Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document JOL_2011_250_R_0001_01

2011/548/EU, Euratom: Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2011 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, oddelek I – Evropski parlament
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2011 s pripombami, ki so sestavni del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, oddelek I – Evropski parlament

UL L 250, 27.9.2011, p. 1–22 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

27.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/1


SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA

z dne 10. maja 2011

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, oddelek I – Evropski parlament

(2011/548/EU, Euratom)

EVROPSKI PARLAMENT,

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 (1),

ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropske unije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010) 963 – C7-0212/2010) (2),

ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2009, oddelek I – Evropski parlament (3),

ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za leto 2009,

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori institucij (4),

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Evropsko računsko sodišče pripravilo v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (5),

ob upoštevanju člena 272(10) in člena 275 Pogodbe ES, člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 179a Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6) (finančna uredba), in zlasti členov 145, 146 in 147 Uredbe,

ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta (7),

ob upoštevanju člena 147(1) finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Unije sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o smernicah za proračunski postopek 2009 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2009 (9),

ob upoštevanju člena 77 in člena 80(3) ter Priloge VI poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0094/2011),

A.

ker je revizija Računskega sodišča ugotovila, da so, kar zadeva upravne odhodke v letu 2009, vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva finančna uredba, pri preverjenih transakcijah pa ni bilo bistvenih napak (10),

B.

ker je generalni sekretar 2. julija 2010 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti s tem povezanih transakcij,

1.

podeljuje svojemu predsedniku razrešnico glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2009;

2.

navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo, ki je del tega sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo osebnih podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

Predsednik

Jerzy BUZEK

Generalni sekretar

Klaus WELLE


(1)  UL L 69, 13.3.2009.

(2)  UL C 308, 12.11.2010, str. 1.

(3)  UL C 172, 30.6.2010, str. 1.

(4)  UL C 303, 9.11.2010, str. 1.

(5)  UL C 308, 12.11.2010, str. 129.

(6)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(7)  PE 349.540/Bur/Ann/fin.

(8)  UL C 247 E, 15.10.2009, str. 78.

(9)  UL C 279 E, 19.11.2009, str. 163.

(10)  UL C 303, 9.11.2010, str. 198.


RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA

z dne 10. maja 2011

s pripombami, ki so sestavni del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, oddelek I – Evropski parlament

EVROPSKI PARLAMENT,

ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 (1),

ob upoštevanju končnih letnih računovodskih izkazov Evropske unije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010) 963 – C7-0212/2010) (2),

ob upoštevanju poročila o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2009, oddelek I – Evropski parlament (3),

ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za leto 2009,

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2009, skupaj z odgovori institucij (4),

ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je Računsko sodišče pripravilo v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije (5),

ob upoštevanju člena 272(10) in člena 275 Pogodbe ES, člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 179a Pogodbe Euratom,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6) (finančna uredba), in zlasti členov 145, 146 in 147 Uredbe,

ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta (7),

ob upoštevanju člena 147(1) finančne uredbe, po katerem vsaka institucija Unije sprejme potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v sklepu o razrešnici Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o smernicah za proračunski postopek 2009 – oddelki I, II, IV, V, VI, VII, VIII in IX (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2009 (9),

ob upoštevanju člena 77 in člena 80(3) ter Priloge VI poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A7-0094/2011),

A.

ker je revizija Računskega sodišča ugotovila, da so, kar zadeva upravne odhodke v letu 2009, vse institucije zadovoljivo izvajale nadzorne in kontrolne sisteme, ki jih zahteva finančna uredba, pri preverjenih transakcijah pa ni bilo bistvenih napak (10),

B.

ker je generalni sekretar 2. julija 2010 potrdil, da je prepričan, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni kontrolni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti s tem povezanih transakcij,

Večje spremembe v upravljanju proračuna Parlamenta v letu 2009

1.

priznava, da sedanje finančne razmere zahtevajo, da Parlament skupaj z vsemi institucijami Unije najde stroškovno najučinkovitejši način za uporabo finančnih in človeških virov, vključno z morebitnimi prihranki, ter elektronskih orodij in metod, da se zagotovijo učinkovite storitve;

