—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu z dne 15. oktobra 2008 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnicah za leto 2006 (COM(2008) 629) in priloženega delovnega dokumenta osebja Komisije (SEC(2008) 2579),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2008„Evropske agencije – smernice za prihodnost“ (COM(2008) 135),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o razrešnici za leto 2008: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (3), zlasti člena 96,

—

ob upoštevanju posebnega poročila št. 5/2008 Evropskega računskega sodišča „Agencije Evropske unije: doseganje rezultatov“,

—

ob upoštevanju posebnih letnih poročil (4) Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih decentraliziranih agencij za proračunsko leto 2009,

—

ob upoštevanju raziskave Parlamenta o možnosti in izvedljivosti ustanovitve skupnih služb za agencije Unije, objavljene 7. aprila 2009,

—

ob upoštevanju svoje izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji (5),

—

ob upoštevanju člena 77 in Priloge VI poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0149/2011),

A.

ker ta resolucija za vsak organ iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 vsebuje horizontalne pripombe, ki spremljajo sklepe o razrešnici v skladu s členom 96 Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002 in členom 3 Priloge VI poslovnika Evropskega parlamenta,

B.

ker se je v zadnjih letih število agencij povečalo brez primere in ker je to omogočilo zunanje izvajanje nekaterih nalog Komisije,

C.

ker so Parlament, Svet in Komisija po sprejetju zgoraj navedenega sporočila Komisije z dne 11. marca 2008 ponovno začeli projekt za opredelitev skupnega okvira za agencije in leta 2009 oblikovali medinstitucionalno delovno skupino za agencije,

D.

ker se je medinstitucionalna delovna skupina sestala tretjič na politični ravni 10. novembra 2010 in ker je obravnavala naslednje točke: merila za ustanovitev novih agencij, izbira sedeža agencij in dogovor o sedežu, sestava upravnih odborov, postopki imenovanja direktorjev, ocenjevanje in uspešnost, večletni program in upravna podpora,

E.

ker Računsko sodišče tudi načrtuje obravnavo uspešnosti agencij in predložitev posebnega poročila o stroškovnih primerjavah za agencije Unije do konca leta 2011,

F.

ker so se prispevki Unije za decentralizirane agencije drastično povečali med letoma 2000 in 2011,

G.

ker izjava Parlamenta z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji poziva Komisijo in zadevne agencije Unije, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe in zagotovijo zadostna sredstva, da se zagotovi, da pri upravljanju s sredstvi Unije ne prihaja do korupcije, ter naj sprejmejo odvračalne sankcije v primerih, kjer se odkrijejo korupcija in goljufije,

1.

ugotavlja, da je Računsko sodišče ponovno opozorilo na velik obseg prenosov in razveljavitev operativnih sredstev pri številnih agencijah v proračunskem letu 2009; je tudi seznanjen z obstojem neuporabljenih proračunskih vrstic in visokim številom prerazporeditev v nekaterih agencijah; poziva zadevne agencije, naj si močneje prizadevajo za izboljšanje finančnega in proračunskega načrtovanja in priprave programov;

2.

je seznanjen s težavami, ki izhajajo iz večletne narave številnih programov in časovnega zamika med prejemom plačil ter izvedbo in kasnejšim izplačilom zadevnih nalog; vendar poudarja, da morajo biti ustrezni stroški predvidljivi ter da je treba najti rešitev, ki bo spoštovala načelo enoletnosti proračuna Unije;

3.

poudarja, da visoka raven prenosov in razveljavitev pogosto kaže na to, da agencija ni zmogla obvladovati velikega povečanja svojega proračuna; zato se sprašuje, ali ne bi bilo bolj odgovorno, da sta proračunska organa v prihodnje pazljivejša pri odločanju o povečanju proračuna agencije ter pri tem upoštevata čas, ki je potreben, da se izvedejo nove dejavnosti;

4.

