega pomena.

(43)

Upravni odbor bi moral imenovati računovodjo v skladu s pravili, sprejetimi v okviru Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (13) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(44)

Da se zagotovi učinkovitost Agencije, bi morale biti države članice in Komisija zastopane v upravnem odboru, ki bi moral določati splošno usmeritev njenih dejavnosti in zagotovi, da ta naloge opravlja v skladu s to uredbo. Na upravni odbor bi bilo treba prenesti ustrezna pooblastila, da bi lahko pripravil proračun in preveril njegovo izvajanje, sprejel ustrezna finančna pravila, uvedel pregledne postopke za sprejemanje odločitev Agencije, sprejel program dela Agencije, svoj poslovnik in statut Agencije, imenoval izvršnega direktorja, odločal o podaljšanju mandata izvršnega direktorja po pridobitvi mnenja Evropskega parlamenta in o koncu njegovega mandata. Upravni odbor bi moral ustanoviti izvršni odbor, ki bi mu pomagal pri njegovih upravnih in proračunskih nalogah.

(45)

Da bi Agencija delovala nemoteno, je treba njenega izvršnega direktorja imenovati na podlagi zaslug ter z dokazili izkazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti, ustreznih usposobljenosti in izkušenj s področja varnosti omrežij in informacij, izvršni direktor pa mora svoje naloge glede organiziranosti notranjega delovanja Agencije opravljati popolnoma neodvisno. V ta namen bi moral izvršni direktor po posvetovanju s Komisijo pripraviti predlog programa dela Agencije ter sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi zagotovil nemoteno izvajanje programa Agencije. Izvršni direktor bi moral pripraviti letno poročilo in ga predložiti upravnemu odboru, osnutek predloga o načrtovanih prihodkih in odhodkih Agencije ter izvrševati proračun.

(46)

Izvršni direktor bi moral imeti možnost, da ustanovi ad hoc delovne skupine, da preučijo določene zadeve, zlasti znanstvene, tehnološke, pravne ali družbeno-gospodarske narave. Pri ustanavljanju ad hoc delovnih skupin bi si moral izvršni direktor prizadevati, da bi v njih sodelovali ustrezni zunanji strokovnjaki, ter se opirati na njihovo znanje, s čimer bi Agenciji zagotovil dostop do najbolj ažurnih informacij o varnostnih izzivih, povezanih z razvojem informacijske družbe. Izvršni direktor bi moral zagotoviti, da so člani ad hoc delovnih skupin izbrani v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi, ter po potrebi glede na posamezno vprašanje zagotoviti ravnovesje med predstavniki javnih uprav držav članic, institucij Unije in zasebnega sektorja, vključno s podjetji, uporabniki in znanstveniki s področja varnosti omrežij in informacij. Izvršni direktor bi moral imeti možnost, da v posameznih primerih, če je to primerno, povabi priznane strokovnjake z zadevnega področja, da sodelujejo v postopkih delovnih skupin. Njihove stroške bi morala kriti Agencija v skladu s statutom in pravili iz finančne uredbe.

(47)

Agencija bi morala imeti stalno interesno skupino, ki bi delovala kot svetovalni organ, da bi zagotovila redni dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Stalna interesna skupina, ki jo na predlog izvršnega direktorja ustanovi upravni odbor, bi morala obravnavati zadeve, ki so pomembne za zainteresirane strani, ter o njih obvestiti Agencijo. Izvršni direktor bi moral imeti možnost, da v skladu z dnevnim redom na seje skupine po potrebi povabi predstavnike Evropskega parlamenta in drugih ustreznih organov.

(48)

Zaradi široke zastopanosti zainteresiranih strani v stalni interesni skupini, se s to skupino opravi posvetovanje zlasti glede osnutka programa dela, zagotovitev zastopanosti zainteresiranih strani v upravnem odboru ni več potrebna.

(49)

Agencija bi morala uporabljati ustrezne predpise Unije o dostopu javnosti do dokumentov, ki ga ureja Uredba (ES) št. 1049/2001 (14) Evropskega parlamenta in Sveta. Za informacije, ki jih Agencija obdeluje za namene, povezane z njenim notranjim delovanjem, in informacije, ki jih obdeluje pri izvajanju svojih nalog, bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (15).

(50)

Agencija bi morala spoštovati določbe o ravnanju z občutljivimi dokumenti, ki se uporabljajo za institucije Unije, ter ustrezno nacionalno zakonodajo na področju obravnavanja občutljivih dokumentov.

