—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 (1),

—

ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010) 963 – C7-0211/2010) (2),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov o razrešnici za proračunsko leto 2008 (COM(2010) 650) in delovnih dokumentov osebja Komisije, priloženih temu poročilu (SEC(2010) 1437) in (SEC(2010) 1438),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2010„Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2009“ (COM(2010) 281),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, pristojnemu za podelitev razrešnice, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2009 (COM(2010) 447), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu poročilu (SEC(2010) 994),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o odgovorih držav članic na poročilo Računskega sodišča za leto 2009 (COM(2011) 104),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2009 z odgovori institucij (3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2010„Več ali manj kontrol? Vzpostavitev pravega ravnovesja med upravnimi stroški kontrole in tveganjem napake“ (COM(2010) 261) in delovnih dokumentov osebja Komisije, priloženih sporočilu (SEC(2010) 640 in SEC(2010) 641),

—

ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 15. februarja 2011 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2009 (05891/2011 – C7-0053/2011),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 15. februarja 2011 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2009 (05893/2011 – C7-0054/2011),

—

ob upoštevanju členov 274, 275 in 276 Pogodbe ES, člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji, členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 179a in 180b Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5) (finančna uredba), kakor je bila spremenjena z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 (6) in (ES) št. 1525/2007 (7), zlasti s členi 55, 145, 146 in 147 te uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (8), zlasti člena 14(2) in (3),

—

ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0134/2011),

A.

ker je imela Barrosova Komisija v prejšnjem mandatu strateški cilj, da do leta 2009 pridobi pozitivno izjavo o zanesljivosti od Računskega sodišča, in ker ta cilj ni bil uresničen,

B.

ker je Lizbonska pogodba povečala vlogo Komisije, saj je določila, da Komisija izvršuje proračun in upravlja programe (člen 17 Pogodbe o Evropski uniji) ter to počne na lastno odgovornost (člen 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije) – ne glede na uporabljeno metodo izvajanja – in da morajo države članice sodelovati s Komisijo, da se zagotovi, da se proračunska sredstva uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja,

C.

ker Lizbonska pogodba prav tako določa, da Komisija predloži poročilo o oceni financ Unije na podlagi doseženih rezultatov (člen 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije),

D.

ker evropski državljani pričakujejo, da se denar davkoplačevalcev uporablja na pravilen, učinkovit in koristen način, in ker je treba o vprašanju glede obsega proračuna Unije razpravljati na podlagi ciljev, ki jih je treba doseči, ter na podlagi pristojnosti in odgovornosti, ki jih podeljuje Pogodba o delovanju Evropske unije,

E.

ker je v drugem pododstavku člena 287(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določeno, da mora Računsko sodišče Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti izjavo o zanesljivosti v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo poslovnih dogodkov, pri čemer je dodano, da je lahko izjava dopolnjena s posebnimi ocenami za vsako večje področje dejavnosti Unije,

F.

ker je treba ne le Komisiji, ampak tudi državam članicam pripisati odgovornost za dejstvo, da Računsko sodišče do zdaj še ni imelo možnosti, da izda izjavo o zanesljivosti brez pridržka,

G.

ker so obvezne nacionalne izjave o upravljanju, ki se izdajo in podpišejo na ravni ministrstev, njihovo revizijo pa ustrezno opravi neodvisen revizor, potreben in nujen korak k preprečevanju sedanjih pomanjkljivosti pri prevzemu odgovornosti in široko razširjenega mnenja o slabem finančnem upravljanju na ravni Unije,

H.

ker sedanji večplastni sistem zanesljivosti še vedno ne zagotavlja usklajenosti porabe Unije z zahtevami po zakonitosti, pravilnosti in dobrem finančnem poslovodenju, ki so določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije in v finančni uredbi,

I.

ker so neodvisne države – ne regije – članice Unije in ker države članice, tudi če imajo federalno strukturo, odgovarjajo zunanjemu svetu in Uniji,

J.

ker proces „odgovornosti“ prispeva k dobremu upravljanju in k izboljšanju rezultatov in analize, omogoča uvajanje sprememb na področju upravljanja in strategije ter boljšo uporabo redkih virov in ker je natančna in odgovorna uporaba sredstev EU eden bistvenih načinov za okrepitev zaupanja evropskih državljanov, kar je ugotovil tudi Svet (9),

K.

ker se je treba odmakniti od sedanje „kulture upravičenosti do sredstev“ in sprejeti odločne ukrepe za vzpostavljanje kulture odgovornosti na nacionalni ravni in na ravni Unije, prav tako je treba obravnavati vprašanja usklajenosti in uspešnosti, da se okrepi verodostojnost Unije,

L.

ker je treba Komisiji in Računskemu sodišču zagotoviti dokaze o zagotovilih v obliki izjave o zanesljivosti za mednarodne organizacije, ki izvršujejo pomoč Unije,

M.

ker je izboljšanje finančnega upravljanja Unije, kakovosti porabe in ureditev, ki omogočajo vzpostavljanje odgovornosti Komisije za upravljanje njenih sredstev, prednostna naloga in vodilni cilj, ki ga mora Parlament doseči med revizijo finančne uredbe, pripravo novega večletnega finančnega okvira in reformo proračuna,

N.

ker je treba pripraviti konkretne predloge za učinkovito izvajanje rednih tristranskih srečanj med predsedniki Parlamenta, Sveta in Komisije, kot je določeno v členu 324 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se zagotovi dobro sodelovanje med temi institucijami,

O.

ker je treba z učinkovitejšim upravljanjem v Komisiji in v državah članicah okrepiti pripravo enostavnejše in boljše ureditve,

P.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 11. novembra 2010 o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirnih programov (10) izrazil svoje stališče glede nekaterih težav, povezanih s spremljanjem in potrjevanjem na področju raziskav,

Q.

ker je naloga Računskega sodišča preverjanje podatkov in ker se v nobenem primeru ne sme omejevati zmogljivost Računskega sodišča, da učinkovito izvaja svoje odgovornosti v okviru Pogodbe o delovanju Evropske unije,

R.

ker pristojnosti Računskega sodišča za revizijo uporabe sredstev Unije vključujejo revizijo organov javno-zasebnih partnerstev,

S.

ker bi lahko Računsko sodišče zagotavljalo potrebno usklajevanje pri uvedbi mehanizmov, kot je mehanizem za stabilnost, pri čimer bi pravila, ki ga urejajo, zagotavljala ustrezno revizijsko ureditev pa tudi ureditev odgovornosti in popolne preglednosti,

T.

ker bi morale države članice preučiti učinkovitost sedanje ureditve Unije o zunanji reviziji,

U.

ker sta poenostavitev sektorske zakonodaje – na primer s standardizacijo in vzpostavitvijo enega niza pravil o javnih naročilih – in uskladitev s finančno uredbo nujna, da se občutno izboljša uspešnost in zmanjša birokratsko breme,

V.

ker vloga Komisije vključuje tudi zagotavljanje smernic državam članicam in nenehno razširjanje dobre prakse med nacionalnimi organi,

W.

ker so bili različni ukrepi, sprejeti v letu 2008, kot je 1 000 000 000 EUR za instrument za zagotavljanje hrane, pospešitev plačil strukturnih skladov prek Evropskega načrta za oživitev gospodarstva in podaljšanje obdobja upravičenosti za različne programe v leto 2009, izziv za proračunski nadzor v letu 2009 in kasneje,

1.

ugotavlja, da računovodski izrazi Unije na pošten način in z vseh pomembnih vidikov predstavljajo finančno stanje Unije na dan 31. decembra 2009 ter rezultate njenih dejavnosti in denarnih tokov;

2.

obžaluje, da je Svet podal svoje mnenje prepozno;

3.

meni, da je za letne računovodske izkaze neobičajno izkazovanje negativnega lastniškega kapitala v višini 44 700 000 000 EUR, in se sprašuje, če zneski, ki se bodo zahtevali od držav članic, ne morejo biti vpisani med sredstva, saj gre za določeno obveznost glede pokojnin zaposlenih, ki so ocenjene na 37 000 000 000 EUR; je seznanjen z obrazložitvami, ki jih zagotavlja računovodja Komisije, in dokazujejo skladnost z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v javnem sektorju; predlaga preučitev možnosti uvedbe pokojninskega sklada Unije, da bi finančne obveznosti do zaposlenih prenesli na zunanje strukture;

4.

odločno poziva Komisijo, naj nemudoma obravnava pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, in tako odpravi nevarnost napačnega navajanja v računovodskih izkazih v prihodnje;

5.

poziva Računsko sodišče, naj mu v prihodnje predloži enotno izjavo glede zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov v skladu z drugim pododstavkom člena 287(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, enako kot to dela v zvezi z zanesljivostjo poslovnih knjig;

6.

ugotavlja, da čeprav člen 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije navaja, da Komisija izvršuje proračun Unije na lastno odgovornost, v skladu s sedanjim razumevanjem „deljenega upravljanja“ večino funkcij upravljanja izvajajo nacionalni organi, ki nimajo neposredne odgovornosti na ravni Unije in glede katerih ima Komisija omejena izvedbena pooblastila; zato meni, da naj bi bili ti organi na ravni Unije neposredno odgovorni Komisiji; vztraja, da to Komisije ne odvezuje od odgovornosti za izvrševanje proračuna Unije, temveč nasprotno od nje terja, da strogo obravnava države članice, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v okviru deljenega upravljanja;

7.

zato zahteva, da se v skladu s členom 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije zaradi kontrole deljenega upravljanja okrepi sodelovanje med nacionalnimi revizijskimi organi in Računskim sodiščem; predlaga preučitev možnosti, da bi nacionalne revizijske institucije, v vlogi zunanjih pooblaščenih in neodvisnih revizorjev in ob spoštovanju mednarodnih revizijskih standardov, izdajale nacionalna revizijska potrdila o upravljanju sredstev Unije in jih predložile vladam držav članic z namenom, da se izdelajo med postopkom razrešnice v skladu z ustreznim medinstitucionalnim postopkom, ki ga je treba uvesti;

8.

opozarja, da imajo države članice osnovno odgovornost za vsakodnevno upravljanje in kontrolo odhodkov Unije v okviru deljenega upravljanja ter da nacionalni organi pripravljajo in obdelujejo dokumentacijo za finančno podporo Unije ter potrjujejo zahtevke za povračilo, ki so predloženi Komisiji;

9.

je seznanjen z mnenjem Računskega sodišča o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi, v katerem se navaja, da na plačila za skupine politik „Kmetijstvo in naravni viri“, „Kohezija“, „Raziskave, energetika in promet“, „Zunanja pomoč, razvoj in širitev“ ter „Izobraževanje in državljanstvo“ pomembno vplivajo napake in da so nadzorni in kontrolni sistemi le delno uspešni pri preprečevanju ali odkrivanju in popravljanju povračil previsoko prijavljenih ali neupravičenih stroškov (izjava o zanesljivosti, odstavek X);

10.

ugotavlja, da je najverjetnejša stopnja napak v plačilih po oceni Računskega sodišča za skupine politik „Kmetijstvo in naravni viri“ (56 318 000 000 EUR), „Raziskave, energetika in promet“ (7 966 000 000 EUR), „Zunanja pomoč, razvoj in širitev“ (6 596 000 000 EUR) ter „Izobraževanje in državljanstvo“ (2 153 000 000 EUR) med 2 % in 5 %;

11.

ugotavlja, da je po ocenah Računskega sodišča najverjetnejša stopnja napak pri plačilih za skupino politik „Kohezija“ nad 5 % (23 081 000 000 EUR povrnjenih potrjenih odhodkov), čeprav Parlament ni seznanjen s točno stopnjo napake;

12.

nadalje ugotavlja, da rezultati revizije Računskega sodišča kažejo na zelo omejeno povečanje pri njegovi oceni najverjetnejše stopnje napak, ki zadeva plačila za skupino politik „Kmetijstvo in naravni viri“, ter precejšnje zmanjšanje pri oceni najverjetnejše stopnje napak, ki zadeva plačila za skupino politik „Kohezija“;

13.

ugotavlja, da bi se najverjetnejša stopnja napak lahko zmanjšala zaradi sestave vzorca Računskega sodišča, ki je vseboval manjše države članice s centraliziranimi političnimi sistemi, kot so Danska, Estonija, Luksemburg in Madžarska; svari pred sprejetjem prenagljenih sklepov, saj so nadzorni in kontrolni sistemi držav članic še vedno le „delno uspešni“; obžaluje, da ta osnovna težava še vedno obstaja;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj vsakoletno izboljšujejo najverjetnejše stopnje napak pri izvajanju proračuna Unije; meni, da bi moral biti cilj znižanje stopnje pod raven pomembnosti, s čimer bi se zagotovilo ugodno izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti;

15.

opozarja, da je že večkrat povabil Komisijo, naj predstavi predlog za uvedbo obveznih nacionalnih izjav o upravljanju, ki se izdajo in podpišejo na ravni ministrstev, njihovo revizijo pa objavi in opravi neodvisen revizor, saj so takšne izjave potreben in nujen prvi korak k izboljšanju učinkovitosti nacionalnih sistemov ter povečanju nacionalne odgovornosti za uporabo denarja Unije; ponovno opozarja (11), da bi lahko te nacionalne izjave o upravljanju pri državah članicah s federalnimi sistemi ali večjo decentralizacijo imele deloma ali v celoti obliko zbirke regionalnih izjav, pod pogojem, da vsako sestavno izjavo revidiral in podpisal izvoljeni politični nosilec funkcije; vztraja, naj Komisija predstavi ta predlog do septembra 2011 ne glede na dejstvo, da bi se nekatere države članice lahko še ne strinjale s takšno pobudo;

16.

meni, da morajo nacionalne izjave o upravljanju vsebovati tudi uporabo skladov Unije in da jih je treba po podpisu na ministrski ravni objaviti;

17.

obžaluje, da države članice glede programov deljenega upravljanja v celoti še ne priznavajo svoje povečane odgovornosti iz člena 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

18.

opozarja, da ima pri izvrševanju proračuna Unije Komisija končno odgovornost, da zagotovi izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter čim hitrejšo odpravo pomanjkljivosti sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah;

19.

opozarja, da je Parlament vse od postopka za podelitev razrešnice v letu 2005 spodbujal Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje popolnosti in točnosti razpoložljivih informacij zaradi zagotavljanja zanesljivih dokazov, ki Računskemu sodišču omogočajo, da oceni uspešnost večletnih mehanizmov za popravke;

20.

pozdravlja, da se je Komisija v pojasnilu št. 6 k računovodskim izkazom Evropske Unije za proračunsko leto 2009 odzvala na zahteve Parlamenta in vključila celovitejše informacije o izterjavah in finančnih popravkih, opravljenih v preteklosti;

21.

ugotavlja tudi pomembno razliko med „izterjavo“ (zneske, ki so bili neupravičeno prejeti, povrne prejemnik) in „finančnimi popravki“ (odpravljanje pomanjkljivosti v sistemu, katerega finančne posledice nosi nacionalni davkoplačevalec); poudarja, da se mehanizem za izvajanje „finančnih popravkov“ ne bi smel uporabljati kot enostaven način za izogibanje uporabe postopka „izterjave“ in da bi bilo treba, kadar koli je to mogoče, uporabiti postopek „izterjave“, da bi zagotovili, da tisti, ki so imeli koristi od nepravilno izplačanih zneskov, ne obdržijo teh sredstev; ponovno izraža zahtevo, da bi morali biti vsi podatki o izterjavah sestavni del zbirke podatkov končnih uporabnikov in vključeni vanjo;

22.

obžaluje, da je bilo za skupino politik „Kohezija“ izvršenih le 20 % zneskov, potrjenih leta 2009, in da je treba še vedno izvršiti skupni znesek popravkov v višini 2 332 000 000 EUR za konec leta 2009 (letno poročilo, točka 1.44);

23.

pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da Komisija predstavlja popolne informacije o svojih zahtevah in finančnih popravkih; na drugi strani obžaluje dejstvo, da Komisija ne prejema vedno popolnih in zanesljivih informacij od držav članic;

24.

poziva države članice, naj izboljšajo svoje sisteme za nadzor, odkrivanje in sporočanje popravkov Komisiji, njo pa poziva, naj izboljša smernice za finančno poročanje, da se zagotovi, da bodo vse pomembne informacije o delovanju večletnih popravnih mehanizmov ustrezno razkrite v računovodskih izkazih; nadalje zahteva, da Komisija obvešča Parlament o svojih prizadevanjih za preverjanje dela nacionalnih revizijskih organov;

25.

ugotavlja, da velika večina popravkov po vrednosti vključuje bolj finančne popravke glede držav članic ali tretjih držav kot izterjave od posameznih upravičencev, ki so nepravilno prejeli sredstva Unije (letno poročilo, točka 1.50);

26.

verjame, da bi morala prihodnja pravila, ki se bodo uporabljala za proračun in programe Unije, določati, da se neporabljena sredstva Unije ne vrnejo državam članicam, če država članica Uniji ni vrnila neupravičeno izplačanih sredstev, ter poziva Komisijo, naj, preden državam članicam vrne neporabljena proračunska sredstva iz letnega proračuna, upošteva vse njihove še neizplačane finančne popravke;

27.

z določeno zaskrbljenostjo ugotavlja, da se zdi, da imajo države članice v okviru sedanjega sistema, ki ne predvideva kazni in omogoča nadomestitev večine izdatkov, za katere sta Komisija in Računsko sodišče ugotovila, da so neupravičeni, omejen interes za razvoj učinkovitih kontrolnih sistemov, kar bi lahko povzročilo zmanjšanje njihovega deleža pri porabi Unije; zato ponovno izraža svoje mnenje iz razrešnice za leto 2008, da bi morala biti ponovna dodelitev neupravičenih izdatkov dovoljena le, če so jih odkrile same države članice; poleg tega pozdravlja, da je Komisija uporabila novo možnost takojšnje prekinitve plačila in zahteva, da se prekinitev plačil še naprej odločno in dosledno uporablja ter da pojasni sprejete odločitve in razloge zanje Parlamentu; poziva Komisijo, naj razvije sistem, ki bo kaznoval manj uspešne in nagradil uspešne z zmanjšanjem njihove upravne obremenitve;