poziva agencije, naj izboljšajo svoje letne napovedi glede potreb po gotovini; pravzaprav ugotavlja, da imajo agencije pogosto visok gotovinski saldo in jih zato poziva, da sledijo dobrem zgledu Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), ki je za leto 2009 izboljšal svoje napovedi, tako da je ustreznim službam Komisije predložil dokazni dokument, ki se neprestano posodablja in ki utemeljuje njegove četrtletne zahteve za plačilo;

5.

ponovno izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče pri postopkih javnih naročil v več agencijah našlo pomanjkljivosti;

6.

v skladu s tem poziva agencije, naj okrepijo svoje notranje kontrole, s čimer bi zagotovile pravilno uporabo pogodb in postopkov za javna naročila; ni pripravljen sprejeti kronične nezmožnosti vzpostavitve nadzornega sistema, ki preprečuje ali pravočasno zazna ponavljajoče se napake, ki ogrožajo zakonitost in pravilnost transakcij agencije;

7.

s tem v zvezi poziva agencije, da:

8.

poleg tega agencije spodbuja, naj oblikujejo in kasneje redno posodabljajo izčrpno tabelo z opisom svojih finančnih tokov ter pristojnosti finančnih in operativnih akterjev;

9.

poziva vse agencije, naj na svoji spletni strani objavijo seznam vseh naročil, oddanih vsaj v zadnjih treh letih, Komisijo pa, naj si še naprej prizadeva za večjo dostopnost teh informacij in jih končno vključi v svoj sistem finančne preglednosti;

10.

vendar čestita agenciji Eurojust, ker je določila ukrepe za ocenjevanje tržne vrednosti ustreznih izdelkov in storitev pred začetkom svojih postopkov javnih naročil; meni, da je ta pobuda pomembna, ki ji morajo slediti tudi ostale agencije; poleg tega pozdravlja letni načrt naročil agencije Eurojust za leto 2009, ki je zelo pomagal oddelkom in službam agencije pri upravljanju njihovih javnih razpisov; zlasti poudarja, da te pobude izboljšujejo vodenje in nadzor, ki ju izvaja odredbodajalec;

11.

meni, da morajo agencije izboljšati upravljanje svojih subvencij:

12.

ugotavlja, da pri postopkih izbire osebja v več agencijah obstajajo pomanjkljivosti, ki ogrožajo preglednost teh postopkov in/ali kršijo načelo enake obravnave pri uporabi meril o izpolnjevanju pogojev; je seznanjen zlasti s tem, da je Računsko sodišče večkrat poročalo o naslednjih pomanjkljivostih:

meni, da bi lahko navedene pomanjkljivosti pri agencijah zmanjšale možnost zoperstavljanja morebitnim obtožbam glede samovoljnih odločitev pri zaposlovanju; prav tako meni, da z ozirom na omejeno konkurenco postopki zaposlovanja morda ne ponujajo najboljše izbire, prav tako pa utegne priti do neučinkovite uporabe človeških virov in finančnih sredstev;

13.

poziva k vzpostavitvi sistema za navzkrižno preverjanje med agencijami, ki bi omogočil, da se pri podaji prošnje za zaposlitev posameznika v drugi agenciji preveri, ali je ta posameznik na svojem prejšnjem položaju v agenciji ali pri drugem delodajalcu zagrešil neprimerno ravnanje ali slabo upravljanje;

14.

v skladu s tem poziva agencije, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bi povečale objektivnost in preglednost postopkov zaposlovanja; v zvezi s tem meni, da je pobuda agencije Frontex glede sprejetja izvedbenih pravil in notranjih smernic za člane izbirne komisije pomemben primer prakse, ki bi jo morale začeti izvajati tudi druge agencije: v zvezi s tem zlasti pozdravlja pobudo agencije Frontex o sprejetju politike zaposlovanja, ki vključuje konkretne ukrepe, na primer:

poudarja, da je treba strogo izvajati to politiko in dokazati, da dosega rezultate;

15.