2.

poziva k dolgoročnemu pregledu proračuna Parlamenta; poziva, naj se opredelijo možni bodoči prihranki, da bi zmanjšali stroške in ustvarili sredstva za dolgoročno delovanje Parlamenta kot veje zakonodajnega organa;

3.

opozarja, da Parlament v svoji resoluciji z dne 5. maja 2010 (11) o razrešnici Parlamentu za proračunsko leto 2008, obžaluje visoko število (88 od 452) in znaten delež nedokončanih ukrepov glede na revizijo, ki jo je izvedel notranji revizor v zvezi z notranjim nadzornim okvirom; z zadovoljstvom se seznanja z odgovori generalnega sekretarja na vprašalnik o razrešnici, v skladu s katerim je bil po mnenju generalnih direktorjev dosežen občuten napredek pri izvajanju ukrepov, ki so jih sami sprejeli: do konca leta 2010 je bilo v celoti izvedenih 51 ukrepov (vključno z vsemi štirimi kritičnimi ukrepi), 31 ukrepov je bilo delno izvedenih, medtem ko je za 6 ukrepov večino dela treba še opraviti; vseeno zahteva, da se ocena in potrditev tega samoocenjevanja, ki jo opravi notranji revizor, vključi v prihodnje letno poročilo notranjega revizorja; zahteva tudi, da generalni sekretar vsakih šest mesecev poroča Odboru za proračunski nadzor o vseh nedokončanih ukrepih;

4.

opozarja, da je bilo največ ukrepov nedokončanih v GD ITEC, to je 22 ukrepov; z zadovoljstvom ugotavlja, da je po mnenju notranjega revizorja direktorat za informacijsko tehnologijo v GD ITEC izvedel 19 od 22 nedokončanih ukrepov in da je med postopkom dosegel občuten napredek pri razvoju svojega nadzornega okvira; spodbuja vse svoje zadevne generalne direktorate, naj si še naprej prizadevajo za izboljšanje svojih postopkov upravljanja in nadzora; poziva notranjega revizorja, naj določi strožje časovne okvire za ukrepe, ki jih je treba izvesti;

5.

ugotavlja, da je bilo leto 2009 prvo leto izvajanja statuta poslancev Evropskega parlamenta in statuta akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; je seznanjen z nekaterimi začetnimi težavami glede izvedbenih ukrepov za statut pomočnikov, vendar pozdravlja dejstvo, da je začasna skupina za ocenjevanje statuta poslancev in pomočnikov, ustanovljena v okviru predsedstva, predložila predloge sprememb k izvedbenim ukrepom za statut poslancev v zvezi z naslednjim: (i) potovanja poslancev, (ii) zdravstveno zavarovanje poslancev in povračilo zdravstvenih stroškov, (iii) potovanja pomočnikov na misijah, (iv) trajanje in podaljševanje pogodb pomočnikov, (v) strokovno usposabljanje pomočnikov in (vi) pravila v zvezi s pripravniki poslancev ter drugimi predlogi sprememb k statutu pomočnikov, zlasti glede (i) uporabe parlamentarne pomoči in nadomestil za splošne stroške, (ii) plačilnih posrednikov in (iii) revizije pritožb ter pritožbenega postopka za poslance; poudarja, da bi morali te predloge sprememb začeti izvajati najpozneje do 30. novembra 2011;

6.

ugotavlja, da so zaradi veljavnih pravil o plačilu nadomestila splošnih stroškov, ki določajo, da se denar nakaže na osebni račun poslanca, pri tem pa se ne zahteva nikakršnega dokazila o stroških, nastale razlike med poslanci, saj nekateri v celoti prikažejo stroške in objavijo njihove podrobnosti, medtem ko drugi ne uporabljajo takšnih preglednih postopkov in s tem tvegajo, da so lahko obtoženi, da so del nadomestila dodali svojemu osebnemu dohodku; poziva generalnega sekretarja, naj predlaga ureditev, ki bo zagotovila preglednost stroškov za nadomestila v vseh primerih in njihovo uporabo za predvidene cilje;