28.

poziva Komisijo, naj zagotovi Parlamentu analizo zmogljivosti plačilnih agencij za zagotavljanje zanesljivih podatkov, na osnovi predhodnih izjav, preverjanj na kraju samem ter s primerjavo teh izjav in preverjanj s podatki Računskega sodišča, ter preveri verodostojnost informacij, ki so jih zagotovili ti organi v zadnjih štirih letih;

29.

se zaveda dejstva, da lahko prekinitev plačil včasih pomeni preprečitev hitrega izvajanja, vendar je prepričan, da mora zanesljivost v primerih, ko je visoko tveganje že določeno, imeti prednost pred hitrostjo;

30.

v skladu s tem se ne strinja z izjavo Komisije, da finančni popravki predstavljajo „pomemben instrument za izboljšanje pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrole držav članic in torej za preprečevanje ali odkrivanje in izterjavo nepravilnih plačil upravičencem“ (letni računovodski izkazi Evropske unije, proračunsko leto 2009, pojasnilo 6, stran 100);

31.

ugotavlja, da bi finančni popravki lahko pokazali, ali se je določena politika izvajala v skladu z opredeljenimi pravili, ter da običajno in vse večje število finančnih popravkov lahko pomeni ne le to, da Komisija strožje opravlja svojo nadzorno vlogo, temveč tudi, da so imeli finančni popravki kot preventiven in strukturen ukrep le omejen učinek; ugotavlja tudi, da na prizadevanja držav članic za ustvarjanje učinkovitih sistemov vpliva učinkovitost nadzora Komisije;

32.

pozdravlja smernice Komisije glede poročanja o izterjavah; zahteva, da Komisija previdno analizira poročila držav članic o izterjavah in, če je potrebno, izvede nadaljnje usposabljanje;

33.

zaskrbljeno ugotavlja, da izboljšanje finančnega upravljanja sredstev Unije napreduje počasi; obenem je seznanjen z večkrat izraženimi mnenji Računskega sodišča in Komisije, da se kakovost sistemov upravljanja in nadzora zelo razlikuje med državami članicami in različnimi programi; poziva Komisijo, naj sistematično upošteva te razlike v sistemih nadzora in da na voljo jasne ocene prizadevanj držav članic za odkrivanje nepravilnosti, da bi zagotovili, da tiste države članice, ki odkrijejo večje nepravilnosti zaradi boljših sistemov nadzora, niso v nobenem trenutku diskreditirane;

34.

se strinja s priporočilom Sveta, da bi morale biti informacije o izterjavah, finančnih popravkih in ustavitvah plačil lahko dostopne javnosti;

35.

poziva Komisijo, naj v zbirnem poročilu objavi oceno prednosti in pomanjkljivosti sistemov upravljanja in kontrole v posameznih državah članicah na podlagi revizijskega dela, ki ga že opravlja, kot tudi druge ustrezne razpoložljive informacije; poziva Komisijo, naj v informacije o razrešnici vključi tudi poročilo o napredku glede izboljšanj; poziva Komisijo, naj pripravi tabelo o kakovosti kontrol v vsaki državi članici in za vsako področje politike v skladu z naslednjim matričnim modelom:

36.

poudarja, da bi bila nizka stopnja goljufij in napak tudi znamenje pomanjkljivosti nadzornih sistemov in obratno; poziva Komisijo na podlagi konkretnih podatkov po državah članicah in področjih politike, naj poroča Parlamentu o uspešnosti mehanizmov upravljanja in nadzora ter da skupaj z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) izvede strožji nadzor glede porabe denarja Unije;

37.

poziva Računsko sodišče, naj v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije izda mnenje o kakovosti nacionalnih revizijskih organov na področju deljenega upravljanja, zlasti glede tehničnega strokovnega znanja in neodvisnosti;

38.

ugotavlja, da je sedanja izjava o zanesljivosti izraz pravilnosti in zakonitosti splošnega finančnega upravljanja v Uniji in da ne vsebuje informacij o stopnji napak v posameznih državah članicah;

39.

verjame, da je izjemno pomembno analizirati, ali se nekatere napake približno enako pogosto pojavljajo v vseh državah članicah; če je temu tako, ugotavlja, da bi bila rešitev v sprejetju ukrepov na ravni celotne Unije; vendar nadalje ugotavlja, da če se nekatere napake pojavljajo pretežno v posameznih državah članicah ali regijah, je treba predvideti drugačne rešitve;

40.

verjame, da bi bila zahtevana tabela o kakovosti kontrol v vsaki državi članici in za vsako področje politike pomemben element v takšni analizi, ter poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s to zahtevo pravočasno za postopek o razrešnici za leto 2010 in začne z zbirnim poročilom o letu 2011;

41.

predlaga, naj Računsko sodišče izvaja občasne revizije na podlagi istega matričnega modela, da bo za vseh 27 držav izvedena revizija določenega političnega področja, kar bo omogočilo komparativno oceno kakovosti kontrol;

42.

poleg tega poziva Komisijo, naj v zbirnem poročilu objavi jasne in nedvoumne informacije o vrednosti podanih nalogov za izterjavo zoper posamezne države članice ter sistematično predstavi rezultate mehanizmov za izterjave in popravke;

43.

ugotavlja, da veliko držav članic izvaja težavne fiskalne prilagoditve svojih domačih proračunov in da so stroškovna učinkovitost, uspešnost in preglednost postale vse pomembnejše v okviru domače javne porabe;

44.

meni, da so takšne fiskalne prilagoditve in prihranki pomembna sredstva pri obnavljanju javnega zaupanja v nacionalne institucije in institucije Unije;

45.

meni, da bi morali zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja ter pravilno uravnotežen proračun ustreznega obsega pomagati pri doseganju stroškovne učinkovitosti tako domačih proračunov kot tudi proračuna Unije; v skladu s tem verjame, da bi morali biti načeli stroškovne učinkovitosti in preglednosti v osrčju vseh ukrepov za izboljšanje finančnega upravljanja sredstev Unije;

46.

v zvezi s tem zahteva, naj Komisija zagotovi javno dostopnost letnih povzetkov držav članic kot del postopka razrešnice za naslednje leto in posodobi informacije, ki jih ti povzetki vsebujejo, da se omogoči predstavitev verodostojne slike o uspešnosti finančnega upravljanja držav članic; poudarja, da bi morali javni dostop do letnih povzetkov držav članic obravnavati kot korak naprej k nacionalnim izjavam o upravljanju in ne kot cilj, namenjen samemu sebi;

47.

meni, da bi moral pregled finančne uredbe temeljiti na oceni obstoječe uredbe; ugotavlja, da pregled ni sam sebi namen;

48.

verjame, da cilj kontrolnih sistemov ne more biti ničelno tveganje na vseh področjih porabe, in sicer ne le zato, ker bi to bilo izjemno drago, ampak tudi zato, ker je malo verjetno, da bo ničelno tveganje na vseh področjih porabe kadar koli doseženo; sprejema dejstvo, da bo določeno tveganje napake zmeraj prisotno pri izvrševanju vseh programov porabe; poudarja, da dopustno tveganje ni isto kot dopustna napaka, in ponovno potrjuje, da mora Komisija uporabljati pristop nične tolerance do vseh primerov slabega finančnega upravljanja in goljufij;

49.

ugotavlja, da ta razprava poteka le na ravni Unije in opozarja, da stopnje napak nacionalnih uprav pri izvrševanju nacionalnih programov niso znane;

50.

poziva Komisijo, naj opredeli pomanjkljivosti v sedanjih sistemih upravljanja in kontrole ter naj preuči stroške in koristi različnih možnih sprememb; poudarja, da so, če je težko doseči zadosti visoko raven spoštovanja sistemskih pravil, na voljo druge možnosti, kot so poenostavitev pravil, ponovna zasnova programa, ostrejše kontrole ali prekinitev programa;

51.

poudarja, da mora vsakršna primerjava med predvidenimi koristmi in stroški kontrole temeljiti na utemeljeni domnevi, da se kontrole izvajajo na učinkovit in uspešen način; poudarja tudi, da trenutno temu v celoti ni tako, kar ponazarja tudi dejstvo, da Računsko sodišče že vrsto let ugotavlja, da so nadzorni in kontrolni sistemi še vedno le delno uspešni;

52.

obžaluje, da Komisija uporablja pojem dopustnega tveganja napak izključno za obvladovanje tveganja napak in kot podlago za sprejetje odločitve o tem, kolikšno raven nepravilne uporabe sredstev je treba obravnavati kot sprejemljivo naknadno; meni, da bi moral v prihodnost usmerjen pristop glede morebitne uvedbe celostnega pojma dopustnega tveganja napak predvidevati, da se v finančno uredbo vključi zahteva, da mora Komisija predloge za porabo sredstev povezati z oceno tveganj nepravilnosti;

53.

zahteva, da se preuči razlikovanje med pragom pomembnosti, ki je povezan s potekanjem revizije, in je zato pomemben za vrednotenje s strani Računskega sodišča, ter dopustnim tveganjem napak, ki je pojem, povezan z notranjo kontrolo, za katero je pristojna Komisija;

54.

ugotavlja, da se v Komisiji izvaja notranja revizija s horizontalno službo za notranjo revizijo (SNR) in z vertikalnimi zmogljivostmi za notranjo revizijo (ZNR) v vsakem generalnem direktoratu; verjame, da je ta model lahko učinkovit le, če je delo, ki ga opravlja služba za notranjo revizijo, zanesljivo; vendar meni, da če SNR opravi revizijo rezultatov revizije ZNR, se to lahko dojame kot policijska dejavnost, ki lahko škodi odnosu med SNR in ZNR;

55.

poziva Komisijo, naj v skladu s tem izvede zunanji pregled kakovosti vseh služb za notranjo revizijo v Komisiji in o rezultatih obvesti Parlament;

56.

predlaga Komisiji, naj hierarhična razmerja moči porazdeli med osebe, ki knjižijo, in tiste, ki so pooblaščene za prenos sredstev, in sicer na podlagi varnostnih predpisov, ki se običajno uporabljajo pri notranjem nadzoru nad upravljanjem denarnih sredstev;

57.

je seznanjen z letnim poročilom Komisije organu za podelitev razrešnice (COM(2010) 447) o notranjih revizijah, izvedenih v letu 2009, in z mnenjem notranjega revizorja Komisije, da je treba opraviti pregled na ravni institucije, če naj bodo redni postopki, kot sta analiza tveganja in upravljanje neprekinjenega poslovanja, uspešni pri varovanju institucije kot celote ter pri zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja;

58.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo za pridobitev tega pregleda in za pripravo ustreznih priporočil odgovorni ustrezni organi, pri čemer je treba zagotoviti, da se odgovornost za izvajanje vsakega postopka ne bo zmanjšala; priporoča prilagoditev upravljavskega okvira Komisije, da se omogoči boljši institucionalni pregled; bi bil hvaležen za pravočasno obveščanje o razvoju dogodkov v zvezi s tem;

59.

poziva službo za notranjo revizijo, naj del svojih sredstev nameni preučitvi vprašanja, ali najpomembnejši generalni direktorati trošijo sredstva na učinkovit, gospodaren in uspešen način ter tako zaključi tekoče finančne revizije in revizije zakonitosti;

60.

nadalje poziva službo za notranjo revizijo, naj opravi revizijo metodologije, ki jo je treba uporabiti pri pripravi ocenjevalnega poročila iz člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije in pri ocenjevanju opravljenega dela;

61.

odločno poziva k uvedbi modela enotne revizije, pri katerem se revizije izvajajo, beležijo in se o njih pripravi poročilo v skladu z enotnim standardom – kar je predlagalo tudi Računsko sodišče v svojem mnenju št. 2/2004, Parlament pa ga je večkrat podprl – in vsaka raven kontrole temelji na prejšnji zaradi razbremenitve revidiranca in izboljšanja kakovosti revizijskih dejavnosti, vendar brez ogrožanja neodvisnosti zadevnih revizijskih organov; verjame, da bi morale notranje kontrole zagotoviti zadostno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti transakcij ter spoštovanje načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ter poudarja, da je treba kontrole uskladiti, da se prepreči nepotrebno podvajanje; opozarja na dejstvo, da je Računsko sodišče zunanji revizor Unije in zato ni dejavnik notranje kontrole;

62.

poziva Komisijo, naj predloži poročilo o izvedljivosti uvedbe modela enotne revizije, ki se uporablja za proračun Unije, s čimer se bo končalo sedanje prekrivanje sistemov notranje kontrole na nacionalni ravni in na ravni Unije; poziva Komisijo, naj za vzorčenje pri revizijah raje sprejme pristop, ki temelji na oceni tveganja, kot pristop, ki temelji na statističnem vzorčenju;

63.

opozarja na mnenje, izraženo v odstavku 65 svoje resolucije z dne 27. aprila 2006 (12) o razrešnici za proračunsko leto 2004, v katerem je nacionalne revizijske organe pozval, naj prevzamejo odgovornost za nadzor nad lokalno porabo sredstev EU, da ne bi bilo treba razmišljati o vzpostavljanju nacionalnih uradov Računskega sodišča; meni, da je treba v primeru, da nacionalni revizorski organi od javnih organov posamezne države članice ne želijo prevzeti nadzora odhodkov iz proračuna Unije, premisliti o reorganizaciji Računskega sodišča, tako da bodo nekateri njegovi člani odgovorni za določena politična področja, drugi pa za skupine držav članic; ugotavlja, da se je število članov Računskega sodišča v zadnjih letih dobesedno podvojilo, medtem ko se to ni zgodilo s številom političnih področij, kar pomeni, da ne presegajo zmogljivosti Računskega sodišča;

64.

je seznanjen s sodbo Sodišča evropske unije v združenih primerih Volker in Markus Schecke GbR C-92/09 in Harmut Eifert C-93/09 (13) ter s posledično potrebo po ravnovesju pri interesu Evropske unije za zagotavljanje preglednosti njenih dejanj ter zagotavljanju najboljše uporabe javnih sredstev, ne da bi vplivali na pravico zadevnih upravičencev do spoštovanja njihovega zasebnega življenja na splošno ter natančneje do varstva njihovih osebnih podatkov (primer Volker in Markus Schecke GbR, odstavek 77 sodbe); vendar poudarja, da je Sodišče Evropske unije opozorilo na veljavnost načela preglednosti (primer Volker in Markus Schecke GbR, odstavek 68), kot je navedeno v členih 1 in 10 Pogodbe o Evropski uniji in v členu 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter je prav tako poudarilo, da objava poimenskih podatkov zadevnih upravičencev na internetu […] krepi javni nadzor uporabe tega denarja ter prispeva k najboljši uporabi javnih sredstev (primer Volker in Markus Schecke, odstavek 75);

65.

poziva Komisijo, naj upošteva zahtevo Sodišča Evropske unije in naj nemudoma predlaga merila, pri katerih morata interes javnosti in preglednost prevladati nad varovanjem osebnih podatkov koristnikov sredstev Unije; opozarja, da je Sodišče Evropske unije predlagalo merila, kot so obdobja, med katerimi so fizične osebe prejele sredstva Unije, pogostost te pomoči ali tip ali vsota pomoči (primer Volker in Markus Schecke GbR, odstavek 89);

66.

poziva Komisijo, naj opredeli merila, ki jih omenja Sodišče Evropske unije v finančni uredbi, sektorski zakonodaji ali katerem drugem aktu tako, da bo omogočila visoko raven preglednosti ter zagotovila, da se lahko podatki koristnikov, ki ustrezajo tem merilom, ponovno objavijo; poziva Komisijo, naj spremlja obveznosti držav članic glede pravilne in pravočasne objave podatkov in zahteva, naj Komisija Parlamentu predstavi rezultate tega spremljanja v naslednjem zbirnem poročilu;

67.

opozarja na svoje zahteve iz razrešnice za leto 2008, naj se struktura in predstavitev podatkov o koristnikih standardizirata na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih spletnih mestih, vključno s podatki prejemnikov in njihovih projektov

68.

ponovno poudarja svoje prepričanje, da je preglednost med glavnimi instrumenti za doseganje zakonitih in regularnih odhodkov, ter meni, da si je treba zastaviti cilj oblikovanja enotnega in celostnega spletnega sistema (centralna baza podatkov), do katerega bo vsak posameznik zlahka dostopal in ki bi zato javnosti omogočil, da bo imela enostaven dostop do celotnih in popolnih informacij o stroških Unije po proračunski vrstici in po upravičencu; vztraja, naj Komisija zbere podatke v zvezi z upravičenci do sredstev v tej centralni bazi podatkov ter zagotovi, da so zbrani podatki lahko dostopni in uporabniku prijazni; nadalje zahteva, da se podatki objavijo v primerljivem, berljivem, odprtokodnem formatu, po katerem je možno iskati, v enem od uradnih jezikov Unije;

69.

zaradi povečanja preglednosti predlaga, da centralna zbirka podatkov o upravičencih do sredstev omogoča ne le pregled denarnih tokov v zneskih, ampak tudi povezav med različnimi akterji v projektu na različnih ravneh ob sočasnem upoštevanju varstva zasebnosti;

70.

poziva Komisijo, naj se pri vzpostavljanju osrednje zbirke podatkov zgleduje po ameriški Službi za odgovornost in preglednost pri obnovi gospodarstva (American Recovery Accountability and Transparency Board) ter po njenem spletnem mestu (www.recovery.gov);

71.

poudarja, da je treba izpolniti tri cilje, če naj javnost zaupa proračunu Unije:

ugotavlja, da se bo kljub temu, da se zagotovita prva dva pogoja, veliko sredstev izgubilo, če se tretjemu pogoju ne bo posvetila ustrezna pozornost;