ugotavlja, da agencije pogosto ne uresničijo v celoti načrtov zaposlovanja, opaža pa tudi pomanjkanje skladnosti med proračunskimi in kadrovskimi napovedmi, kar bi utegnilo vplivati na mnenje zainteresiranih strani glede tega, kako agencije uporabljajo svoje osebje; spodbuja institucije Unije, naj dodatno preučijo, kako je mogoče poenostaviti postopke zaposlovanja; v skladu s tem poziva agencije, naj vložijo še več energije v izvajanje in spremljanje svojih načrtov zaposlovanja; agencije tudi spodbuja, naj v svoje programe dela in letna poročila o dejavnosti vključijo dodatne informacije o dodeljevanju in uporabi človeških virov ter opis tega, kako postavljanje ciljev agencije vpliva na razpoložljivo osebje; poziva Komisijo, naj oceni zahtevano število osebja v agencijah, opravi primerjavo dejanskega števila osebja s proračunskimi napovedmi, ugotovi, ali napovedi presegajo potrebe in zmogljivosti agencij, ter Parlamentu zagotovi pregledno poročilo o tem vprašanju;

16.

je seznanjen z dejstvom, da vsako leto zaposleni, vključno z direktorji, krožijo med agencijami; poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotovi pregled o vseh uslužbencih, ki so od leta 2008 zamenjali delovno mesto in prešli iz ene agencije v drugo;

17.

poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o obstoju in izvajanju pravil, ki zadevajo ustrezne dolžnosti in naloge uradnikov iz člena 16 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (6) (t. i. „obdobje umika“) v vseh agencijah;

18.

poziva agencije, naj zagotovijo, da se naloge zaupne narave ne bodo dodeljevale začasnemu osebju glede na to, da je začasno osebje zaposleno v skladu z omejitvami kadrovskega načrta; obžaluje, da so agencije v nekaterih primerih najele začasno osebje za izvajanje nalog zaupne narave ali za dostop do zaupnih informacij; želi poudariti nevarnost morebitnih varnostnih kršitev, povezano z dostopom začasnega osebja do zaupnih informacij ali njihovim nepoznavanjem postopkov, ki jih je treba izvesti;

19.

spominja agencije, kako pomembno je, da se v celoti zagotovi neodvisnost njihovega osebja in strokovnjakov; zlasti spodbuja agencije, naj pozorno evidentirajo in ocenijo svoje kontrole v zvezi s tem; poudarja, da bi v primerih navzkrižja interesov lahko trpel ugled agencije;

20.

poziva Komisijo, naj Parlamentu zagotovi podroben pregled meril, ki se uporabljajo za zagotavljanje neodvisnosti zaposlenega osebja, zlasti kar zadeva morebitno navzkrižje interesov, ter naj uporabi odvračalne sankcije v primerih, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti;

21.

poziva Računsko sodišče, naj opravi obsežno analizo pristopa agencij k upravljanju razmer, v katerih obstaja možnost navzkrižja interesa;

22.

poziva agencije, naj še naprej izboljšajo sisteme notranje kontrole, da bi podkrepile letno izjavo o zanesljivosti, ki jo podajo direktorji; prav tako poudarja, da mora agencija učinkovito vzpostaviti funkcijo za obvladovanje tveganja, s katero registrira tveganja in oblikuje načrte za blažilne ukrepe;

23.

poziva direktorje agencij, naj v celoti izpolnijo svojo obvezo in v poročila, ki povzemajo poročila službe za notranjo revizijo, za organ za podelitev razrešnice vključijo naslednje:

v zvezi s tem pozdravlja pobudo agencije Frontex, da bo spodbujala usklajeno strukturo za obravnavo povzetkov, ki jih vse agencije posredujejo organu za podelitev razrešnice;

24.

je kljub temu seznanjen, da so nekatere agencije organu za podelitev razrešnice prostovoljno posredovale poročila svojih služb za notranjo revizijo; meni, da bi to morala biti običajna praksa, in pričakuje, da ji bodo sledile vse druge agencije Unije, hkrati pa je seznanjen, da bo organ za podeljevanje razrešnice zagotovil zaupnost teh poročil;

25.

