—

ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Eurojusta za proračunsko leto 2009,

—

ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Eurojusta za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori Eurojusta (1),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 15. februarja 2011 (05892/2011 – C7-0052/2011),

—

ob upoštevanju člena 276 Pogodbe ES in člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2), in zlasti člena 185 Uredbe,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (3), in zlasti člena 36 Sklepa,

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), in zlasti člena 94 Uredbe,

—

ob upoštevanju člena 77 in Priloge VI poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0133/2011),

A.

ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti letnih računovodskih izkazov za proračunsko leto 2009 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

B.

ker je Parlament 5. maja 2010 upravnemu direktorju Eurojusta podelil razrešnico za izvrševanje proračuna agencije za proračunsko leto 2008 (5) in je v resoluciji, ki spremlja sklep o razrešnici, med drugim:

C.

ker je proračun agencije v letu 2009 znašal 26 400 000 EUR, kar je 6,4 % več kot v proračunskem letu 2008,

1.

pozdravlja pobudo agencije, da ključne kazalnike uspešnosti vključi v načrte svojih enot za leto 2010; vseeno poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o teh ključnih kazalnikih in o njihovi povezavi s cilji, proračunom in delovnim programom agencije; meni, da bo dejansko povezovanje kazalnikov s cilji, proračunom in delovnim programom agencije zainteresiranim stranem omogočilo, da bolje ovrednotijo uspešnost agencije;

2.

pozdravlja pobudo agencije, ki je v razpredelnici, priloženi poročilu Računskega sodišča za leto 2009, predstavila primerjavo dejavnosti, izvedenih med letoma 2008 in 2009, kar organu za podelitev razrešnice omogoča, da učinkoviteje primerja uspešnost agencije v teh dveh letih;

3.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče nima pripomb glede stopnje prenosov in razveljavitev proračunskih sredstev v letu 2009;

4.

ugotavlja, da bi morala razrešnica za izvrševanje proračuna agencije bolj temeljiti na njeni uspešnosti poslovanja med celotnim letom;

5.

poziva, naj agencija organ za podelitev razrešnice obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela, da bi preprečila prenose proračunskih sredstev v naslednje leto, ker se je tovrstna težava nenehno pojavljala v preteklih postopkih za podelitev razrešnice;

6.

čestita agenciji, ker je vzpostavila ukrepe za opredelitev tržne vrednosti ustreznih izdelkov/storitev pred začetkom postopka oddaje javnega naročila; meni, da je ta pobuda pomembno dejanje, ki bi mu morale slediti tudi preostale agencije; pozdravlja tudi letni načrt naročil agencije za leto 2009, ki je zelo pomagal oddelkom in službam agencije pri vodenju javnih razpisov; meni, da takšne pobude izboljšujejo navodila in nadzor odredbodajalca;

7.

izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče znova ugotovilo pomanjkljivosti pri načrtovanju in izvajanju postopkov zaposlovanja; ugotavlja zlasti, da je raven prostih delovnih mest še vedno visoka (24 %), čeprav je manjša kot v letu 2008 (26 %) in 2007 (33 %); v skladu s tem poziva agencijo, naj pripravi celovit akcijski načrt zaposlovanja, s katerim bo občutno zmanjšala delež prostih mest, ter naj o tem obvesti organ za podelitev razrešnice; ne glede na to pozdravlja namero agencije, da zmanjša delež prostih mest na manj kot 8 % do konca leta 2011;

8.

pozdravlja dosežek agencije, ki ji je v letu 2009 uspelo zmanjšati število začasnih uslužbencev, ki so opravljali naloge stalno zaposlenih delavcev, z 31 na 10; ne glede na to poziva agencijo, naj dodatno zmanjša število teh uslužbencev v skladu s priporočilom službe za notranjo revizijo;

9.

je seznanjen, da je agencija v letu 2009 začela izvajati nov postopek zaposlovanja, ki določa, da člani izbirne komisije povabijo na razgovor le kandidate, ki izkažejo vsaj 75-odstotno uspešnost na predhodnem ocenjevanju, medtem ko na rezervno listo uvrstijo le tiste z najmanj 75-odstotno uspešnostjo na razgovoru in na pisnem preizkusu znanja;

10.

izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče poročalo, da so tri od šestih delovnih mest na ravni srednjih vodstvenih delavcev (vodje oddelkov) v Eurojustu začasno zapolnili z uslužbenci, zaposlenimi kot „vršilci dolžnosti“; poudarja, da te razmere kažejo na težave pri privabljanju in ohranjanju pravega osebja; vseeno pozdravlja dejstvo, da namerava agencija sprejeti sklep, po katerem bo končna ocena kandidatov temeljila na kombinaciji ocene, ki je bila pridobljena ob izpolnitvi prijavnega obrazca, ter rezultata razgovorov in pisnih preizkusov znanja; meni, da ta pristop izboljšuje izbirne postopke agencije, saj na učinkovit način upošteva strokovnost vsakega kandidata;

11.

je seznanjen, da so bila od 26 priporočil, ki jih je 31. decembra 2008 dala služba za notranjo revizijo, upoštevana le štiri (od tega dve „kritični“); poleg tega ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo decembra 2009 izdala dodatno priporočilo in da je pri izvajanju 15 od preostalih 23 priporočil nastala zamuda, daljša od 12 mesecev; v skladu s tem poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o razlogih za takšno zamudo, in naj nemudoma ukrepa, da bo izboljšala postopek zaposlovanja, zmanjšala število začasnih uslužbencev, prestrukturirala kadrovsko službo, pripravila načrt za upravljanje človeških virov, pozorneje spremljala dejavnosti na področju človeških virov in znova pregledala vsebino registra izjem;

12.

pozdravlja pobudo agencije, da organu za podelitev razrešnice zagotovi letno poročilo o notranji reviziji agencije, ki ga pripravi služba za notranjo revizijo; meni, da je to znamenje preglednosti in primer najboljše prakse, ki mu morajo slediti vse druge zadevne agencije,

13.

glede drugih pripomb horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, se sklicuje na svojo resolucijo z dne 10. maja 2011 (6) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.