72.

poziva Komisijo, naj pregleda svoje sisteme za ocenjevanje učinkovitosti odhodkovnih programov, da bi ocenila, ali prispevajo dodano vrednost, so ekonomsko najugodnejši in dosegajo cilje, zaradi katerih so nastali; vztraja, da je treba te ocene neodvisno izvajati in nato ocenjevati; zato poziva, naj se neodvisne ocene predložijo v pregled Parlamentu in njegovim zadevnim odborom;

73.

je seznanjen s sklepi Evropskega sveta z dne 28. in 29. oktobra 2010 (EUCO 25/1/10) in s tem, da se „voditelji držav ali vlad strinjajo s potrebo, da države članice vzpostavijo stalni krizni mehanizem za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja“;

74.

poziva Svet in države članice, naj pri oblikovanju stalnega kriznega mehanizma ustrezno preučijo naslednja vprašanja:

75.

poziva Komisijo, naj revidira poročilo in usposabljanje osebja v zvezi z naslovom II: Pravice in obveznosti Kadrovskih predpisov, da bi zagotovila, da je vse osebje v celoti seznanjeno s pogoji v njem in zlasti z obveznostmi iz člena 22a(96); poziva Komisijo, naj pristojnim odborom Parlamenta posreduje podrobnosti o opravljenem delu na tem področju;

76.

pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče ni ugotovilo napak, ki bi lahko postavile pod vprašaj zanesljivost računovodskih izkazov, ki so bili predmet revizije sodišča, ter zakonitost in pravilnost z njimi povezanih transakcij;

77.

poziva urad generalnega sekretarja evropskih šol, naj nemudoma zagotovi temeljite spremljevalne ukrepe na podlagi priporočil Računskega sodišča iz leta 2008 in 2009;

78.

izpostavlja povečanje skupnih stroškov v primerih, ko so bili učitelji, ki so jih imenovale države članice, dolgo odsotni, in jih je bilo treba nadomestiti z učitelji, ki so delali s skrajšanim delovnim časom; pričakuje, da bodo šole lahko posredovale podatke o teh dodatnih stroških;

79.

ugotavlja, da je ugled Unije močno odvisen od javnega mnenja o njenih javnih uslužbencih; ugotavlja, da se določbe kadrovskih predpisov z zadnjo reformo niso prilagodile spremenjenemu delovnemu okolju, prav tako niso zagotovile enakopravnega plačila za isto delo; ugotavlja, da vsebujejo zastarele bonitete in privilegije; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za celovito posodobitev kadrovskih predpisov, vključno z ukinitvijo zastarelih bonitet in privilegijev;

80.

pozdravlja konkretne ukrepe in ustrezne časovne razporede, ki jih je predstavila Komisija, kot rezultat konstruktivnih razprav znotraj postopka razrešnic;

81.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v zadnjih letih uspela zmanjšati stopnjo napak na približno 2 %; vendar ugotavlja, da se je stopnja napak malo povišala v letu 2009;

82.

poziva Komisijo, naj ukrepa in zagotovi, da bo stopnja napak ohranila trend iz leta v leto in da nepravilnosti ne bo več;

83.

opozarja, da so bili skoraj vsi odhodki za kmetijstvo in razvoj podeželja izvršeni z deljenim upravljanjem;

84.

ugotavlja, da na podlagi rezultatov svoje revizije Računsko sodišče ocenjuje, da je najverjetnejša stopnja napak za „Kmetijstvo in naravne vire“ (temu področju politik je namenjena skoraj polovica proračuna) med 2 % in 5 %;

85.

ugotavlja tudi, da so bile v letu 2009 pri 66 pregledanih transakcijah (27 %) od 241 ugotovljene napake in da so bile pri 42 (64 %) takšnih transakcijah ugotovljene količinsko opredeljive napake, ki zadevajo zlasti napake pri upravičenosti, izhajajoče iz prevelike količine prijavljenih upravičenih zemljišč;

86.

meni, da je učinkovitost teh področij porabe kot celote, ne zgolj posameznih projektov, treba oceniti glede na splošni trend napak;

87.

ugotavlja, da je bil po nenehni pozornosti Parlamenta izboljšan integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) v Grčiji;

88.

vseeno opozarja, da je Računsko sodišče v zadnjih letih ugotovilo, da na uspešnost sistema IAKS negativno vplivajo netočni podatki v podatkovnih zbirkah, nepopolno navzkrižno preverjanje ali nepravilno ali nepopolno nadaljnje ukrepanje v zvezi z odstopanji;

89.

ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2009 pri svoji reviziji osmih plačilnih agencij ugotovilo, da so bili sistemi uspešni pri zagotavljanju pravilnosti plačil le v eni agenciji, delno uspešni v štirih in neuspešni v ostalih treh agencijah;

90.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so bili nadzorni in kontrolni sistemi na področju „Kmetijstvo in naravni viri“ v najboljšem primeru delno uspešni pri zagotavljanju pravilnosti plačil;

91.

prav tako je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je treba sistem IAKS občutno izboljšati v treh od osmih plačilnih agencij, ki so bile predmet revizije;

92.

prav tako je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da letno poročilo o dejavnosti in izjava, ki jo je podal generalni direktor za kmetijstvo, zagotavljata le delno pošteno oceno finančnega upravljanja v povezavi s pravilnostjo plačil;

93.

obžaluje dejstvo, da države članice samostojno opredeljujejo kmetijske površine v uporabi, kar vodi k znatnim napačnim razporeditvam plačil na obdelano površino; pričakuje ocenjevalno poročilo Komisije za obravnavo in prikaz primerov te prakse;

94.

poziva Komisijo:

95.

meni, da je treba tristranske sestanke Računskega sodišča, Komisije in nacionalnih oblasti, ki so se že izkazali za pomembne za vzajemno razumevanje in presojo o težavah v zvezi z letnim podajanjem izjav o zanesljivosti na področju kohezijske politike, razširiti na politični področji kmetijstva in naravnih virov, da bi se olajšala poenotena razlaga in izvajanje pravil o upravljanju in nadzoru odhodkov, pa tudi uskladil pristop Komisije in Računskega sodišča;

96.

se strinja z Računskim sodiščem, da potrditev skladnosti preveč poudarja pavšalne izboljšave in usklajevalne prilagoditve, ki ne zadevajo končnega koristnika;

97.

opozarja, da se poraba za področje kohezije upravlja deljeno z državami članicami, da se odhodki izvršujejo prek velikega števila večletnih operativnih programov, da Komisija odobri te operativne programe na podlagi predlogov držav članic in da države članice izberejo posamezne projekte, ki jih je treba vključiti v operativne programe;

98.

opozarja, da države članice sofinancirajo projekte iz kohezijske porabe; ugotavlja, da so učinkovito vodenje in nadzorni sistemi v interesu držav članic, ki sodelujejo z nacionalnim sofinanciranjem; poziva Komisijo, naj si odločno prizadeva za izboljšanje in preseganje začasnih pomanjkljivosti pri vodenju in nadzornih sistemih;

99.

ugotavlja, da je po ocenah Računskega sodišča najverjetnejša stopnja napak na področju kohezije nad 5 %; ugotavlja, da se pogostost napak že tri leta zapored zmanjšuje;

100.

ugotavlja tudi, da so se napake pojavile pri 36 % plačil projektov in da je to še vedno področje z najvišjimi stopnjami napak;

101.

meni, da je treba področja porabe, ne zgolj posamezne projekte, oceniti glede na splošni trend napak;

102.

ugotavlja, da je regulativni okvir na področju kohezije zapleten in zahteva usklajenost z nacionalnimi zahtevami, vključno z regionalnimi in lokalnimi pooblastili, ter različnimi pravili in politikami Unije, kot so tiste, ki zadevajo javna naročila in državno pomoč, številne organe, odgovorne za izvajanje kohezijske politike v državah članicah ter vse večje število upravičencev in prejemnikov podpore Unije;

103.

meni, da je ta zapletenost pomembno vprašanje, ki ga je treba upoštevati pri sprejemanju odločitev o izboljšavah in poenostavitvah;

104.

ugotavlja, da je velik delež ocenjene stopnje napak mogoče pripisati napakam pri upravičenosti in hujšemu nespoštovanju pravil za javna naročila; ugotavlja tudi, da samo nespoštovanje pravil za javna naročila povzroči 43 % vseh količinsko opredeljivih napak in predstavlja približno tri četrtine ocenjene stopnje napak;

105.

ugotavlja, da kršenje postopkov za javna naročila razkriva neuspeh pri dokončni vzpostavitvi notranjega trga Unije; poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj pripravita forum za posvetovalni proces o metodologiji, ki bo uporabljena glede na resnost odkritih kršitev na področju javnih naročil;

106.

nadalje ugotavlja, da bo raznolikost interesov nedvomno vplivala na učinkovitost izvajanja kontrolnih obveznosti držav članic, saj zadeva tako odhodke Unije znotraj posameznih držav članic kot njihove nacionalne prispevke v proračun Unije;

107.

poziva Komisijo, naj preuči razloge za nespoštovanje pravil za javna naročila in tesno sodeluje z državami članicami pri premagovanju odkritih težav;

108.

s tem v zvezi pozdravlja Zeleno knjigo o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil – Za učinkovitejši evropski trg javnih naročil (COM(2011) 15); poziva Svet in Komisijo, naj do leta 2012 dokončno sprejmeta reformo osnovnih pravil Unije za javna naročila (direktivi 2004/17/ES (14) in 2004/18/ES (15) Evropskega parlamenta in Sveta);

109.

izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče ugotovilo tudi precej pomanjkljivosti v razpisnih postopkih in postopkih za dodelitev pogodbe;

110.

ugotavlja, da je bilo za najmanj 30 % napak, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, na voljo dovolj informacij, da bi lahko organi v državah članicah, pristojni za izvajanje operativnih programov, lahko odkrili in popravili napako, preden so odhodke potrdili Komisiji;

111.

verjame, da zaradi te ugotovitve nastajajo resni dvomi o učinkovitosti sistema, v katerem države članice nosijo glavno odgovornost za točnost prijavljenih odhodkov;

112.

opozarja, da je preverjanje upravljanja bistveno orodje kontrole za preprečevanje nepravilnosti, in obžaluje, da je preverjanje, ki so ga izvedli organi za upravljanje v državah članicah za 11 od 16 operativnih programov, ki so bili predmet revizije, le delno spoštovalo regulativne zahteve;

113.

ugotavlja, da so nadzorni in kontrolni sistemi za programsko obdobje 2007–2013 na splošno le delno spoštovali revidirane ključne določbe regulativnega okvira;

114.

je seznanjen, da se končne številke lahko določijo samo za tista proračunska leta, za katera se meni, da so zaključena, in da je 2004 zadnje proračunsko leto, za katero se meni, da je zaključeno;

115.

opozarja, da vloga Komisije vključuje zagotavljanje vodenja državam članicam in razvoj dobrih praks med nacionalnimi organi; poziva generalne direktorate Komisije, naj še izboljšajo svojo uspešnost na tem področju;

116.

poudarja, da so upravni organi v državah članicah v veliki meri zainteresirane strani za politike, ki jih izvajajo z deljenim upravljanjem; v zvezi s tem poudarja, da je deljeno upravljanje med Komisijo in državami članicami odvisno od vzdušja vzajemnega spoštovanja in priznavanja med zadevnimi upravnimi organi; poudarja, da se to vzdušje lahko v veliki meri še okrepi pri vsakodnevnem upravljanju in ustreznih stikih med Komisijo in javnimi upravami v državah članicah;

117.

od Komisije zahteva, naj določi najboljšo prakso in jo razširi med državami članicami, da bi omogočila povečano črpanje sredstev in izboljšala denarni tok upravičencev s spremembo in poenostavitvijo strukturnih skladov, ki izvajajo predpise na nacionalni ravni;

118.

izraža zaskrbljenost, ker je po navedbah urada OLAF vse več dokazov, da so goljufije v strukturnih skladih v številnih primerih organizirane in načrtovane ter da ne gre zgolj za izkoriščanje priložnosti; poziva vse zainteresirane strani v državah članicah in v institucijah Unije, naj tesno sodelujejo pri odpravljanju tega pojava (letno poročilo OLAF 2010, str. 41);

119.

obžaluje, da so bili letni povzetki držav članic o strukturnih skladih objavljeni pozno, zaradi česar ni mogoče pridobiti ustreznega zagotovila o rednem izvajanju regionalnih programov; ocenjuje, da je to zadostna podlaga za ustavitev izplačil iz strukturnih skladov EU državam članicam;

120.

poziva Komisijo, naj v zvezi z revizijo finančne uredbe preuči učinkovitost obveznih nacionalnih izjav kot pobud in/ali sredstev odvračanja, ter prednosti in izboljšanja, ki bi jih lahko prispevale za dobro finančno poslovodenje; meni, da bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da je v obdobju 2007–2013 prišlo do večjih sprememb v sistemih poslovodenja in nadzora in da je treba za nadaljnje izboljševanje oceniti dosežke; zagovarja stališče, da bi morala uvedba tega instrumenta Komisiji resnično omogočiti izpolnjevanje njenih dolžnosti v zvezi z nadzorom držav članic in zagotavljanja uspešnega delovanja nacionalnih sistemov upravljanja in nadzora;

121.

poziva Komisijo, naj okrepi stike z upravnimi organi v državah članicah zaradi vzajemne izmenjave informacij, da se nemudoma obravnavajo odprta vprašanja;

122.

izraža resno zaskrbljenost zaradi vztrajno nizkega standarda sistemov upravljanja in kontrole v nekaterih državah članicah ter počasnega napredka pri izboljšanju teh sistemov;

123.

poziva Komisijo, naj v finančno uredbo vključi zahtevo po obveznih nacionalnih izjavah o upravljanju, ki se izdajo in podpišejo na ravni ministrstev, njihovo revizijo pa opravi neodvisen revizor, kar bo prvi odločilen korak k večji nacionalni odgovornosti za odhodke Unije; zagovarja stališče, da brez uvedbe tega instrumenta Komisija ne bo sposobna izpolnjevati svoje dolžnosti v zvezi z nadzorom držav članic in zagotavljanja uspešnega delovanja nacionalnih sistemov upravljanja in nadzora;

124.

opozarja na svoj poslovnik, zlasti člen 6(3) Priloge VI, v skladu s katerim lahko predsednik na podlagi poročila odbora, pristojnega za proračunski nadzor „v skladu s členom 265 Pogodbe ES v imenu Parlamenta vloži tožbo pri Sodišču proti zadevni instituciji zaradi neizpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz pripomb, ki spremljajo sklepe o razrešnici, ali iz drugih resolucij v zvezi z izvrševanjem odhodkov“; prav tako spominja, da je treba zagotoviti učinkovito izvajanje rednih, tristranskih srečanj v okviru proračunskega postopka, kakor je navedeno v členu 324 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

125.

obžaluje, da certifikacijski organi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (16) nimajo enotnih in jasnih revizijskih standardov; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami ustanovi delovno skupino, ki bi pripravila enotne revizijske standarde, s katerimi bi dodatno izboljšali revizijsko delo certifikacijskih/revizijskih organov;

126.

poziva Komisijo, naj Parlamentu sporoči število in oceno trdnosti obstoječih organov za upravljanje;

127.

opozarja, da večino odhodkov za to skupino politik izvršuje Komisija z neposrednim centraliziranim upravljanjem, vse pogosteje pa tudi agencije in skupna podjetja s posrednim centraliziranim upravljanjem;

128.

ugotavlja, da je po ocenah Računskega sodišča najverjetnejša stopnja napak na tem političnem področju med 2 % in 5 %;

129.

je seznanjen tudi z ugotovitvami Računskega sodišča, da so bili sistemi upravljanja in nadzora pri zagotavljanju pravilnosti transakcij le delno učinkoviti;

130.

ugotavlja, da je glavni vir napak v tej skupini politik še zmeraj povračilo previsoko prijavljenih stroškov dela in posrednih stroškov raziskovalnih projektov; poleg tega je seznanjen s povečanjem pridržkov glede neposrednega upravljanja (s 4 na 9), zlasti zaradi zapletenih meril za upravičenost;

131.

ugotavlja tudi, da so napake na tem področju zaradi posebnega pomena raziskav in razvoja za gospodarstvo Unije še posebej zaskrbljujoče;

132.

opozarja, da izkaze stroškov, ki so jih upravičenci šestega okvirnega programa predložili z namenom povračila stroškov, spremlja revizijsko potrdilo, ki ga izda neodvisni revizor, v njem pa potrjuje, da ima neodvisni revizor razumno zagotovilo, da prijavljeni stroški izpolnjujejo zahteve za upravičenost; želi pritegniti pozornost na dejstvo, da je Komisija priznala, da so merila sprejemljivosti, ki jih je določila za pridobitev potrditve, prestroga;

133.

izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da je Računsko sodišče tako v letu 2009 kot v letu 2008 odkrilo napake v 43 % pregledanih izkazov stroškov, za katere je revizor pred predložitvijo za povračilo stroškov izdal potrdilo z mnenjem brez pridržka;

134.

ugotavlja, da je Komisija v letu 2009 sicer precej povečala znesek izterjanih neupravičenih stroškov, a so se podobno povečali tudi neizterjani zneski, saj so se skoraj potrojili na 31 500 000 EUR;

135.

meni, da je zaupanje javnosti na področju raziskav, energetike in prometa izredno pomembno, ker se predvideva, da se bo v prihodnjih letih delež proračuna Unije zanj povečal;

136.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo neodvisni revizorji, ki so nepravilno potrdili izkaze stroškov, seznanjeni z merili upravičenosti za povračilo predloženih stroškov ter, če je ustrezno, zanje odgovarjajo, pregleda delovanje sistema za certificiranje metodologije obračunavanja stroškov upravičencev, zmanjša zaostanek pri izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi uvede sankcije, dodatno poenostavi pravila za financiranje raziskav za znatno izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja raziskav in zagotovi popolno odgovornost za pravilno uporabo denarja Unije;

137.

ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi pravno varnost, tako da ne uporablja strožje definicije pravil o sodelovanju za nazaj in da od sodelujočih ne zahteva ponovnega izračunavanja izkazov stroškov, ki so jih službe Komisije že odobrile, ter tako zmanjša potrebo po naknadnih pregledih in popravke za nazaj; poziva Komisijo, naj hitro in premišljeno razreši prejšnje razmere, ki so nastale pri potekajočih pregledih, ter pri tem spoštuje načela dobrega finančnega poslovodenja; priporoča, da bi spore glede prejšnjih razmer razrešili z dogovorom med vsemi stranmi, ki bi na primer temeljil na neodvisni ponovni reviziji in/ali s posredovanjem neodvisnega ad hoc posrednika;

138.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija začela uporabljati sankcije na področju raziskav (34 ukrepov, prejetih 514 330 EUR); kljub temu podpira ugotovitev službe za notranjo revizijo, da je potreben močan mehanizem za odkrivanje goljufij;

139.

prav tako poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo imela služba za notranjo revizijo enaka pooblastila za organe, ki jih je ustanovila Unija, ki imajo status pravne osebe in prejemajo prispevke iz proračuna (skupna podjetja Unije), kot jih ima za službe Komisije v skladu s členom 185(3) finančne uredbe;

140.

verjame, da bi moral osmi okvirni program temeljiti na koreniti spremembi stališč, vključno z uvedbo sistema bonusov, ki bi delno zamenjal sedanji sistem vnaprejšnjih plačil, in boljšim dostopom do tveganega kapitala za povečanje učinkovitosti;

141.

opozarja, da večino odhodkov s tega političnega področja neposredno centralizirano upravljajo službe Komisije, bodisi iz centrale Komisije ali na ravni delegacij Unije (po začetku veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije „delegacije Evropske unije“); poleg tega opozarja na vse pogostejšo rabo skupnega upravljanja, na primer pri instrumentu za hrano;

142.

meni, da je učinkovitost teh področij porabe, ne zgolj posameznih projektov, treba oceniti glede na splošni trend napak;

143.

ugotavlja, da je po ocenah Računskega sodišča najverjetnejša stopnja napak na tem revidiranem področju med 2 % in 5 %;

144.

opaža tudi, da je Računsko sodišče v skupni oceni nadzornih in kontrolnih sistemov ugotovilo, da so le delno učinkoviti;

145.

je prav tako seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da letno poročilo o dejavnosti in izjava, ki jo je podal generalni direktor EuropeAid, le delno pošteno ocenjujeta pravilnost finančnega poslovodenja;

146.

ugotavlja, da je ocena sistemov upravljanja in nadzora v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah, postopek, ki teče in je bil določen v načrtu za decentralizirano upravljanje instrumenta za predpristopno pomoč, v skladu s katerim Komisija preda pristojnosti za izvajanje določene komponente, programa ali ukrepa znotraj instrumenta za predpristopno pomoč;

147.

poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z državami kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami, da bi učinkovito izboljšala sisteme upravljanja in nadzora, spodbujala najboljšo prakso v boju proti goljufijam in zagotovila, da so njihove prakse skladne z vsemi pravili in standardi Unije;

148.

obžaluje dejstvo, da se v nekaterih potencialnih državah kandidatkah ob imenovanjih v javni upravi nadaljujejo kršitve zakonodaje o javnih uslužbencih; obžaluje tudi, da sodstvo v veliko primerih ne deluje dobro; poziva Komisijo, naj omogoči vsem potencialnim državam kandidatkam potrebno strokovno znanje in izkušnje ter institucionalno znanje, s katerim se bodo lahko uspešno borile proti korupciji in bodo lahko nadaljevale potrebne reforme;

149.

je zaskrbljen zaradi visoke stopnje zavrnitev v državah z decentraliziranim izvajanjem, in sicer tam, kjer delegacije Unije predhodno preverjajo dokumentacijo javnih naročil; poudarja, da imajo nacionalni organi v teh državah domnevno težave pri izvedbi odločilnih izboljšav, ki so potrebne za opustitev predhodnega preverjanja s strani Komisije; poziva Komisijo in države kandidatke, naj izboljšajo dialog in zagotovijo učinkovito sodelovanje;

150.

je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 12/2009 o uspešnosti projektov Komisije na področju pravosodja in notranjih zadev za Zahodni Balkan;

151.

pozdravlja pozitivno oceno Računskega sodišča o nadzornih in kontrolnih sistemih, ki se uporabljajo na področju humanitarne pomoči; kljub temu poziva Komisijo, naj posveti več pozornosti spremljanju pomanjkljivosti, ki jih je odkrila med revizijami izvajalskih partnerjev in pri nadzoru, v kolikšnem obsegu se uporabljajo preskrbni centri humanitarne pomoči, in pri tem pridobi kar največ izkušenj;

152.

poziva naslednika GD RELEX, naj izpopolni svojo metodologijo naknadnega nadzora in se hitro posveti s tem povezanim priporočilom internega revizorja;

153.

poziva GD ELARG, naj razvije in vzpostavi mehanizme za lažjo analizo in spremljanje rezultatov opravljenih misij preverjanja ter naj nameni dovolj sredstev analizi nerešenih končnih izjav iz predpristopnega obdobja držav članic, ki so se pred kratkim pridružile Uniji;

154.

poziva GD ECHO, naj izboljša ocenjevanje dokumentacije predlogov za ukrepe humanitarne pomoči (na primer z uvedbo standardiziranih ocenjevalnih poročil) in naj o svojih izkušnjah pri izvajanju instrumenta za hrano poroča v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2010;

155.

ugotavlja, da bi lahko imelo zagotavljanje pomoči tujini tudi negativne vplive, na primer kadar podkupljivi režimi v državah prejemnicah slabo upravljajo sredstva, in da je treba absolutno prednost posvetiti preprečevanju teh vplivov;

156.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija med letoma 2007 in 2010 namenila 396 000 000 EUR podpori prizadevanjem za izboljšanje pravosodnih sistemov in boju proti korupciji v kandidatkah za pristop, ter napredek, ki je bil pri tem dosežen; kljub temu svari pred prevelikim optimizmom in Komisijo poziva, naj priskrbi dokaze, da je bil ta denar porabljen učinkovito, ter jo sprašuje, ali je zaradi izboljšane nadzorne strukture dejansko prišlo do več sankcij proti podkupljivim akterjem, tudi v odmevnih primerih, ali se zakoni v celoti izvajajo ter ali imajo reforme podporo;

157.

z zaskrbljenostjo se seznanja s pomanjkljivostmi v decentraliziranem izvajalskem sistemu na Hrvaškem in v Turčiji, ki jih je odkrilo Računsko sodišče; poziva Komisijo, naj poroča o vseh ukrepih, sprejetih za odpravo tega problema, in naj zagotovi oceno tveganih odhodkov;

158.

poziva Komisijo, zlasti GD ELARG, naj pospeši prizadevanja v zvezi s končnimi izjavami za program Phare, program CARDS in prehodni vir ter naj te programe preudarno in pravočasno zaključi;

159.

obžaluje dejstvo, da se precejšen del predpristopne pomoči obravnava v poglavju 3 (kmetijstvo – 254 000 000 EUR) in poglavju 4 (kohezija – 65 000 000 EUR) letnega poročila Računskega sodišča; je presenečen, ker v letnem poročilu Računskega sodišča v nasprotju s preteklimi leti ni podatkov o revizijskih obiskih za vsako državo nečlanico Unije posebej;

160.

obžaluje dejstvo, da GD REGIO leta 2009 ni opravil nobenega revizijskega obiska na Hrvaškem, kljub temu, da so pri postopkih javnih razpisov v tej državi velike težave;

161.

prav tako poziva Komisijo, naj obvesti mednarodne organizacije, da bo pomoč Unije v prihodnje pogojena s predložitvijo dokazila o zanesljivosti v obliki izjave o zanesljivosti;

162.

poziva Računsko sodišče, naj navede razloge, zakaj je pri preizkušanju transakcij v poglavju zunanje pomoči navedlo relativno nizko stopnjo napak (13 %) ter velik delež količinsko neopredeljivih napak na ravni delegacij Unije in zakaj ni dokazov o napakah pri točnosti ali dejanskosti na področju, ki je po svoji naravi zelo izpostavljeno zlorabi sredstev; poziva Komisijo, zlasti delegacije Unije, naj zagotovijo jasno revizijsko sled ter vse druge informacije, potrebne za lažjo analizo Računskega sodišča;

163.

opozarja, da se večina odhodkov s tega področja upravlja z neposrednim centraliziranim upravljanjem ali deljenim upravljanjem;

164.

pozdravlja pozitivno vlogo Komisije, ki na tem področju vodi države članice, in jo spodbuja, naj še naprej širi zglede dobre prakse med nacionalnimi organi;

165.

je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da je stopnja napak pri vmesnih in končnih plačilih med 2 % in 5 % in da so bili nadzorni in kontrolni sistemi na tem političnem področju pri zagotavljanju pravilnosti vmesnih in končnih plačil, opravljenih v letu 2009, le delno učinkoviti;

166.

je zaskrbljen, da je 29 od 120 revidiranih vmesnih in končnih plačil (24 %) vsebovalo izmerljive napake;

167.

je zaskrbljen, ker nadzorni in kontrolni sistemi na ravni Komisije leta 2009 niso zaznali in odpravili precejšnjega števila napak pri vmesnih in končnih plačilih, opravljenih to leto;

168.

poziva Komisijo, naj še naprej krepi preverjanje vmesnih in končnih plačil, s čimer bo zagotovila, da se bodo napake odkrile, in preprečila, da bi se že odkrite napake ponovile;

169.

opozarja, da so glavni programi v tej skupini politik del šestega in sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (222 000 000 EUR), vezano financiranje agencij Unije (116 000 000 EUR), Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (92 000 000 EUR) ter okvirni program za konkurenčnost in inovativnost, ki je nasledil večletni program za podjetja in podjetništvo (175 000 000 EUR);

170.

prav tako opozarja, da se večina ukrepov v okviru šestega in sedmega okvirnega programa ter programa za konkurenčnost in inovativnost financira prek sporazuma o donaciji s Komisijo, donacije pa se izplačujejo takole: predujmu ob podpisu sporazuma o donaciji sledijo vmesna in končna plačila, s katerimi se na podlagi izkazov stroškov, ki jih predložijo upravičenci, povrnejo upravičeni stroški;

171.

opozarja, da je Parlament v resolucijah o razrešnicah za proračunski leti 2007 in 2008 pozval Komisijo, naj upravičencem omogoči uporabo povprečnih stroškov dela na stroškovno mesto in naj ne zahteva individualnih stroškov za osebe, ki so dejavno vključene v specifične raziskovalne projekte; s tem v zvezi pozdravlja Sklep Komisije C(2011) 174 z dne 24. januarja 2011 o treh ukrepih za poenostavljeno izvajanje Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta št. 970/2006/Euratom;

172.

ugotavlja, da pravilnost najbolj ogrožajo previsoke navedbe upravičenih stroškov v izkazu stroškov ter da nadzorni in kontrolni sistemi Komisije tega ne odkrijejo, Računsko sodišče pa kot „visoko“ ocenjuje tveganje za pravilnost plačil, opravljenih na podlagi izkazov stroškov;

173.

je seznanjen z nazornimi primeri, ki jih je podalo Računsko sodišče v zvezi z naslednjim:

174.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da Računsko sodišče še naprej odkriva napake pri plačilih, za katera je odgovorni odredbodajalec podal mnenje brez pridržka, ter da je po mnenju Računskega sodišča revizijsko potrjevanje le delno učinkovito pri odkrivanju napak v izkazanih stroških;

175.

je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da plačila v tej skupini politik sicer niso vsebovala večjih napak, a da vseeno priporoča, da je treba biti pozoren na vrsto in obseg napak, odkritih v odhodkih za okvirne raziskovalne programe; ugotavlja, da sta bila dva od treh nadzornih in kontrolnih sistemov te skupine politik sicer ocenjena kot učinkovita, eden pa je bil pri zagotavljanju pravilnosti plačil le delno učinkovit;

176.

poziva Komisijo:

177.

poziva Komisijo, naj v letu 2011 nemudoma opravi celovit pregled porabe za vsa področja dejavnosti, da se povsod zagotovi najboljši izkoristek sredstev, da bi se ugotovile možnosti za prihranek, kar bi zmanjšalo pritisk na proračun v tem varčevalnem obdobju;

178.

meni, da se lahko izpolnijo vse zahteve po večjih odhodkih na glavnih prednostnih področjih s pomočjo varčevanja pri obstoječih programih, zato je treba natančneje preučiti zastarele in neučinkovite programe, da se omogoči prerazporeditev sredstev;

179.

poziva Komisijo, naj pristojnemu odboru Parlamenta predstavi načrt z ukrepi, ki jih namerava sprejeti v zvezi z reformo sedanjega postopka za podelitev razrešnice, nacionalnimi izjavami o upravljanju, izpopolnitvijo strukture upravljanja Komisije, sistematično prekinitvijo in začasno ustavitvijo plačil ter z odpravo ukrepa in izboljšanjem korektivnih mehanizmov;

180.

poziva Komisijo, naj organizira medinstitucionalno razpravo, v kateri bodo sodelovali v začetni fazi na najvišji ravni predstavniki Sveta, Komisije, Računskega sodišča in Parlamenta in v drugi fazi predstavniki iz držav članic, nacionalnih parlamentov in vrhovnih revizijskih organov, v kateri bi celostno obravnavali veljavni sistem postopka za razrešnico;

181.

poziva Komisijo, naj posreduje predloge za skrajšanje časa za postopek podelitve razrešnice, tako da bo glasovanje na plenarnem zasedanju lahko potekalo v letu, ki sledi preverjenemu proračunskemu letu; spodbuja Računsko sodišče in vse institucije, da skrajšajo in okrepijo postopek razrešnice, da bo tako postal bolj pregleden in razumljiv za davkoplačevalce Unije;

182.

poudarja, da je treba nacionalne izjave o upravljanju razumeti kot instrument, s katerim se poveča odgovornost za porabo sredstev Unije, saj se nacionalnim parlamentom in nacionalnim revizijskim organom ponudi možnost sodelovanja pri zagotavljanju zakonitosti, pravilnosti in učinkovitosti porabe sredstev Unije; meni, da so nacionalne izjave o upravljanju instrument, s katerim bodo lahko nacionalni organi in institucije Unije sodelovale, obenem pa v celoti upoštevale vloge in pristojnosti druge strani;

183.

opozarja, da Parlament že od leta 2005 poziva Komisijo, naj pripravi predlog za uvedbo obveznih nacionalnih izjav o upravljanju;

184.

poudarja, da mora za porabo odgovarjati ne samo upravitelj Unije, pač pa tudi upravitelj na nacionalni ravni, saj približno 80 % proračuna izvršujejo nacionalni organi;

185.

je večkrat zahteval, naj finančni ministri vseh držav glede porabe sredstev izdajo in podpišejo nacionalno izjavo o upravljanju, ter predlagal tudi, naj nacionalni revizijski organ ali drugi neodvisni revizor revidira nacionalno izjavo finančnega ministra o upravljanju, saj bi revizijo izjave, ki jo poda nacionalni minister, običajno zajemal mandat katerega koli neodvisnega nacionalnega revizijskega organa;

186.

pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice (na primer Danska, Nizozemska, Združeno kraljestvo in Švedska) podale nacionalne izjave o upravljanju, vendar ugotavlja, da se razlikujejo v kakovosti in jasnosti;

187.

meni, da dejstvo, da so te države članice podale nacionalne izjave o upravljanju, kaže drugim državam članicam, da je to izvedljivo;

188.

ugotavlja, da predlog Komisije o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije (COM(2010) 815, člen 56), predvideva uvedbo izjav o upravljanju na ravni upravljanja; poudarja, da je po mnenju Parlamenta ta predlog korak proti končnemu cilju, in sicer nacionalnim izjavam o upravljanju;

189.

poziva Komisijo, naj predstavi uradni predlog za uvedbo obvezne nacionalne izjave o upravljanju, ki jo podpiše vsak finančni minister države, pri čemer se upoštevajo naslednji koraki:

predlaga, da je vsebina nacionalne izjave v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi in koristna za potekanje revizije Računskega sodišča;

190.

poudarja, da sta poročilo generalnega direktorja o letnih dejavnostih in zbirno poročilo kolegija komisarjev pomembna elementa, s katerima lahko Komisija poroča organu za podelitev razrešnice;

191.

poziva Komisijo, naj po analogiji s političnim klicem po vzpostavitvi nacionalnih izjav o upravljanju izpopolni strukturo upravljanja Komisije, kjer bi v idealnem primeru v letno poročilo generalnega direktorja o dejavnostih dodali podpis odgovornega komisarja in pripravili zbirno poročilo, ki bi vsebovalo tudi točkovnik kakovosti kontrol, razvrščen po državah članicah in političnih področjih, ter podpis predsednika Evropske komisije;

192.

ugotavlja, da bi bilo treba za izpopolnitev strukture upravljanja Komisije okrepiti postopke, da bi lahko kolegij sprejel zbirno poročilo in bi lahko posamezni komisarji sodelovali pri pripravi letnega poročila generalnega direktorja o dejavnostih, v katerem so naslednji ukrepi, ki jih je mogoče uveljaviti v proračunskem letu 2010:

193.

poudarja, da ti ukrepi ne smejo nikakor zmanjšati neposredne odgovornosti posameznih generalnih direktorjev ali drugih odredbodajalcev na podlagi prenosa;

194.