meni, da je vloga službe za notranjo revizijo kot notranjega revizorja decentraliziranih agencij bistvena; posebej poudarja, da služba za notranjo revizijo izdaja neodvisna mnenja o kakovosti sistemov upravljanja in kontrole ter podaja priporočila za izboljšanje pogojev izvajanja dejavnosti in za spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja agencij;

26.

v skladu s tem poziva upravne odbore agencij, naj ustrezno upoštevajo priporočila službe za notranjo revizijo, da bi se hitro odpravile ugotovljene pomanjkljivosti;

27.

pozdravlja, da v skladu s členom 86(4) finančne uredbe agencije Parlamentu posredujejo povzetek ugotovitev službe za notranjo revizijo; ponovno poudarja, da so poročila službe za notranjo revizijo interni in ne javni dokumenti; poleg tega ugotavlja, da to velja tudi za posamezna letna poročila o agencijah in drugih organih; pozdravlja vsako sodelovanje agencij, da na posebno in upravičeno zahtevo Parlamenta dajo na razpolago ta poročila; poziva medinstitucionalno delovno skupino za agencije, naj obravnava pomanjkljivosti v zakonodaji glede poročil službe za notranjo revizijo o agencijah in naj predlaga rešitev;

28.

odločno spodbuja Računsko sodišče, naj v svojih letnih poročilih o agencijah vključi sklicevanje na sklepe revizij službe za notranjo revizijo in oceno izvajanja priporočil službe za notranjo revizijo v agencijah;

29.

želi tudi poudariti pomembno vlogo službe za notranjo revizijo pri izvajanju revizij uspešnosti agencij; vendar obžaluje, da organ za razrešnico ni nujno obveščen o ugotovitvah teh revizij zaradi pomanjkljivosti v zakonodaji agencij, kot je že omenjeno v odstavku 27;

30.

odločno poziva agencije, naj vzpostavijo funkcijo notranje revizije, da zagotovijo podporo in svetovanje direktorjem agencij o upravljanju notranjega nadzora, ter izvajajo ocenjevanja tveganja in notranje revizije;

31.

pozdravlja tudi pobudo Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in Evropske agencije za pomorsko varnost, ki sta vzpostavili skupen oddelek za notranjo revizijo; meni, da je ta skupna služba primer dobre prakse, ki bi ji morale slediti tudi ostale agencije;

32.

poleg tega pozdravlja in spodbuja dejavnost oddelka za notranjo revizijo, ki predseduje mreži za agencije Audinet, ki se sestaja dvakrat oziroma trikrat na leto, da bi tako uskladila delo oddelkov za notranjo revizijo, izmenjala izkušnje o revizijskih pristopih, metodologiji in najboljših praksah;

33.

čestita Evropskemu centru za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), saj je bil prva agencija, ki je prostovoljno začela pilotno revizijo etičnega okvira v letu 2009; spodbuja center Cedefop, naj to pobudo deli z drugimi agencijami;

34.

spodbuja agencije, naj objavijo izjavo o zanesljivosti svojega direktorja na spletni strani in jo vključijo v prilogo k njihovim letnim poročilom o dejavnostih ter tako potrdijo, da informacije v letnem poročilu o dejavnostih odražajo resnično in pošteno sliko, razen če je drugače navedeno v pridržkih, ki se nanašajo na določena področja prihodkov in odhodkov;

35.

potrjuje obvezo direktorjev agencij za podajanje zadržkov v svojih izjavah o zanesljivosti, kadar Računsko sodišče ali služba Komisije za notranjo revizijo izpostavita pomembna vprašanja (na primer kritična revizijska priporočila, ki poudarjajo pomanjkljivosti, in mesta, kjer se preseže prag pomembnosti);

36.

spodbuja agencije, naj standardizirajo strukturo svojih letnih poročil o dejavnostih v skladu z obliko, ki jo uporabljajo generalni direktorati Komisije, in vanje vključijo končane dejavnosti, upravne izzive, ugotovitve notranjih revizij in izboljšave na področju človeških virov v zadevnem proračunskem letu; glede tega čestita Evropski agenciji za okolje, ki je svoje letno poročilo o dejavnostih že oblikovala v skladu z omenjeno strukturo, in meni, da je to dobra praksa, ki bi ji morale slediti tudi druge agencije;