(51)

Da se Agenciji zagotovita popolna samostojnost in neodvisnost ter da bi lahko opravljala dodatne in nove naloge, tudi nepredvidene nujne naloge, bi bilo treba Agenciji dodeliti zadostna lastna proračunska sredstva, ki se večinoma zagotovijo s prispevkom Unije in prispevki tretjih držav, ki sodelujejo pri delu Agencije. Večina osebja Agencije bi morala neposredno sodelovati pri operativnem izvajanju njenega mandata. Državi članici gostiteljici ali vsaki drugi državi članici bi moralo biti dovoljeno, da lahko prostovoljno prispeva k prihodkom Agencije. Za subvencije v breme splošnega proračuna Evropske unije bi se moral uporabljati postopek za sprejemanje proračuna Unije. Revizijo računov Agencije bi moralo opraviti Računsko sodišče, da bi zagotovilo preglednost in odgovornost.

(52)

Glede na to, da se grožnje stalno spreminjajo in se politika Unije o varnosti omrežij in informacij razvija ter zaradi uskladitve z večletnim finančnim okvirom, bi se moralo trajanje mandata Agencije omejiti na sedem let z možnostjo podaljšanja.

(53)

Dejavnosti Agencije bi bilo treba oceniti neodvisno. Pri ocenjevanju bi bilo treba upoštevati učinkovitost Agencije pri doseganju njenih ciljev, njeno delovno prakso in pomembnost njenih nalog, da bi se ugotovilo, ali so cilji Agencije še vedno veljavni oziroma ali bi bilo treba mandat Agencije podaljšati in za kakšno obdobje.

(54)

Če proti koncu trajanja mandata Agencije Komisija ne predloži predloga za podaljšanje mandata, bi morali Agencija in Komisija sprejeti ustrezne ukrepe, zlasti v zvezi s pogodbami osebja in proračunskimi postopki.

(55)

Ker cilja te direktive, in sicer ustanovitve Evropske agencije za varnost omrežij in informacij, za namene prispevanja k visoki ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji in ozaveščanja o ter razvoja in spodbujanja kulture varnosti omrežij in informacij v družbi v korist državljanov, potrošnikov, podjetij in organizacij javnega sektorja Unije ter tako prispevanja k vzpostavitvi in nemotenemu delovanju notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PDEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(56)

Uredbo (ES) št. 460/2004 bi bilo treba razveljaviti.

(57)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 20. decembra 2010 (16) –

(a)

podpira razvoj politik in prava Unije, in sicer tako, da:

(b)

podpira razvijanje sposobnosti, tako da:

(c)

podpira prostovoljno sodelovanje med pristojnimi javnimi organi ter med zainteresiranimi stranmi, vključno z univerzami in raziskovalnimi centri v Uniji, ter podpira ozaveščanje, med drugim prek:

(d)

podpira raziskave, razvoj in standardizacijo:

(e)

sodeluje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, tudi s tistimi, ki se ukvarjajo s kibernetsko kriminaliteto in zaščito zasebnosti in osebnih podatkov, z namenom obravnavanja zadev skupnega interesa, med drugim z:

(f)

prispeva k prizadevanjem Unije za sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter tako spodbuja mednarodno sodelovanje o zadevah, ki se nanašajo na varnost omrežij in informacij, vključno:

(a)

upravni odbor;

(b)

izvršni direktor in osebje ter

(c)

stalna interesna skupina.

(a)

tekoče upravljanje Agencije;

(b)

izvajanje sklepov, ki jih sprejme upravni odbor;

(c)

po posvetovanju z upravnim odborom pripravo letnega programa dela ter večletnega programa dela ter njuno predložitev upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(d)

izvajanje letnega programa dela ter večletnega programa dela ter poročanje upravnemu odboru o njunem izvajanju;

(e)

pripravo letnega poročila o dejavnostih Agencije in njegovo predložitev upravnem odboru v potrditev;

(f)

pripravo akcijskega načrta na podlagi zaključkov naknadnih ocenjevanj in poročanje Komisiji o napredku vsaki dve leti;

(g)

zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi pregledi, ter, v primeru ugotovitve nepravilnosti, z izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračalnimi upravnimi in denarnimi sankcijami;

(h)

pripravo strategije Agencije proti goljufijam in njeno predložitev upravnemu odboru v potrditev;

(i)

da Agencija naloge opravlja v skladu z zahtevami uporabnikov njenih storitev, predvsem kar zadeva ustreznost zagotovljenih storitev;

(j)

vzpostavljanje in vzdrževanje stikov z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije;

(k)

vzpostavljanje in ohranjanje stika z gospodarstvom in združenji potrošnikov, pri čemer zagotavlja reden dialog z ustreznimi zainteresiranimi stranmi;

(l)

druge naloge, ki so izvršnemu direktorju dodeljene s to uredbo.

(a)

Evropski parlament;

(b)

Svet;

(c)

Komisija;

(d)

vsi pristojni organi, ki jih imenuje država članica, kot so nacionalni regulativni organi, opredeljeni v členu 2 Direktive 2002/21/ES.