ugotavlja, da skupni finančni popravki za strukturne ukrepe, potrjeni v letu 2009, znašajo 7 719 000 000 EUR (Zaključni račun Evropske unije, proračunsko leto 2009, str. 112); opaža pa, da je bilo izvršenih in v računovodskih izkazih navedenih le 5 387 000 000 EUR (7 719 000 000 – 2 332 000 000) (str. 103); meni, da je zaradi razlike med zneski, ki jih je treba popraviti, in dejanskimi popravki treba uvesti samodejno ustavitev plačil brez odločitve Komisije, kakor hitro se pojavijo dokazi o pomembnih pomanjkljivostih v delovanju upravljalnih in kontrolnih sistemov;

195.

poziva Komisijo, naj uvede sistematično aktivacijo prekinitve in začasne ustavitve plačil, kakor hitro se pojavijo dokazi o pomembnih pomanjkljivostih v delovanju upravljalnih in kontrolnih sistemov držav članic;

196.

meni, da postopek, ki prinaša izpolnitev sistematične prekinitve in sistematične začasne ustavitve plačil, vključuje:

197.

vztraja, naj Komisija izboljša korektivne mehanizme ter zagotovi, da bodo finančne posledice nepravilno izvršenih plačil nosili upravičenci, ne pa davkoplačevalci;

198.

meni, da je treba v okviru postopka, ki prinaša izpolnitev tega cilja, pristojnemu odboru Parlamenta predstaviti tudi naslednje:

199.

poziva Komisijo, naj imenuje ocenjevalca uspešnosti, ki bo odgovoren za pripravo ocenjevalnega poročila v skladu z zahtevami člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ga potrdi kolegij Komisarjev, da bi vzpostavili jasno lastništvo poročila;

200.

meni, da je treba ocenjevalno poročilo pripraviti tako, da je razmerje med ključnimi kazalniki uspešnosti, njihovo pravno/politično podlago, odhodki in doseženimi rezultati jasno in pregledno, da metodologijo, ki bo uporabljena pri pripravi tega poročila, revidira služba za notranjo revizijo, ki prav tako oceni opravljeno delo, in da so ključni kazalniki uspešnosti, ki jih uporabljajo vse službe Komisije, javno dostopni;

201.

meni, da je treba ocenjevalno poročilo predstaviti na razpravi med plenarnim zasedanjem, nanjo pa povabiti tudi Računsko sodišče, da poda svoje mnenje o ocenjevalnem poročilu;

202.

poziva Komisijo, naj uvede novo logiko porabe, katere cilj je izboljšati kakovost porabe ter zagotoviti pravilno in preudarno porabo sredstev davkoplačevalcev Unije, vključno z naslednjimi načeli:

in Komisiji predlaga, da v sodelovanju z Računskim sodiščem, preuči postopek za pridobitev globalne izjave o zanesljivosti za vsako finančno perspektivo, in da ga, v iskanju pravne podlage, ki bo naredila ta postopek obvezen, uporablja prostovoljno;

203.

je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da so bili nadzorni in kontrolni sistemi za zunanjo pomoč in razvoj le delno uspešni pri zagotavljanju pravilnosti plačil in da so na ta plačila vplivale resne napake; je zaskrbljen, ker Komisija ni odkrila napak, povezanih z nekaterimi končnimi plačili, ki jih je odkrilo Računsko sodišče in ker Komisija ne spremlja, v kolikšnem obsegu partnerji uporabljajo preskrbne centre humanitarne pomoči; pozdravlja dejstvo, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti število transakcij, pri katerih so bile storjene napake (13 %), več kot prepolovilo, vendar poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za zmanjšanje tega odstotka;

204.

vendar ugotavlja, da se GD ECHO na slabosti, odkrite med rednimi revizijami sistemov partnerjev, ne odzove vedno „pravočasno“ (17); zato GD ECHO poziva, naj okrepi svoje zmogljivosti za spremljanje in nadaljnje ukrepe;

205.

poziva Komisijo, naj v razvojne projekte obsežneje vključuje okoljske vidike, vključno s programi proračunske podpore, in naj ocenjuje vključevanje okolja v razvojno sodelovanje; obžaluje, da so te pomanjkljivosti lahko posledica pomanjkanja kadra in se veseli napredka, ki ga bo prinesel začetek delovanja Evropske službe za zunanje delovanje;

206.

znova poziva k večji vključenosti parlamentov in k posvetovanju z lokalno civilno družbo v partnerskih državah pri pripravi in pregledu državnih strateških dokumentov v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje;

207.

poziva Komisijo, naj partnerskim državam pomaga pri razvoju parlamentarnega nadzora in revizijskih zmogljivosti in naj poveča preglednost in javni dostop do informacij, zlasti kadar se pomoč zagotavlja prek proračunske podpore, skladno z določbami člena 25(1)(b) Uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje (18) in poziva Komisijo, naj redno poroča o doseženem napredku;

208.

Komisijo ponovno poziva, naj pokaže, da je namenila vsaj 20 % sredstev razvojne pomoči osnovnemu in srednješolskemu izobraževanju ter osnovnemu zdravstvu, vključno z varnim dostopom do vode in sanitarij; predlaga še, naj se opravi temeljita ocena učinka za porabo na tem področju, da se poveča uspešnost sprejetih programov;

209.

poziva Komisijo, naj večjo pozornost nameni zdravju žensk v državah v razvoju na splošno, zlasti izboljšanju zdravja mater, saj prav na tem področju doseganje razvojnih ciljev tisočletja poteka najpočasneje;

210.

poudarja, da mora biti mehanizem razvojne pomoči namenjen tudi spodbujanju ustvarjanja bogastva in podpori malih in srednjih podjetij, saj je ustvarjanje bogastva še vedno bistveno orodje za zmanjševanje revščine; opominja, da naj bi države v razvoju letno izgubile približno 800 000 000 000 EUR zaradi nezakonitih tokov kapitala, preprečevanje tega pa bi bilo lahko odločilno za zmanjševanje revščine in doseganje razvojnih ciljev tisočletja;

211.

ceni, da imajo organizacije Združenih narodov pogosto posebne izkušnje in strokovno znanje, ki jih drugje ni mogoče zlahka najti; vseeno izraža zaskrbljenost, ker Komisija ni prepričljiva pri predhodnem predstavljanju dokazov o tem, da je izbira organizacij ZN dejansko učinkovitejši in uspešnejši način za zagotavljanje pomoči od drugih načinov (19); poziva Komisijo k izvajanju bolj preglednih in bolj nepristranskih postopkov pri izbiri poti za izvajanje pomoči;

212.

poziva Komisijo, naj v tretjih državah zagotovi večjo prepoznavnost dejavnosti, ki se financirajo s sredstvi Unije.

213.

ugotavlja, da je stopnja uporabe za leto 2009 odobritev plačil v finančnem okviru 2000–2006 za Evropski socialni sklad (ESS) znašala 97,1 % (1 540 000 000 EUR); ugotavlja, da so vmesna plačila in vnaprejšnja financiranja za finančni okvir 2007–2013 znašala 11 300 000 000 EUR; je seznanjen s prizadevanji Komisije za boljše finančno poslovodenje; obžaluje, da kljub finančni krizi države članice ne uporabljajo virov ESS;

214.

ugotavlja, da se pogostost napak v zadnjih treh letih zmanjšuje in da je upadla s 54 % leta 2007 na 36 % v letu 2009 ter priznava prizadevanja Komisije za zmanjšanje stopnje napak; poziva k večjim prizadevanjem za zmanjšanje zlasti primerov za povračilo neupravičenih stroškov;

215.

poziva Komisijo, naj prispeva k izboljšanju finančnega poslovodenja, tako da nadaljuje akcijski program, ki pospešuje postopke odločanja v zvezi s finančnimi popravki;

216.

pozdravlja dejstvo, da je bilo izvajanje programa ESS v letu 2009 osredotočeno na Evropsko strategijo zaposlovanja, zlasti na ukrepe, namenjene izboljšanju zaposljivosti na trgu dela (30,6 % (20)), ter dejavnosti za razvoj izobraževanja in poklicnega usposabljanja (22,8 % (20)), socialna vključenost (20,8 % (20)) in enake možnosti (6,5 % (20));

217.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da z vsakoletnimi revizijskimi poročili in povzetki letnih poročil zahteva odgovornost vseh držav članic;

218.

poudarja pomembnost proračunskih vrstic 17 02 02 (ukrepi na področju potrošniške politike) in 17 01 04 03 (odhodki za upravno poslovodenje) za učinkovito izvajanje vsakokratnega letnega delovnega programa v okviru programa varstva potrošnikov 2007–2013 in poziva Komisijo, naj izboljša obveščenost v zvezi z razpoložljivimi subvencijami (zlasti kar zadeva skupne ukrepe v okviru uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov (Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (21)), za katere ni bilo prejetih prijav); je zadovoljen s koristno uporabo dodatnih sredstev (2 000 000 EUR), ki so bili v letu 2009 namenjeni pilotnemu projektu za nadzorne ukrepe na področju potrošniške politike;

219.

pozdravlja nadaljnje izdaje pregleda stanja potrošniških trgov (Consumer Markets Scoreboard), saj gre za pomembno orodje za boljši nadzor in inovativno točkovanje trgov; meni, da mora biti ustvarjena empirična podlaga temelj razumevanja nove politike na ravni Unije in nacionalni ravni ter poziva Komisijo, naj uporabi rezultate pregleda stanja potrošniških trgov pri sprejemanju političnih odločitev na vseh ustreznih področjih;

220.

z velikim zanimanjem spremlja preoblikovanje Izvajalske agencije za javno zdravje v Izvajalsko agencijo za zdravje in potrošnike ter njeno prvo leto delovanja v razširjenem mandatu; čestita Izvajalski agenciji za zdravje in potrošnike, da je dosegla cilje glede upravljanja subvencij in pogodb, določene v programu varstva potrošnikov (Sklep št. 1926/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (22)); kljub temu ni zadovoljen s tem, da je bilo 3 % plačil opravljenih po roku za plačilo;

221.

pozdravlja izboljšave, vpeljane za dosego 92 % uporabe sredstev za plačila na področju izvajanja in razvoja notranjega trga (proračunska vrstica 12 02 01); ugotavlja, da bo stopnja uporabe za program SOLVIT (proračunska vrstica 12 02 02), upoštevajoč skupni znesek plačil v letih 2008, 2009 in 2010, predvidoma skoraj 92-odstotna; ponovno poudarja, da je treba za SOLVIT ohraniti ločeno proračunsko vrstico;

222.

poudarja pomen malih in srednje velikih podjetij ter poziva Komisijo, naj analizira učinkovitost sedanjih programov njihovega financiranja ter jim z uvedbo inovativnih finančnih instrumentov v proračun Unije olajša sodelovanje pri raziskovalnih programih Unije;

223.

je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča v zvezi z blagom, ki je bilo nezakonito pripeljano na ozemlje Unije (v točki 2.22 letnega poročila), in odgovorom Komisije, v katerem spominja na pojasnilo v posodobljenem kazenskem zakoniku; poziva Komisijo, naj kakor hitro mogoče poroča o nadaljnjem spremljanju ustreznih sodb Sodišča;

224.

spodbuja države članice, naj uporabijo ustrezne metode za analizo tveganja, da se bo carinski nadzor osredotočil na zelo tvegane gospodarske subjekte ali pošiljke; prav tako poziva države članice, naj na tveganju temelječe kontrole dopolnijo z vrsto naključno izbranih kontrol; poziva Komisijo, naj bo pri pripravi izvedbenih določb posodobljenega carinskega zakonika posebej pozorna na učinkovitost fizičnih kontrol blaga, tako v davčne kot v varnostne namene; ter zahteva, da se izboljšajo predhodne in naknadne revizije pri poenostavljenih postopkih in centralnem carinjenju.

225.

ugotavlja, da je bilo v proračunu za leto 2009, kakor je bil dokončno sprejet in spremenjen med letom, posebej za politike, ki sodijo v področje dejavnosti Odbora za promet in turizem, predvidenih skupaj 2 427 000 000 EUR za prevzem obveznosti in 2 103 000 000 EUR za plačila; ugotavlja tudi, da je od tega:

226.

obžaluje, da je Računsko sodišče pri preverjanju izvrševanja proračuna za leto 2009 ponovno sklenilo, da se v večji meri kot na prometno politiko osredotoči na raziskovalno in energetsko politiko;

227.

pozdravlja še zmeraj visoko stopnjo uporabe sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila za projekte vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki dosega skoraj 100 %; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo iz državnih proračunov na voljo ustrezna finančna sredstva, ki bodo dopolnjevala sredstva Unije; opozarja, da je Parlament podprl višjo stopnjo financiranja Unije; pozdravlja rezultate izvajanja projektov ob vmesnem pregledu večletnega programa TEN-T za obdobje 2007-2013, ki so bili objavljeni 27. oktobra 2010 in ki predvidevajo optimizacijo uporabe proračunskih sredstev za TEN-T, ter pripisuje velik pomen zanesljivemu finančnemu načrtovanju projektov;

228.

je zaskrbljen nad tem, da je bila stopnja uporabe sredstev za plačila, ki zadevajo varnost in optimizacijo prometnih sistemov ter pravice potnikov, ponovno nizka (73 %); obžaluje, da je bilo mogoče 100 % stopnjo uporabe sredstev za plačila za program Marco Polo II doseči le zato, ker je bila med letom 2009 prerazporejena več kot polovica sprva predvidenih sredstev;

229.

pozdravlja precejšnje povečanje stopnje uporabe sredstev za plačila za program Galileo v primerjavi z letom 2008 in poudarja, da je program izjemno pomemben za sektorja logistike in trajnostnega prometa;

230.

je seznanjen z dejstvom, da naključni preizkusi kažejo najverjetnejšo stopnjo napake med 2 % in 5 %; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja, da bi se ta stopnja še dodatno znižala;

231.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče ocenilo, da so letni računovodski izkazi Izvajalske agencije za vseevropska prometna omrežja z vseh pomembnih vidikov zakoniti in pravilni; pozdravlja dejstvo, da je agenciji uspelo zapolniti mesta, ki so bila konec leta 2008 še nezasedena;

232.

poudarja, da je zlasti pri financiranju vseevropskega prometnega omrežja nujno potrebno boljše usklajevanje med regionalno in prometno politiko, ki morata biti pregledni z nudenjem pravih informacij davkoplačevalcem in proračunskim organom, saj se sedaj le poredko preverja, ali projekti prinašajo evropsko dodano vrednost, zato se sredstva ne porabljajo na najprimernejši način in se z njimi na primer ne odpravljajo ozka grla v prometu, obmejne težave ali težave zaradi pomanjkanja povezav;

233.

izrecno zahteva zanesljivejše oblikovanje postopkov za izbiro projektov s področja prometa in njihovo odobritev v okviru kohezijske politike;

234.

pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 8/2010 o naložbah v železniško infrastrukturo EU, predvsem ugotovitev, da so imeli koordinatorji za aktualna vseevropska prometna omrežja izjemno pomembno vlogo, saj so med drugim olajšali stike med zadevnimi akterji; podpira priporočilo, da mora Komisija premisliti o imenovanju dodatnih koordinatorjev za druge prednostne projekte;

235.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da prednostni projekti niso bili izbrani na podlagi dejanskih in predvidenih prometnih tokov in da bi bilo mogoče izboljšati uporabo analiz stroškov in koristi; poudarja, da prednostni projekti tudi zadovoljujejo cilje Unije na področju gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije kot tudi željo po spopadanju s podnebnimi spremembami s podporo okolju bolj prijaznim prevoznim sredstvom;

236.

je vesel, da je prišlo do bistvenega napredka v stopnji izvrševanja proračunskih odobritev za prevzem obveznosti, namenjenih območju svobode, varnosti in pravice (97,7 % v primerjavi s 87,5 %v letu 2008) ter v stopnji izvrševanja odobritev plačil (89,6 % v primerjavi z 80,9 % v letu 2008);

237.

obžaluje dejstvo, da je bila stopnja razveljavitev plačil tako visoka (8,5 %), zlasti zaradi razveljavitve plačil v proračunu za agencije in obsežne informacijske sisteme (SIS II in VIS);

238.

pozdravlja visoke stopnje izvrševanja štirih skladov „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“; ugotavlja, da visoke stopnje izvrševanja odražajo tudi koristnost teh skladov in poziva, da se to upošteva pri prihodnjem proračunskem načrtovanju in v razpravah o naslednjem večletnem finančnem okviru, ob upoštevanju vmesnih ocenjevalnih poročil, ki jih pripravlja Komisija;

239.

obžaluje, da je bila raven izvrševanja plačil v zvezi s programoma „Temeljne pravice in pravosodje“ ter „Varnost in varstvo svoboščin“, nižja; je seznanjen z utemeljitvami Komisije, in sicer da rezultati razpisov za oddajo predlogov niso bili zadovoljivi in da je gospodarska kriza vlagateljem otežila zagotavljanje sofinanciranja;

240.

obžaluje ugotovitev Računskega sodišča, da nekatere agencije niso predložile nobenih izjav o konsolidiranih računovodskih izkazih ali pa so predložile spremenjene izjave in da že več let niso posredovale potrebnih informacij;

241.

poziva Komisijo, naj čim prej objavi vmesna ocenjevalna poročila o različnih skladih in programih.