37.

poleg tega čestita Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter ponovno Evropski agenciji za okolje, ki sta v svojih letnih poročilih o dejavnostih uporabili tabele in grafikone, ki so lahko berljivi in dobro povzemajo bistvene dosežke; meni, da je to zelo dobrodošla praksa, ki bi ji morale slediti tudi ostale agencije;

38.

spodbuja Računsko sodišče, naj v svoje posebno letno poročilo o agencijah vključi skupno oceno vsakega letnega poročila o dejavnostih, kot je že storilo v svojem letnem poročilu o Komisiji, ko je Računsko sodišče preučilo letna poročila o dejavnostih različnih generalnih direktoratov Komisije;

39.

ugotavlja, da precej obsežni upravni odbori nekaterih agencij in velike spremembe v zasedbi njihovih članov lahko vodijo k neučinkovitosti organa odločanja; zato poziva medinstitucionalno delovno skupino za agencije, naj obravnava to vprašanje; predlaga tudi, naj se obravnava možnost združitve upravnih odborov agencij, ki delujejo na sorodnih področjih, da bi zmanjšali stroške sej;

40.

poleg tega poziva direktorje agencij, naj sprejmejo ukrepe za okrepitev vloge svojih upravnih odborov tako, da uvrstijo strateška vprašanja in prednostne naloge v razprave, da se bodo lahko pravočasno sprejele strateške odločitve;

41.

poziva upravne odbore agencij, naj pri načrtovanju nalog in virov (finančnih in človeških) dosežejo največjo možno skladnost z izboljšanjem k dejavnostim usmerjenega proračunskega načrtovanja in upravljanja na podlagi dejavnosti (ABB/ABM);

42.

izraža zadovoljstvo zaradi uspešnega drugega leta delovanja Evropske agencije za kemikalije, saj je bila v letu 2007 za proračunsko upravljanje agencije odgovorna Komisija (GD za podjetništvo in industrijo); poudarja, da je zlasti tekoča in dokaj hitra vzpostavitev Evropske agencije za kemikalije povezana predvsem z učinkovito podporo, ki jo je ponudil partnerski generalni direktorat, z izmenjavami izkušenj z drugimi podobnimi agencijami in nudenjem močne podpore države gostiteljice; zato meni, da bi morala Komisija slediti tej dobri praksi, ko bo odpirala nove agencije;

43.

je seznanjen, da je medinstitucionalna delovna skupina za agencije ugotovila, da je približno 30 % sredstev agencije uporabljenih za upravo; spodbuja Komisijo, naj si še bolj prizadeva za zagotavljanje vse potrebne upravne pomoči sorazmerno majhnim in zlasti nedavno ustanovljenim agencijam ter naj zagotovi učinkovito delovanje vseh agencij;

44.

znova opozarja, da je Parlament v svojih resolucijah o razrešnicah za leta 2006, 2007 in 2008 pozval agencije, naj preučijo možnost ustanovitve medagencijske disciplinske komisije; ugotavlja, da je izvedba tega projekta še vedno težavna, zlasti zaradi težav z iskanjem osebja z ustreznim kariernim razredom za člane te komisije; kljub temu poziva agencijo, pristojno za usklajevanje mreže agencij, naj vzpostavi mrežo osebja z ustreznim razredom za funkcijo člana disciplinske komisije;

45.

meni, da je pobuda Eurojusta za vključitev ključnih kazalnikov uspešnosti v načrte za leto 2010 primer najboljše prakse za ostale agencije; poleg tega spodbuja agencije, naj učinkovito povežejo te kazalnike s svojimi cilji, proračunom in letnim delovnim programom; meni, da bo ta praksa zainteresiranim stranem dejansko omogočila boljše ocenjevanje uspešnosti agencij; spodbuja ostale agencije, naj ključne kazalnike uspešnosti vključijo v svoje letne delovne programe;