242.

poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za nenehno zmanjševanje stopnje napak pri vmesnih in končnih plačilih ter temeljito oceni prejšnjo generacijo programov; ugotavlja, da se je stopnja napak pri upravljanju nove generacije programov v primerjavi s prejšnjo generacijo zmanjšala, kar kaže na koristnost tehničnih sprememb pravil za trenutne programe;

243.

ugotavlja, da na področju izobraževalnih in kulturnih politik večino transakcij izvajajo nacionalne agencije; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi nacionalnim agencijam pomagala pri izboljšavi njihovih računovodskih sistemov, in jo poziva, naj sprejme potrebne ukrepe v primerih neskladnosti z revizijskimi zahtevami Unije;

244.

izraža zadovoljstvo z obsežnejšo uporabo informacijske tehnologije, saj lahko to zmanjšanje birokracije občutno poenostavi postopke za prosilce in skrajša čas, potreben za obdelavo vlog;

245.

poziva Komisijo, izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter nacionalne agencije, naj si še naprej prizadevajo za prilagodljive postopke in odpravo zamud pri plačilih, saj prejemniki upravičeno pričakujejo spoštovanje urnikov, navedenih v programskih vodnikih in drugih uradnih sporočilih;

246.

ocenjuje, da je splošna stopnja izvrševanja v proračunskih postavkah za okolje, javno zdravje in varnost hrane zadovoljiva;

247.

poudarja, da je splošna stopnja izvrševanja proračuna na področju okolja znašala 97,12 %, kar je boljši rezultat kot 95,15 % pri obveznostih v preteklem letu; prav tako ugotavlja, da je bila stopnja izvrševanja plačil visoka, in sicer 99,92 %;

248.

pozdravlja v splošnem izjemno stopnjo izvrševanja sredstev za obveznosti in plačila na področju javnega zdravja, ki je za obveznosti v vseh proračunskih vrsticah znašala skoraj 100 %;

249.

ugotavlja, da stopnja izvrševanja na področju varnosti hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter zdravja rastlin v primerjavi s preteklim letom ostaja visoka, saj znaša 98 % za obveznosti; se zaveda, da se je ta stopnja pri plačilih nekoliko zmanjšala (82 %); poziva države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi Komisiji posredovale natančnejše ocene odhodkov za ukrepe za izkoreninjanje;

250.

pozdravlja 99,35 % stopnjo izvrševanja operativnega proračuna za LIFE+, kar je dober dosežek, sploh ker je proračunski organ povečal sredstva za prevzem obveznosti za 29 000 000 EUR v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije; ugotavlja, da je bilo na tretjem javnem razpisu za program LIFE+ izbranih 210 projektov za ukrepe na področjih narave in biotske raznovrstnosti (84), okoljske politike in vodenja (115) ter obveščanja in komunikacije (11);

251.

poudarja, da so prispevki za mednarodne okoljske dejavnosti namenjeni kritju obveznih in prostovoljnih prispevkov k mednarodnim konvencijam, protokolom in sporazumom ter doseganju splošne stopnje izvrševanja 84,46 % v primerjavi s 76,12 % v letu 2008; se zaveda, da na stopnjo izvrševanja vplivajo tudi tečajna nihanja, saj se večina prispevkov izplačuje v ameriških dolarjih;

252.

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja za finančni instrument za civilno zaščito, ki zajema odzivanje na nesreče, ukrepe za pripravljenost ter ukrepe preprečevanja ali zmanjševanja posledic nesreč, znašala 72,56 %, kar ustreza 15 411 000 EUR; ob tem ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil znašala samo 44,52 %, ker so bili javni razpisi objavljeni šele v prvi polovici leta 2009, zato projekti niso bili dokončani;

253.

v zvezi s sredstvi za izredne razmere in nesreče ugotavlja, da so končni zahtevki za povrnitev stroškov, ki jih predložijo države članice, pogosto precej manjši, kot je bilo predvideno v začetku; države članice poziva, naj si bolj prizadevajo, da bi Komisiji posredovale natančnejše ocene odhodkov, Komisijo pa, naj poskrbi za dodatno pomoč državam članicam pri pripravi teh ocen;

254.

ugotavlja, da so bili v okviru proračuna za leto 2009 na področju okolja uresničeni trije pilotni projekti in dva pripravljalna ukrepa, na področju javnega zdravja pa štirje; je seznanjen s slabo kakovostjo predlogov za pilotni projekt „Trgovanje z emisijami žveplovega dioksida v Baltskem morju“, zaradi česar pogodba ni bila podpisana; se zaveda, da je bil pripravljalni ukrep za nadzorne točke za prevoz živali preklican zaradi nekakovostnih predlogov, ki niso izpolnjevali minimalnih meril ocenjevanja;

255.

poudarja, da morajo biti javni razpisi bolje usmerjeni in da je treba ponuditi dodatno pomoč prijaviteljem, zlasti pri programih za javno zdravje, da bi se izognili vlogam za projekte, ki očitno niso upravičeni do sredstev ali so slabe kakovosti; ne glede na to se zaveda, da bo pri izvajanju nekaterih projektov vedno prihajalo do težav;

256.

poudarja, da spoštovanje upravnih in finančnih določb finančne uredbe ne sme voditi do nepotrebnih zamud pri dodeljevanju sredstev ali izbiranju projektov za financiranje; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva izboljšati svoje upravne postopke, ki vplivajo na izvrševanje sredstev za prevzem obveznosti in plačila;

257.

ugotavlja, da je konec leta 2009 izvajalska agencija za zdravje in potrošnike, upravni organ Komisije, na področju javnega zdravja upravljala 361 projektov z deljenimi stroški, od česar so bile za 287 projektov podpisane pogodbe, kar skupaj predstavlja prispevek EU v znesku 156 000 000 EUR; poudarja, da je upravni proračun izvajalske agencije za program javnega zdravja (PHEA), potreben za izvajanje programov Unije, skupaj znašal 6 400 000 EUR; je seznanjen z novimi, strukturiranimi metodami poročanja, ki omogočajo boljše spremljanje izvrševanja proračuna, da se prepreči prenose in da se strogo spoštuje načelo enoletnosti proračuna;

258.

ugotavlja, da je komunikacija med agencijami in institucijami, pa tudi med agencijami in javnostjo EU, pomanjkljiva; spodbuja akterje v agencijah in institucijah, naj izboljšajo medsebojno komunikacijo in razširijo obveščanje javnosti;

259.

poziva GD SANCO in GD ENVI Komisije, naj v okviru postopka za podelitev razrešnice ustreznim odborom Parlamenta letno poročata o učinkovitosti in uspešnosti izvedenih projektov in programov;

260.

je seznanjen, da je Računsko sodišče v svojem poročilu o izvrševanju proračuna Unije za proračunsko leto 2009 ugotovilo, „da so na plačila za zunanjo pomoč, razvoj in širitev za leto, ki se je končalo 31. decembra 2009, vplivale pomembne napake“ (23); je zaskrbljen glede dejstva, da so napake povezane z izpolnjevanjem pogojev in nepravilnostmi v postopkih oddaje javnih naročil, ki so sektor, ki je najbolj izpostavljen slabemu upravljanju in goljufijam (24);

261.

pozdravlja pravilnost transakcij v zvezi z odhodki na področju zunanjih odnosov in povečanje pogostosti transakcij v primerjavi z leti 2008 in 2007, za katere Računsko sodišče ocenjuje, da so v celoti „pravilne“;

262.

pozdravlja tudi, da so bili leta 2009 uvedeni novi postopki in kontrolni seznami, ki so v GD RELEX okrepili postopke predhodne kontrole;

263.

v zvezi z izvajanjem skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike poudarja, da je treba Parlament hitro obveščati o opredelitvah ciljev in izbiri misij, da bo lahko bolje oblikoval svoja priporočila Svetu in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko;

264.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v obdobju med 2007 in 2010 namenila 396 000 000 EUR za podporo prizadevanjem za izboljšanje pravosodnih sistemov in boju proti korupciji v državah kandidatkah za pristop, ter pozdravlja tudi napredek, ki je bil pri tem dosežen; kljub temu svari pred prevelikim optimizmom in Komisijo poziva, naj priskrbi dokaze, da je bil ta denar porabljen učinkovito, ter ugotovi, ali je zaradi izboljšane nadzorne strukture dejansko prišlo do zaostritve sankcij proti podkupljivim osebam, tudi v zelo odmevnih primerih, ali se zakoni v celoti izvajajo in ali imajo reforme podporo;

265.

je seznanjen z vse pogostejšo rabo skupnega upravljanja pri instrumentu za hrano in poziva GD ECHO, naj o svojih izkušnjah pri izvajanju instrumenta za hrano poroča v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2010;

266.

ugotavlja, da za kohezijske sklade veljajo še posebej zapletena pravila in da se ti skladi uporabljajo drugače kot sredstva na drugih področjih porabe Unije, zaradi česar je nevarnost napak večja; opozarja na dejstvo, da je stopnja napak pri porabi kohezijskih sredstev, ki je v letu 2009 znašala več kot 5 %, še vedno največja med plačili Unije; vendar poudarja, da se je ta stopnja v primerjavi z letom 2008 močno zmanjšala in s tem v zvezi zahteva večjo poenostavitev in tehnično podporo, da bi državam članicam in regijam omogočili učinkovitejše izvajanje; opozarja, da morajo Komisija ali države članice regionalnim upravam zagotoviti tehnično znanje in sposobnosti, ki lahko povečajo učinkovitost virov, ki jih imajo na voljo;

267.

ugotavlja, da so kršitve pravil za javna naročila eden najpogostejših razlogov za nepravilnosti, kar pa je deloma posledica zapletenosti teh pravil; priporoča poenostavitev in zmanjšanje pravil za javna naročila, da se zniža celotna stopnja pojavljanja napak;

268.

je zaskrbljen zaradi navedb generalnega direktorata za regionalno politiko (GD REGIO) v izjavi o zanesljivosti v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2009, da za 38 od 79 zadevnih programov ni pridobil razumnega zagotovila o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih s povračili prijavljenih odhodkov v letu 2009; zahteva nadaljnje podrobnosti o manjkajočih informacijah v zvezi s povračili v letu 2009; ugotavlja, da so države članice dolžne posredovati zadostne informacije v svojih letnih poročilih o dejavnostih, in poziva Komisijo, naj predlaga sistem kazni v primerih, ko ji posredovane informacije ne omogočajo ugotavljanja zakonitosti in pravilnosti;

269.

pozdravlja mnenje Evropskega računskega sodišča št. 1/2010 „Izboljševanje finančnega poslovodenja proračuna Evropske unije: tveganja in izzivi“ ter opozarja na nezadostno učinkovitost nadzornih in kontrolnih sistemov na številnih zelo tveganih področjih v zvezi z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, zlasti pri koheziji in razvoju podeželja;

270.

glede na revizijo finančne uredbe poudarja, da je treba razjasniti pravila in načrte vodenja z deljenim upravljanjem in da mora biti v zvezi s kohezijsko politiko ta pojasnitev čim bolj popolna, da tako preprečimo protislovja s finančno uredbo; ugotavlja, da bi se bilo mogoče težavam pri upravljanju finančne uredbe in uredb za kohezijske sklade izogniti z boljšo usklajenostjo pravil o upravičenosti v okviru različnih politik; vendar meni, da mora poenostavitev, zlasti v okviru revizije finančne uredbe, zagotoviti stabilnost pravil in sistemov za dolgoročno upravljanje;

271.

poziva Komisijo in države članice, da premislijo o možnosti oblikovanja načela „pogodbe zaupanja“, ki bi omogočilo zmanjšanje kontrol za sisteme, ki so se izkazali za učinkovite v boju proti napakam in goljufijam;

272.

ugotavlja, da kontrolni in revizijski sistemi programov INTERREG potrebujejo bolj enoten pristop, ki bi ga priznali revizijski organi vseh sodelujočih držav članic; poziva k vzajemnemu priznanju skupnih pravil in standardov med organi držav članic, odgovornimi za revizijo in kontrole čezmejnih programov;

273.

sporoča, da so druge pripombe horizontalne narave k sklepu o razrešnici zbrane v resoluciji z dne 10. maja 2011 o zaključkih glede posebnih poročil, ki jih je v okviru razrešnice Komisiji za leto 2009 izdalo Računsko sodišče (25).

—

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 (1),

—

ob upoštevanju zaključnega letnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010) 963 – C7-0211/2010) (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2009 z odgovori institucij (3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

—

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Evropsko računsko sodišče pripravilo v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (4),

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 10. maja 2011 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, oddelek III – Komisija (5) in svoje resolucije z ugotovitvami, ki je sestavni del sklepa,

—

ob upoštevanju posebnih poročil Evropskega računskega sodišča, pripravljenih v skladu s členom 287(4), drugi pododstavek Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 15. februarja 2011 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2009 (05891/2011 – C7-0053/2011),

—

ob upoštevanju člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji, členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanje Evropske unije ter členov 179a in 180b Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6), zlasti členov 145, 146 in 147,

—

ob upoštevanju člena 76 in Priloge VI poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A7-0135/2011),

A.

ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe, v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije pa to počne na lastno odgovornost, pri čemer sodeluje z državami članicami in upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja,

B.

ker posebna poročila Evropskega računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na vprašanja izvrševanja sredstev, ki so zato Parlamentu koristna pri opravljanju njegovih nalog organa za podelitev razrešnice,

C.

ker so pripombe posebnih poročil Evropskega računskega sodišča sestavni del Sklepa Parlamenta z dne 10. maja 2011 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, oddelek III – Komisija,

1.

pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče iz leta v leto izdaja vedno več in vedno boljša posebna poročila; obžaluje, da zaradi pravil, ki veljajo v Parlamentu, ta poročila niso bila vedno deležna politične pozornosti, ki bi si jo zaslužila;

2.

poudarja, da so ta posebna poročila zelo pomembna za preučevanje, spreminjanje in/ali prilagajanje programov in projektov, saj lahko vodijo do učinkovitejše rabe človeških in proračunskih virov; ceni pozitivno naravnanost Komisije do teh postopkov in njeno pripravljenost za takojšnje ukrepanje, da bi odpravila večino pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo v svojih poročilih;

3.

znova poziva svoje pristojne organe, naj sprejmejo taka pravila, ki bodo pristojnim odborom omogočala odločitev o tem, ali je na podlagi resnosti ugotovitev Računskega sodišča treba oblikovati poročilo na lastno pobudo za plenarno zasedanje, ki presega kvoto, veljavno za to vrsto poročil;

4.

ugotavlja, da so se sredstva Unije za razvoj, ki se usmerjajo prek organov ZN, v obdobju med letoma 2002 in 2008 podvojila in znašajo več kot milijardo EUR;

5.

pozitivno ocenjuje, da lahko delovanje s pomočjo organov ZN ustvari ekonomije obsega ter poveča učinkovitost pomoči zaradi boljšega usklajevanja donatorjev, vendar poudarja, da temu ni vedno tako, saj organizacije civilne družbe pogosto prinašajo dragoceno znanje z lokalne ravni in zaradi njihovega vključevanja se lahko vzpostavi večja odgovornost partnerjev v državah v razvoju;

6.

izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da prihaja do težav pri prenosu strogih pravnih zahtev za objektivno in pregledno izbiro partnerjev v praktična merila, ki so namenjena podpori pri sprejemanju odločitev;

7.

v skladu s tem poziva Komisijo, naj pripravi jasna izbirna merila in postopke, ki bodo v vsakem primeru zagotavljali izbiro najučinkovitejših in najuspešnejših mehanizmov za zagotavljanje pomoči;

8.

poziva Komisijo, naj pozorneje spremlja projekte pomoči, ki se izvajajo v okviru ZN, da se preverita njihov dejanski učinek in njihova stroškovna učinkovitost;

9.

meni, da bi moral predlog Komisije o skladih več donatorjev združevati njene zmogljivosti, da ustvari, upravlja in usklajuje te sklade, z zadostnim demokratičnim in proračunskim nadzorom;

10.

meni, da bi moralo biti sodelovanje s sistemom Združenih narodov odvisno od tega, ali postopek prenove Združenih narodov zadovoljivo napreduje, od statusa Komisije v sistemu Združenih narodov ter razvoja postopkov in praks kazenskega pregona kaznivih dejanj osebja mednarodnih organizacij; meni tudi, da je treba vzpostaviti sistem za ugotavljanje dejstev in izterjavo neupravičeno porabljenega denarja Unije;

11.

meni, da je treba izpopolniti obstoječi nadzorni sistem s tem, da se omogoči dostop odgovornih odredbodajalcev Komisije na podlagi prenosa, službe za notranjo revizijo Komisije in Evropskega računskega sodišča do internih revizijskih poročil Združenih narodov.

12.

meni, da bi bilo treba Parlamentu zagotoviti dokazila o zanesljivosti mednarodnih organizacij v obliki izjav o zanesljivosti, podobne tistim, ki jih morajo izdati odgovorni odredbodajalci Komisije na podlagi prenosa, ter nacionalnim izjavam o upravljanju, ki jih Parlament zahteva od držav članic;

13.

meni, da so zaradi ustanovitve Evropske službe za zunanje delovanje in njenega zapletenega ustroja, ki dovoljuje njenim uradnikom, da upravljajo finančna sredstva Komisije pri zunanjih ukrepih, postale težave z upravljanjem in nadzorom še bolj pereče; v skladu s tem meni, da je za Unijo bistveno, da v Združenih narodih doseže enakovreden položaj z državami članicami, da bi lahko dosegla viden napredek pri nadzoru in, odvisno od primera, nadaljnjih ukrepih glede povračila ali druge odgovornosti;

14.

poziva Komisijo, naj posreduje več informacij o izvrševanju Evropskega razvojnega sklada na nacionalni in regionalni ravni v državah AKP ter zagotovi večjo prepoznavnost vseh dejavnosti, ki se financirajo s sredstvi Unije.

15.

opozarja Računsko sodišče in Komisijo, da je v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami temeljno načelo Evropske unije pri vseh njenih dejavnostih; zato je treba vidike enakosti spola upoštevati v vseh fazah proračunskega postopka, ki vključuje pripravo, izvrševanje in revizijo proračuna Evropske unije;

16.

opozarja Računsko sodišče in Komisijo na ugotovitve in priporočila študije izvedljivosti glede priprave proračuna ob upoštevanju načela enakosti spolov;

17.

pozdravlja poročilo, ki temelji na ocenah odhodkov za poklicno usposabljanje žensk, ki so bili v programskem obdobju 2000–2006 sofinancirani iz Evropskega socialnega sklada, opravljenih na ravni Komisije in petih držav članic (Nemčija, Španija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo) in na katere se je skupno nanašalo 76 odstotkov teh odhodkov; vendar ugotavlja, da je poročilo razkrilo številne pomanjkljivosti pri vzpostavljanju ukrepov ter izbiri projektov, ki jih je revidiralo Evropsko računsko sodišče; ugotavlja tudi pomanjkljivosti pri spremljanju uspešnosti programov;

18.

ugotavlja, da dejavnosti usposabljanja v revidiranih programih niso bile vzpostavljene kot neposreden odziv na analize zahtev na trgu dela, vzpostavljeni ukrepi pa so pogosto puščali veliko prostora za izvajanje ukrepov, namesto da bi bili zadostno usmerjeni na posebne ciljne skupine; obžaluje, da Evropsko računsko sodišče ni upoštevalo širših vprašanj v zvezi z vračanjem žensk na delo ali izboljševanjem njihovih veščin in sposobnosti;

19.

razume, da morajo prihodnji operativni programi upoštevati analizo trga dela, da bodo lahko dejavnosti usposabljanja odgovarjale ugotovitvam te analize; vendar še naprej meni, da mora usposabljanje žensk okrepiti njihove veščine in sposobnosti, obenem pa upoštevati njihove posebne potrebe, kot so potrebe po varstvu otrok in prožnih oblikah dela; poleg tega podpira stališče, da je treba uvesti učinkovit postopek izbire projektov za odobritev projektov, ki obravnavajo neenakost in so odgovor na težave, ki jih poudari analiza;

20.

ugotavlja, da merila za izbiro projektov v revidiranih državah članicah pri uporabi sedanjih indikatorjev niso zadostno upoštevala analiz trga dela ali zagotovila, da bi bili izbrani projekti skladni z glavnimi programskimi cilji; priporoča, naj se v prihodnje kazalnike bolj osredotoči na enakost spolov ter se določi jasne cilje in izboljša zanesljivost podatkov za zagotovitev, da bodo organi izvajanja, države članice in Komisija lahko učinkovito izvajali ocene;

21.

poziva Komisijo, naj še naprej preverja, ali so države članice vzpostavile ustrezne in izvedljive kazalnike, da se zagotovi zbiranje zanesljivih podatkov, s čimer bo omogočeno oblikovanje pomembnih ugotovitev o učinkovitosti in uspešnosti sofinanciranih ukrepov; poziva, naj se ga redno obvešča o doseženem napredku, pri čemer je treba zagotoviti, da obveznosti sponzorjev projektov ne bodo postale prevelike;

22.

poziva Računsko sodišče, da upošteva sporočilo Komisije v letnem poročilu o izvrševanju proračuna glede proračunskih postavk 4 in 13, v katerem se navaja, da imata širše področje uporabe in med drugim vključujeta politiko enakosti med spoloma;

23.

glede trajne razlike v plačah v Evropi poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja dejavnosti poklicnega usposabljanja, ki so posebej namenjene ženskam, da bodo pridobile ali izboljšale veščine in sposobnosti, ki so potrebne za odpravljanje tega izkrivljanja;

24.

obžaluje pripombe Računskega sodišča v letnem poročilu zaradi neupravičenih plačil pri izvajanju projekta Daphne II; poziva Komisijo, naj spremlja razmere in v prihodnje zagotovi pravilno izvajanje programa Daphne;

25.

ponavlja svojo zahtevo Komisiji in Računskemu sodišču, da mora poročilo o razrešnici za proračun vsebovati podatke o politikah vključevanja enakosti spolov in podatke glede na spol.

26.

pozdravlja objavo poročila Evropskega računskega sodišča in temeljito analizo, ki jo je opravilo;

27.

ceni osrednjo vlogo, ki jo imajo pri lajšanju trgovanja za gospodarske subjekte poenostavljeni carinski postopki za uvoz, vendar obžaluje, da so taki postopki privedli k neupravičeno visokim izgubam za proračun Unije in kršijo trgovinsko politiko Unije;

28.

pozdravlja izboljšani ureditveni okvir za poenostavljene postopke za uvoz, ki je bil uveden v začetku leta 2009 in pričakuje, da bo Komisija brez dodatnega odlašanja in najkasneje do konca leta 2011 končala svoje smernice za naknadne revizije;

29.

poziva države članice k hitremu izvajanju tega okvira, Komisijo pa, naj temeljito spremlja napredek pri izvajanju;

30.

meni, da je pomanjkanje učinkovitih kontrol za poenostavljene postopke za uvoz v državah članicah, ki jih je razkrilo to poročilo, nesprejemljivo, in poziva Komisijo, naj dodatno preuči učinkovitost kontrol za poenostavljeni postopek v državah članicah, zlasti napredek pri njihovem izvajanju naknadnih revizij (na primer pogostost, metodologija, uporaba analize tveganja in organizacija), ter da do konca leta 2011 Parlamentu predstavi ugotovite te preiskave za vsaj polovico držav članic, do konca leta 2012 pa še za preostale države članice;

31.

meni, da morajo države članice narediti več za zagotavljanje učinkovitega zbiranja carinskih dajatev, zlasti glede na to, da zadržijo 25 % teh dajatev kot nadomestilo za stroške zbiranja;

32.

poziva Evropsko računsko sodišče, naj razmisli o nadaljnjem spremljanju po tem posebnem poročilu in uvedbi smernic za naknadne revizije, Komisijo pa, naj Parlamentu zagotovi ocene izgub tradicionalnih lastnih sredstev zaradi sedanjih neučinkovitih kontrol za poenostavljene postopke v državah članicah;

33.

poziva Komisijo, naj analizira nizozemski koncept za revizije pred pooblastitvijo, ki ga Nizozemska na splošno sicer ne uporablja, vendar je zanj Evropsko računsko sodišče ugotovilo, da se popolnoma ujema z njegovim modelom kontrole in priporoča njegovo uporabo v drugih državah članicah, ter da Parlament obvešča o napredku, doseženem do septembra 2011;

34.

poziva Komisijo naj podrobneje prouči pretirano uporabo poenostavitev (oprostitev obveščanja), Parlamentu pa do konca postopka razrešnice za leto 2009 zagotovi podrobne številke o pogostosti pretiranih poenostavitev na državo članico; poziva Komisijo, naj podrobneje opredeli posebne okoliščine, v katerih so trgovci oproščeni obveščanja;

35.

poziva Komisijo, naj do februarja 2011 prouči primer Belgije, Francije, Irske, Švedske in Združenega kraljestva, kjer trgovci niso mogli zagotoviti zahtevane carinske dokumentacije za naknadno revizijo, Parlament pa obvesti o ukrepih, ki so jih sprejele te države članice za popravo stanja pred koncem postopka razrešnice za leto 2009;

36.

obžaluje, da Unija nima skladne politike sankcij, ki bi jih države članice izrekle trgovcem, ki kršijo določbe poenostavljenih postopkov, uvedenih zato, da jim omogočijo lažje izvajanje gospodarskih dejavnosti; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o ukrepih, sprejetih za izboljšavo teh razmer;

37.

poziva države članice, naj gospodarske subjekte seznanijo z njihovimi obveznostmi pri uporabi poenostavljenih postopkov, tudi z obveznim usposabljanjem;

38.

ugotavlja, da konkurenca tradicionalnih konkurentov in držav v razvoju, s katero se sooča Unija na področju raziskav, razvoja in inovacij, narašča; v skladu s tem ugotavlja, da so raziskave in še posebej nova raziskovalna infrastruktura bistvene za doseganje ciljev Unije, določenih s strategijo Evropa 2020: pametna, trajnostna in vključujoča rast;

39.

poudarja, da mora Komisija previdno proučiti vse prvine, da zagotovi najboljši izkoristek sredstev; vendar ugotavlja, da niti v tem posebnem poročilu niti v odgovoru Komisije ni jasnih dokazov, ki bi navajali k ugotovitvi, da je Komisija sredstva res najbolje izkoristila;

40.

poudarja pomen ugotovitev analize, ki jo je opravila Komisija leta 2000, v skladu s katero primanjkuje kritične mase v tehnološkem razvoju, povezanim z infrastrukturami; ugotavlja, da na podlagi tega posebnega poročila in odgovora Komisije ni mogoče sklepati, da so značilnosti in število financiranih projektov (skupno 28) dosegli to kritično maso; zato poziva Komisijo, naj v tem primeru dodatno pojasni cilj doseganja kritične mase in način njegovega spodbujanja;

41.

glede načrtovalnih študij ugotavlja, da ni očitno, da bi Evropsko računsko sodišče pri anketiranju upravičencev, predstavnikov raziskovalne skupnosti ter predstavnikov držav članic in pridruženih držav upoštevalo dejstvo, da so te strani po svoji naravi bolj naklonjene izvedenim študijam, poleg tega spodbuja Računsko sodišče, da za boljšo preučitev učinkovitosti obravnavanih projektov uporabi dopolnilne dokaze;

42.

ugotavlja, da v skladu z odgovorom Komisije financiranje EU v okviru sheme izgradnje novih infrastruktur ni bilo mišljeno kot podlaga za sprejetje odločitev o izgradnji nove infrastrukture, temveč je bilo namenjeno predvsem krepitvi evropske razsežnosti; vendar ugotavlja, da je opredelitev izrazov „evropska razsežnost“ in „evropska dodana vrednost“ (7) nezadostna, še zlasti opredelitev načina njunega merjenja in kako uporaba sredstev, porabljenih na teh projektih, ustreza tema dvema izrazoma; zato poziva Komisijo, naj te izraze dodatno pojasni na določen in izmerljiv način;

43.

soglaša z Računskim sodiščem in Komisijo, da je treba koristi uporabe dopolnilnih virov financiranja pojasniti potencialnim vlagateljem, spodbujati pa jih morajo Komisija in organi v državah članicah, četudi je bil v okviru sedmega okvirnega programa dosežen precejšen napredek;

44.

ugotavlja, da bodo dopolnilni viri financiranja bistveni dejavnik pri ustanavljanju novih raziskovalnih infrastruktur v prihodnosti;

45.

ugotavlja, da mora Komisija konkretno ukrepati, da bi ustrezno upravljala dopolnilni vidik, npr. izvajati med drugim preglede v zvezi z dvojnim financiranjem ali neupravičenostjo do sofinanciranja;

46.

opozarja, da je Komisija leta 2008 objavila priročnik o financiranju EU za raziskovanje in inovacije, države članice pa pozvala, naj zaradi usklajene uporabe sredstev izboljšajo ureditve;

47.

poziva Računsko sodišče, naj s stališča računovodskih izkazov in proračuna in ob upoštevanju priporočil študije tematskega oddelka Parlamenta C „pregled varnostnih ukrepov v okvirnem raziskovalnem programu“ z oktobra 2010 opravi oceno z varnostjo povezanih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki jih financira Unija, vključno s šestim okvirnim programom, pripravljalnim ukrepom za raziskave na področju varnosti in sedmim okvirnim programom;

48.

pozdravlja poročilo Računskega sodišča in se strinja z njegovimi opažanji in ugotovitvami;

49.

pozdravlja dober začetek, pa tudi potekajoča izboljšanja sistema Komisije za ocenjevanje učinka, zlasti nenehno posodabljanje smernic Komisije za ocenjevanje učinka in krepitev vloge odbora za oceno učinka;

50.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so v skladu z ugotovitvami Računskega sodišča postopki ocenjevanja učinka postali sestavni del postopka razvoja politike in so prispevali k izboljšanju zakonodajnih postopkov Komisije;

51.

spodbuja Komisijo, naj uvede ukrepe za izboljšanje preglednosti postopka načrtovanja ocen učinka; meni, da bi morala Komisija pojasniti razloge za potrebo po oceni učinka ter objaviti razloge za morebitne odločitve, da ne bo izvedla ocene učinka (zlasti v primerih, ko je odbor za oceno učinka opredelil potrebo po izvedbi ocene učinka);

52.

meni, da bi morale ocene učinkov obsegati vse zakonodajne pobude, tudi ukrepe za poenostavitev in komitološke ukrepe, kot je zapisano v drugem vmesnem poročilu delovne skupine za parlamentarno reformo z dne 21. maja 2008 o zakonodajnih dejavnostih in medinstitucionalnih odnosih; poziva vse vpletene strani, naj med naslednjimi medinstitucionalnimi pogovori ponovno opredelijo obseg ocen učinkov, zlasti ob upoštevanju nedavnih sprememb, uvedenih z Lizbonsko pogodbo;

53.

poziva Komisijo, naj bolj vključi zainteresirane strani, ne samo v pripravo ocen učinkov, temveč naj se tudi posvetuje z zainteresiranimi stranmi o osnutkih poročil o oceni učinka, ter naj osnutke ocen učinkov objavi, po zgledu nekaterih držav članic OECD;

54.

poziva Komisijo, naj izboljša postopek načrtovanja ocen učinkov, da bi odboru za oceno učinka omogočila dovolj časa za obravnavo;

55.

meni, da mora biti predložitev ocene učinka in razprava o njej sestavni del zakonodajnega dela Parlamenta, ter poziva svoje odbore, naj predstavnike Komisije pogosteje vabijo k sodelovanju;

56.

Komisijo opozarja na kritične pripombe o predolgi in tehnični naravi ocen učinkov ter o zapletenosti besedil; meni, da bi izboljšave na teh področjih povečale uporabnost ocen učinkov za zakonodajalce, zainteresirane strani in javnost;

57.

vendar ugotavlja, da je neodvisnost ocen učinkov na način, ki se trenutno izvaja, vprašljiva, saj člane odbora Komisije za oceno učinkov, pristojne za te ocene, imenuje predsednik Komisije, obenem pa člani delujejo po njegovih navodilih;

58.

poleg tega ugotavlja, da do enake težave prihaja glede naknadnih ocen Komisije, ki so za Parlament pri nadzoru tega, kako Komisija izvršuje proračun, le delno uporabna;

59.

poudarja, da bi bilo treba ocene učinkov opravljati ne samo pred sprejetjem zakonodajnega besedila, marveč tudi po njem; opozarja, da je to pomembno za boljšo oceno o tem, ali so bili cilji določenega predpisa dejansko doseženi in v kolikšni meri je treba predpis prilagoditi oziroma zakaj ga je treba ohraniti;

60.

je prepričan, da bi se z ocenami učinkov in vrednotenji, opravljenimi v imenu Parlamenta, povečala seznanjenost splošne javnosti s pomenom politik Unije in njeno poznavanje slednjih, obenem pa bi odigrale vlogo pri spodbujanju javnega sodelovanja in razpravljanja;

61.

poudarja, da pravica Komisije do pobude omejuje vlogo Parlamenta in trdno verjame, da bi neodvisne, svobodne in neomejene ocene učinkov in vrednotenja poslancem Evropskega parlamenta dale večjo besedo o prihodnjem razvoju evropskih politik;

62.

pozdravlja poročilo Računskega sodišča in utemeljeno oceno oblike in upravljanja načrta mobilnosti v programu Leonardo da Vinci, ki je v tem poročilu;

63.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče na splošno sklenilo, da bi zasnova in upravljanje načrta mobilnosti v programu Leonardo da Vinci lahko pripeljala do uspešnih rezultatov;

64.

ne glede na to, da se v celoti zaveda zapletenosti razvijanja primernih kazalcev za mnoge cilje tega programa in da priznava nedavni napredek na tem področju, je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da manjka celovit sistem za merjenje učinka programa, in zaradi nezmožnosti Komisije, da oceni izpolnjevanje ciljev tri leta po začetku programa, kar predstavlja približno polovico njegovega trajanja;

65.

poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o napredku pri vzpostavljanju novega uporabniku prijaznega in učinkovitega orodja za iskanje partnerjev, ki bi odpravilo težave vlagateljev prijav pri iskanju partnerjev gostiteljev v drugih državah;

66.

poziva Komisijo, naj z nadaljnjim razvojem priročnika o ocenjevanju za ocenjevalce zagotovi ustrezno ocenjevanje prijav ter v svoje obiske za nadzor kakovosti in učinka v sodelujočih državah vključi ocenjevalne preglede prijav, če bi analiza takšnih pregledov pokazala, da omogočajo dodano vrednost;

67.

poziva Komisijo, naj vzpostavi celovito merjenje učinka programa in izboljša poročanje o rezultatih in učinkih programa, zlasti pa naj nemudoma dokonča programsko aplikacijo LLPLink za poročanje o meritvah učinkov in obvešča Parlament o napredku na tem področju;

68.

poziva Komisijo, naj odpravi pomanjkljivosti v nadzoru, ki jih je v posebnem poročilu opredelilo Računsko sodišče;

69.

ugotavlja, da so na številnih področjih mogoče pomembne izboljšave, da bi zagotovili dodano vrednost, ki je ključna za pristop iz pobude Leader, kot poudarja Računsko sodišče; z razočaranjem ugotavlja, da deset let po zadnji reviziji pristopa iz pobude Leader, ki jo je opravilo Računsko sodišče, še vedno obstajajo enake resne pomanjkljivosti;

70.

podpira priporočila 3, 4, 5 in 6 Računskega sodišča;

71.

se strinja s priporočilom 1, da ne bi smeli odobriti financiranja za končane projekte, vendar meni, da to ne bi smelo preprečiti, da bi iz pobude Leader financirali razširitve obstoječih projektov; zatorej pozdravlja namero Komisije, da pripravi predloge, ki bi omogočali razširitev projektov, če je bila vložena nova prijava za financiranje za naslednje faze;

72.

ugotavlja, da bi morali biti v priporočilu 2 člani lokalne akcijske skupine „izvzeti iz vseh razprav, ocen ali sklepov“, če imajo kakršne koli „osebne, politične, poklicne ali poslovne interese v predlogu projekta“; poleg tega ugotavlja, da finančna uredba prepoveduje akcije, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo člani odborov za oceno projektov in odločanje v lokalnih akcijskih skupinah v celoti upoštevali določbe finančne uredbe; se strinja, da bi morala biti pisna izjava o interesih pripravljena, kadar koli je to primerno, in da bi morale biti izjave o interesih objavljene v zapisnikih sestankov;