46.

ugotavlja, da se uspešnost in učinkovitost ne merita na standardiziran način; poziva medinstitucionalno delovno skupino za agencije, naj obravnava to vprašanje;

47.

ugotavlja, da agencije, ki vključujejo ključne kazalnike uspešnosti, temeljijo predvsem na proceduralnih in postopkovnih vidikih uspešnosti in ne na dejanskih rezultatih; spodbuja agencije, naj oblikujejo k rezultatom usmerjene ključne kazalnike uspešnosti, in poziva medinstitucionalno delovno skupino za agencije, naj obravnava to vprašanje;

48.

odločno poziva vse agencije, naj oblikujejo večletni delovni program v skladu z večletno strategijo Unije na področju svojega delovanja; poudarja, da je večletni delovni program pomemben, ker bo agencijam omogočil boljšo organizacijo dejavnosti, zagotavljanje boljšega ocenjevanja tveganja dejavnosti ter oblikovanje učinkovitih organizacijskih ureditev za izvajanje lastne strategije in doseganje lastnih ciljev;

49.

odločno poziva agencije, naj izboljšajo povezavo med proračunom in letnim delovnim programom; ugotavlja, da je Računsko sodišče poročalo, da postopki za oblikovanje proračuna niso bili dovolj strogi, kar je povzročilo precejšnje število proračunskih prerazporeditev za večino proračunskih vrstic;

50.

pozdravlja namen Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja in Evropske agencije za kemikalije, da zagotovita Ganttove razpredelnice za vse bistvene operativne dejavnosti; opozarja agencije, da te razpredelnice na strnjen način prikazujejo, koliko časa vsak uslužbenec porabi za določen projekt, in spodbujajo pristop, usmerjen k doseganju rezultatov;

51.

poziva agencije, naj povečajo svojo osredotočenost na stranke in okrepijo postopke za povratne informacije ter naj v zvezi s tem v celoti uporabijo rezultate svojih ocen; čestita zlasti Evropski agenciji za kemikalije, ker je v letu 2009 opravila anketo zainteresiranih strani in povečala dejavnosti pomoči za industrijo (zagotovila je na primer storitev pomoči po telefonu za največje zavezance, delavnice, srečanja omrežja in javna posvetovanja);

52.

pozdravlja pobudo Eurofunda za izvedbo druge naknadne ocene svojega delovnega programa za obdobje 2005–2008; meni, da je to koristno tudi za ostale agencije in da lahko ta instrument uporabijo za obravnavanje svojih izzivov;

53.

poleg tega meni, da je izjemno pomembno, da agencije dodatno razvijejo svoj sistem za spremljanje uspešnosti in zagotovijo spremljanje rezultatov svoje uspešnosti, ter spodbuja agencije, naj se sklicujejo na njih v svojih načrtih letnih dejavnosti;

54.

poleg tega spodbuja agencije, naj zagotovijo usklajeno poročanje o ključnih kazalnikih uspešnosti;

55.

čestita Evropskemu centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, Prevajalskemu centru za organe Evropske unije in Evropski agenciji za varnost hrane, ker so v razpredelnici, priloženi poročilu Računskega sodišča za leto 2009, predstavili primerjavo dejavnosti, izvedenih v letih 2008 in 2009, kar organu za podelitev razrešnice omogoča, da učinkoviteje ovrednoti njihovo uspešnost od enega leta do drugega;

56.

pozdravlja potekajoče delo medinstitucionalne delovne skupine za agencije, ki ima cilj pregledati vlogo in položaj decentraliziranih agencij v institucionalnem okolju Unije ter ustanovitev, strukturo in delovanje teh agencij skupaj s finančnimi, proračunskimi, nadzornimi in upravljavskimi vprašanji; zahteva, naj delovna skupina pripravi analizo in splošen nasvet glede uspešnosti sedanjih agencij ter naj predlaga načrte za celovito povečanje učinkovitosti glede na vrsto in število agencij;

57.

opozarja, da je skupna izjava medinstitucionalne delovne skupine za agencije, ki je bila objavljena marca leta 2009, sprožila „dialog o regulativnih agencijah s ciljem ocenjevanja obstoječih razmer, zlasti doslednosti, uspešnosti, odgovornosti in preglednosti teh agencij“ in da je delovna skupina „obravnavala številna ključna vprašanja, na katera so opozorile sodelujoče institucije, vključno z vlogo in položajem agencij v institucionalnem okolju EU ter ustanovitvijo, strukturo in delovanjem teh agencij skupaj s finančnimi, proračunskimi, nadzornimi in upravljavskimi vprašanji“;

58.

ugotavlja, da je v resoluciji o razrešnici za leto 2008 z dne 5. maja 2010 Parlament izjavil, da bi morala medinstitucionalna delovna skupina „preučiti, ali bi morale nekatere agencije pri svojem delu tesno sodelovati ali celo biti združene“, in da se „majhne agencije soočajo z resnimi težavami glede učinkovitosti“;

59.

poziva k moratoriju na ustanovitev novih agencij vsaj do takrat, ko bo na vprašanja, na katera opozarjata skupna izjava medinstitucionalne delovne skupine za agencije in resolucija o razrešnicah z dne 5. maja 2010, podan zadovoljiv odgovor;

60.

verjame, da bi morali ustanavljanje dodatnih agencij, potem ko bodo rešena ta vprašanja, obravnavati izjemno previdno, da se zagotovi, da bodo te agencije dejansko potrebne in bodo zagotavljale najboljši izkoristek sredstev pri uresničevanju dogovorjenega političnega cilja;

61.

ponovno poudarja, da je treba razmisliti o združitvi nekaterih agencij, da se omogoči delitev skupnih in drugih stroškov;

62.

poziva, naj medinstitucionalna delovna skupina za agencije razmisli o skupni prerazporeditvi nekaterih manjših agencij, ki morda ne bi bile primerne za neposredno združevanje, in sicer v enem mestu in po možnosti v eni stavbi, da lahko koristijo skupne centralne vire ter se zmanjša breme skupnih in drugih stroškov;

63.

pozdravlja namen Računskega sodišča, da v jeseni leta 2011 objavi posebno poročilo o primerjalni analizi stroškov med agencijami Unije;

64.

ugotavlja, da se nekatere agencije razvijajo na sorodnih področjih in opravljajo podobne dejavnosti; opozarja, da prekrivajoče se dejavnosti ustvarjajo nepotrebne dodatne stroške;

65.

opozarja, da proračun Unije temelji na dobrem finančnem poslovodenju, ki zahteva smotrno, uspešno in učinkovito porabo sredstev, nepotrebne odhodke pa je treba ustrezno obravnavati;

66.

zato poziva Komisijo, naj oceni vse agencije Unije, da se odkrijejo prekrivajoče se dejavnosti in se preuči možnost združevanja zadevnih agencij, če je bilo ugotovljeno prekrivanje, ter naj Parlamentu do 31. decembra 2011 zagotovi poročilo o tem vprašanju;

67.

opozarja, da se je v zadnjih letih rekordno povečalo število skupnih podjetij; zlasti ugotavlja, da za te organe velja ista okvirna finančna uredba kot za decentralizirane agencije, vendar ta podjetja v svojih finančnih pravilih še niso vključila jasnega sklicevanja na pristojnosti službe za notranjo revizijo kot njihovega notranjega revizorja;

68.

vseeno pozdravlja namen službe za notranjo revizijo, da sprejme vlogo notranjega revizorja skupnih podjetij od proračunskega leta 2011 naprej;

69.

poleg tega glede na obseg njihovega proračuna in zapletenost njihovih nalog meni, da bi morala skupna podjetja ustanoviti revizijski odbor, ki bi poročal neposredno njihovemu upravnemu odboru;

70.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje agencijam, ki so vključene v ta postopek podelitve razrešnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.