73.

poziva Komisijo, naj jasno opredeli „interes v projektu“, in meni, da bi morali postati podrobni zapisniki vseh sestankov, kjer se sprejemajo odločitve, običajni, da bi s tem pomirili skrbi o nepoštenosti pri izbiri projektov in okrepili preglednost in nevtralnost sprejemanja odločitev;

74.

meni, da bi morala Komisija za dodano vrednost pobude Leader še bolj spodbujati lokalne akcijske skupine, naj aktivno iščejo lokalne akterje, ki so zmožni razviti več strateških projektov v okolici, kot se trenutno dogaja v nemški deželi Mecklenburg-Pomorjansko in na Irskem;

75.

poziva Komisijo, naj brez oklevanja uvede ukrepe za večjo preglednost izbire projektov, pri tem pa naj uporabi primere iz nemške dežele Mecklenburg-Pomorjansko in francoske regije Loara, ter meni, da bi bilo treba uvesti sistem, v katerem bi lokalne akcijske skupine objavljale zapisnike sestankov za izbiro projektov na svojih spletiščih;

76.

ugotavlja, da je bila reforma trga sladkorja v Uniji leta 2006 na splošno uspešna in je dosegla večjo konkurenčnost ter premostila razliko v ceni na notranjem trgu Unije in svetovnem trgu;

77.

ugotavlja, da ima Evropsko računsko sodišče pomisleke glede merjenja konkurenčnosti zgolj po regijah; poudarja, da Komisija ni imela priložnosti, da bi preučila dejansko konkurenčnost posameznih pridelovalcev in tovarn; je zaskrbljen, da novo stanje po reformi ne zagotavlja optimalnega dejanskega potenciala za konkurenčnost v nekaterih regijah, če glede na prej omenjeno konkurenčnost v regijah ne temelji na dejanskem potencialu, temveč na izkrivljanju trga zaradi dokaj visokih kvot v teh regijah na podlagi političnih meril;

78.

se strinja z Računskim sodiščem, da bi bili podatki o proizvodnji in uspešnosti pridelovalcev sladkorja zelo koristni pri oceni izvajanja reforme; v skladu s tem sprašuje Komisijo, zakaj teh podatkov ni zahtevala kot pogoj za prejemanje finančne pomoči;

79.

sprašuje Komisijo, zakaj od velikih pridelovalcev sladkorja, ki so se odrekli svoji kvoti v zameno za nadomestilo iz sklada za prestrukturiranje kot finančno spodbudo za zamenjavo sektorja, ni zahtevala podatkov o načinu uporabe teh nadomestil; poleg tega ugotavlja, kako pomembna sta zbiranje takšnih podatkov in njihova obravnava za spodbujanje učinkovitejše in uspešnejše organizacije skupne kmetijske politike v prihodnosti;

80.

opozarja, da imajo tovarne sladkorja pomembno mesto v kmetijski politiki in da je njihova prisotnost na lokalni ravni pogoj za pridelavo pese, čeprav to ne velja za tradicionalne rafinerije sladkornega trsa, glede na to, da se sladkorni trs prideluje zunaj Unije; v skladu s tem sprašuje Komisijo, kako je prehodna pomoč, izplačana industriji sladkornega trsa, prispevala k javnemu dobru;

81.

kar zadeva dodatno kvoto za izoglukozo, poudarja, da njena industrijska proizvodnja ni povezana z lokalno razpoložljivostjo koruze in drugih surovin, cena koruze in drugih surovin za proizvodnjo izoglukoze pa, kot omenja Komisija, ostaja nespremenjena; posledično ugotavlja, da so povpraševanje po izoglukozi in vzorci njene porabe bistveno drugačni kot pri sladkorju; zato se strinja z Računskim sodiščem, da „logika vključevanja teh dodatnih brezplačnih kvot v poznejše odpovedi kvotam nikakor ni jasna“ (8), in sprašuje Komisijo, kateremu javnemu dobru se je služilo v primeru brezplačnih pravic, ki so jih dobili proizvajalci izoglukoze;

82.

poziva Komisijo, naj preuči, ali so bila sredstva, zagotovljena za program prestrukturiranja, porabljena za preselitev nekaterih tovarn iz Unije v tretje države, ki so deležne preferencialne obravnave v Uniji, saj subvencioniranje produktivnosti izven Evrope ni bil eden od ciljev reforme trga sladkorja;

83.

opozarja Komisijo na dejstvo, da koristi povečanja industrijske koncentracije v sektorju niso povezane s prenosom znižanja cen na potrošnike ali pa je ta prenos le omejen; zato sprašuje, ali je Komisija v okviru reforme trga sladkorja sprejela kakršne koli ukrepe oziroma pobude, s katerimi bi zagotovila, da se bodo znižanja cene sladkorja v razsutem stanju prenesla na končnega potrošnika;

84.

ugotavlja, da v skladu s posebnim poročilom Računskega sodišča obstajajo „zelo velike razlike, ki segajo od neto presežka v višini 390 EUR na opuščeno tono v primerjavi z neto stroški zaprtja do neto primanjkljaja v višini 226 EUR na tono“ (9), in se sprašuje, ali bi bila reforma lahko zasnovana tako, da bi kar najbolj zmanjšala te razlike;

85.

se strinja z Evropskim računskim sodiščem, da „ni izčrpnih podatkov o učinku opustitev kvot na lokalna gospodarstva, o številu izgubljenih delovnih mest ali alternativnem zaposlovanju osebja, ki je bilo prej zaposleno v odstranjenih tovarnah“ (10), in meni, da bi bili ti podatki zelo koristni za splošno predstavo o reformi v zadevnih regijah; v skladu s tem ugotavlja, da pri pretoku sredstev iz Unije k upravičencem lahko na osnovi pravice evropskih davkoplačevalcev, da so seznanjeni s tem, pričakujemo povratni tok preglednih informacij o načinih porabe teh sredstev, kar v nobenem pogledu ni v nasprotju s pristojnostmi držav članic;

86.

se strinja z Evropskim računskim sodiščem, da bi morale države članice, ki so se odločile dodeliti pomoč za diverzifikacijo, vzpostaviti nacionalne programe prestrukturiranja s podrobnimi informacijami o ukrepih diverzifikacije, ki jih je treba sprejeti v zadevnih revijah, in Komisijo obvestiti o teh programih; zato poziva Komisijo, naj sporoči učinke pomoči za diverzifikacijo v zadevnih regijah;

87.

se strinja z Evropskim računskim sodiščem, da bi morala Komisija predlagati vrsto ukrepov za „odstranitev togosti in omejitev v sedanjem sistemu kvot, ki negativno vplivajo na konkurenčnost pridelovalcev in proizvajalcev“ (11);

88.

glede na ugotovitev Računskega sodišča, da je Unija postala bolj odvisna od uvoza, ne more podati mnenja o odgovoru Komisije, da se v splošnem „stopnja samooskrbe v okviru kvote, obdržane po reformi (približno 85 %), šteje za zadovoljivo“ (12), če se pri tem upošteva odprtje trga Unije za tretje države; ugotavlja, da razprava o razpoložljivosti preskrbe ni dobro dokumentirana ali utemeljena, da Parlament ni imel dostopa do študij glede optimalne ravni razpoložljivosti preskrbe s sladkorjem ali možnih scenarijev, ki prikazujejo posledice pomanjkanja sladkorja, ter možnih odzivov (in ustreznih stroškov) v primeru večje motnje na svetovnem trgu sladkorja;

89.

pozdravlja objavo dobro pripravljenega in konstruktivnega poročila Evropskega računskega sodišča in temeljito analizo, ko jo je opravilo;

90.

meni, da bi boljša opredelitev prednostnih projektov lahko še okrepila usklajevanje in osredotočenje finančnih sredstev Unije; poziva Komisijo, naj določi opredelitev prednostnih projektov v skladu z dokazljivimi potrebami po obstoječih in predvidenih železniških storitvah;

91.

poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev železniške infrastrukture, da bo služila vseevropskim storitvam, in v tem okviru za izgradnjo manjkajočih povezav na čezmejnih lokacijah, odpravo ozkih grl na pomembnih križiščih in nadomestitev ali nadgradnjo stare železniške infrastrukture;

92.

pozdravlja prizadevanje Komisije, da bi s sprejeto zakonodajo dosegla napredek na evropski ravni; meni, da bi morala Komisija še izboljšati sodelovanje z državami članicami, da bi se zakonodajni ukrepi v zvezi z varnostjo v železniškem prometu in pravicami potnikov, odpiranjem trga in medoperabilnostjo na ravni Unije uspešno prenesli v nacionalno zakonodajo;

93.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi še naprej vlagala znatna sredstva, ki bodo prispevala k izboljšanju priprave projektov;

94.

poziva Komisijo, naj se posvetuje z zunanjimi strokovnjaki za železniško infrastrukturo, da bi bolje ocenila tehnične vidike predlaganih projektov pred odobritvijo v okviru Kohezijskega sklada;

95.

poudarja potrebo po spodbujanju boljše priprave projektov, da bi se pri prihodnjih projektih zmanjšalo tveganje povečevanja stroškov zaradi nepredvidljivih dejavnikov, kot so nepričakovano težki geografski pogoji in okoljevarstvene zahteve;

96.

ugotavlja, da včasih nastopijo zamude, preden je infrastruktura pripravljena za uporabo; poziva Komisijo, naj tesneje sodeluje z državami članicami, da bi pri prihodnjem načrtovanju dosegli potrebna izboljšanja;

97.

pozdravlja dosežene zmogljivosti na odsekih potniških prog za visoke hitrosti, ki izpolnjujejo pričakovanja;

98.

ugotavlja, da je Računsko sodišče opazilo različne težave, med drugim razlike v širini koloteka, vlečni energiji, sistemih za nadzor (signalizacijo) vlakov, dolžini vlakov in operativnih pravilih; poziva Komisijo, naj bolj pomaga državam članicam, da bodo napredovale pri odpravljanju takih ovir, kar bi lahko spodbudilo izboljšanje razvoja vseevropskih prometnih povezav; izpostavlja, da mora Unija igrati pomembno vlogo pri spodbujanju medoperabilnosti nacionalnih omrežij ter slednje tudi učinkovito finančno podpreti;

99.

ugotavlja, da se je z imenovanjem evropskih koordinatorjev bistveno izboljšalo izvajanje projektov TEN-T zaradi osredotočenja naložb in spodbujanja razvoja prednostnih projektov; poziva Komisijo, naj obdrži vlogo, ki jo trenutno igrajo koordinatorji, in oceni možnost imenovanja dodatnih koordinatorjev na tistih odsekih prednostnih projektov, kjer so se pojavile večje težave;

100.

meni, da je treba pristojnosti izvajalske agencije TEN-T razširiti, tako da se poveča učinkovit nadzor in uvede postopek ocenjevanja sofinanciranja prednostnih projektov;

101.

ugotavlja, da se je osredotočenje sofinanciranja TEN-T na čezmejne lokacije od leta 2006 povečalo, vendar je treba doseči še veliko, med drugim tudi odpraviti ozka grla in dopolniti manjkajoče povezave;

102.

poudarja, da je treba vse preostale težave in vprašanja oceniti pri pripravi pregleda smernic TEN-T;

103.

poziva Komisijo, naj pregleda politiko TEN-T, da bo pripravljena na prihodnje izzive, povezane s cilji na področju podnebnih sprememb, z nadaljnjo gospodarsko rastjo ter socialno in ekonomsko kohezijo;

104.

poudarja, da je voda, zlasti pitna voda, strateški naravni vir, ki je v 21. stoletju, tako kot drugi naravni viri, pod čedalje večjim pritiskom zaradi rastočega povpraševanja, v skladu s tem pa je naloga in dolžnost Parlamenta, da posveča pozornost zaščiti ter preudarni in razumni rabi vode, da bi zagotovili dobro kakovost vode in zadostno preskrbo s pitno vodo za čedalje množičnejše prebivalstvo in za prihodnje generacije;

105.

poziva konstruktivna priporočila Evropskega računskega sodišča in poziva države članice, naj posvetijo več pozornosti integriranemu upravljanju z vodami, kar služi okoljskim in gospodarskim interesom, ter za sofinanciranje s strani Unije pripravijo svoje programe in projekte, katerih cilj bo čim večja dodana vrednost dejavnosti Unije;

106.

poudarja, da je treba v fazi prijav temeljiteje obravnavati projekte, da bi tako preprečili pomanjkljivosti; skladno s tem poziva Komisijo, naj nadalje izboljša rabo smernic in kontrolnih seznamov z objavo jasnejših meril za ocenjevanje prijav za financiranje, da bi tako izboljšali učinkovitost in doslednost postopkov ter njihovih rezultatov, kot tudi zagotovili ustrezno spremljanje v primerih, ko ni na voljo zahtevanih podatkov ali dejavnosti;

107.

je osupel nad ugotovitvijo Računskega sodišča, da se nekateri projekti, ki so bili končani več let pred revizijo, še vedno niso začeli izvajati, ker ni dovolj dopolnilne infrastrukture; glede na to poziva države članice, naj si prizadevajo za boljše načrtovanje projektov, da bi preprečili, da draga infrastruktura, kot je recimo tista v sektorju preskrbe z vodo, ne bi delovala zaradi manjkajočih členov v omrežju;

108.

poleg tega poziva države članice, naj zagotovijo boljše načrtovanje s celovitimi ocenami potreb ter po najboljših močeh zagotovijo učinkovitost in varčnost naložb s preučevanjem možnosti povračila stroškov od uporabnikov in večje učinkovitosti uporabe vode, da bi zaščitili vodne vire, pa tudi z večanjem učinkovitosti uporabe vode in zmanjševanjem izgub;

109.

poziva države članice, naj zagotovijo boljše usklajevanje in vključitev več zainteresiranih strani v načrtovanje projektov, da bi se tako izognili situacijam, kot so recimo tista, kjer so bile naložbe za povečanje zmogljivosti preskrbe z vodo opravljene v občini, ne da bi ob tem upoštevali zmanjšano porabo zaradi drugih naložb v isti občini, ali kjer so bile opravljene naložbe v medobčinski sistem preskrbe, ne da bi prej od občin pridobili zagotovila, da ga bodo uporabljale;

110.

pozdravlja poročilo Evropskega računskega sodišča in odgovore Komisije;

111.

se strinja s priporočilom 1 Evropskega računskega sodišča; ugotavlja, da v skladu s členom 12 Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (13) priznava načelo subsidiarnosti pri pripravi programov, ki so v skladu z okvirnimi pogoji, ki jih je določila Komisija; se zaveda, da je treba na nacionalni ravni sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z določenimi okvirnimi pogoji; pozdravlja vlogo Komisije pri ugotavljanju skladnosti programov s pravnim redom Unije in usklajevanju z nacionalnimi organi med načrtovanjem programov, kamor se lahko prištevajo tudi smernice državam članicam; zlasti poudarja, da je treba razviti sodelovanje med Komisijo in državami članicami pri izboljšanju nadzornih kazalnikov in učinkovitosti;

112.

se strinja s priporočilom 2 Evropskega računskega sodišča; pozdravlja spremembo zadevnega člena Uredbe (ES) št. 247/2006, kakor je predlagala Komisija, da bi državam članicam olajšali letni postopek revizije;

113.

se strinja s priporočilom 3 Evropskega računskega sodišča; priznava načelo subsidiarnosti pri opredeljevanju ukrepov; ugotavlja, da je mogoče z močnejšim vključevanjem udeležencev programa in natančnejšo gospodarsko analizo v zadevnih državah članicah izboljšati ukrepe; vztraja, da je treba pri določanju ukrepov na nacionalni ravni upoštevati trajnostne cilje, da se ne bi osredotočili na površinske ukrepe; meni, da je treba v nekaterih regijah zagotavljati pavšalno pomoč in pomoč, vezano samo na proizvodnjo, vendar poziva k razvoju trajnostnih pristopov, s katerimi bi v zadevnih regijah zagotovili trajno kmetovanje v prihodnosti;

114.

se strinja s priporočilom 4 Evropskega računskega sodišča; poleg tega poziva države članice, naj določijo okvirne pogoje za skupne nadzorne kazalnike; se zaveda različnih značilnosti držav, ki jih zadevajo posamezni programi, ki otežujejo oblikovanje skupnih nadzornih kazalnikov; vendar meni, da so skupni nadzorni kazalniki nepogrešljivi za trajnostni razvoj kmetijstva in podeželja; pozdravlja posvetovanja Komisije z državami članicami pri določanju skupnih nadzornih kazalnikov, ki bodo veljali za programe po letu 2011; meni, da bi bilo mogoče na podlagi teh posvetovanj oblikovati model, ki bi ga lahko v prihodnje uporabili še na drugih področjih, ki jih financira Unija;

115.

se strinja s priporočilom 5 Evropskega računskega sodišča; pozdravlja predlog računskega sodišča za skrajšanje petletnega obdobja za ocenjevanje programov; je seznanjen z odgovori Komisije na predlog Računskega sodišča; predlaga, enako kot Računsko sodišče, skrajšanje petletnega obdobja za ocenjevanje na eno leto, ne glede na letna poročila o izvajanju, ki jih države članice predložijo Komisiji; v zvezi s tem poziva k uvedbi informacijskega sistema za upravljanje, s katerim bi na podlagi reprezentativnih nadzornih kazalnikov spremljali podatke držav članic in ki bi omogočil učinkovitejšo in bolj trajnostno uporabo finančne pomoči;

116.

poziva Komisijo, naj bolje organizira sodelovanje z državami članicami; je seznanjen, da Komisija nobene države članice ne more prisiliti, da uveljavi predlagane spremembe, ki bi omogočile večjo trajnost programov; meni, da bi močnejša vključitev Komisije v nadzor povečala uspešnost programov;

117.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).