7.

ugotavlja občutno povečanje delovne obremenitve uprave v zvezi z začetkom veljavnosti novih statutov; z zaskrbljenostjo zagotavlja, da je postopek v zvezi z misijami akreditiranih pomočnikov zunaj treh krajev dela bolj zapleten, in meni, da kljub občutnemu povečanju števila uslužbencev teh v službah za poslance in službah, ki obravnavajo pomočnike, ni dovolj, zato zahteva, da uprava prerazporedi dodatne uslužbence, da bi bili kos povečani delovni obremenitvi; poleg tega zahteva, da se opravi celovita ocena, ki bo vključevala spremembe števila uslužbencev in razvoj stroškov na vseh zadevnih področjih, in se posreduje pristojnim odborom Parlamenta do 30. septembra 2011 v zvezi s pridobljenimi izkušnjami pri izvedbi obeh statutov po prvem celotnem letu njihovega izvajanja, skupaj z akcijskim načrtom in oceno finančnih posledic za proračun Parlamenta, vključno s sredstvi za morebitne dodatne pisarniške prostore;

8.

z zadovoljstvom ugotavlja izboljšanje pri upravljanju služb Parlamenta; zlasti pozdravlja sklepe predsedstva z dne 1. aprila 2009 o prestrukturiranju generalnega direktorata za kadrovske zadeve, ki se je začelo 1. januarja 2010, ter o prestrukturiranju in okrepitvi generalnega direktorata za infrastrukturo in logistiko, da bi mu omogočili takojšen začetek dela, usmerjenega v izboljšanje vzdrževanja prostorov Parlamenta;

9.

ugotavlja, da je predsedstvo 24. marca 2010 sprejelo dolgo pričakovano srednjeročno strategijo v sektorju informacijskih tehnologij in gradbeništva, ter pričakuje, da bo strategija gradbeništva predmet boljšega medinstitucionalnega sodelovanja in da se bo redno opravljalo posvetovanje z organizacijami lokalnih prebivalcev;

10.

je seznanjen zlasti s srednjeročno in dolgoročno nepremičninsko politiko (strategija za stavbe), ki upošteva povečane pristojnosti Parlamenta v skladu z Lizbonsko pogodbo, pravila, ki urejajo dodeljevanje prostorov, potrebo po nastanitvi nekaterih zunanjih uslužbencev in potrebo po vzdrževanju/obnovi stavb; zahteva tudi podrobno poročilo o prihodnjih namestitvenih potrebah in o tem, iz kakšnih virov je mogoče zagotoviti njihovo financiranje; poleg tega poziva generalnega sekretarja, naj z belgijskimi organi opravi pogajanja za zmanjšanje dodatnega odstotka (33 %), ki ga mora Parlament plačati pri nakupu „državne“ lastnine;

11.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je upravljanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) Parlamenta izboljšalo, da se načrtuje splošna uporaba odprtokodne programske opreme, da je bil v nedavno sprejeti strategiji IKT priznan nujen razvoj informacijskih tehnologij za podporo postopka javnih naročil in upravljanja pogodb ter da je potrebno naslednje:

jasne specifikacije na začetku projektov,

celovit sistem upravljanja informacij,

izogibanje čezmerni uporabi zunanjih izvajalcev storitev IKT,

jasnejše ločevanje nalog na področju razvoja in vzdrževanja ter

dodatni viri v GD ITEC, da se zagotovi strožji nadzor projektov;

12.

zahteva, da se vsem poslancem Evropskega parlamenta pošljejo kopije ključnih politik, ki jih je predsedstvo sprejelo v tem zakonodajnem obdobju, kot so na primer:

nepremičninska strategija,

strategija za informacijske in komunikacijske tehnologije,

akcijski načrt na področju komuniciranja,

in da se jim takšne dokumente pošilja tudi v prihodnje;

13.

poziva predsedstvo, da razpošlje osnutke dokumentov o ključnih zadevah skupnega interesa vsem poslancem Evropskega parlamenta, da se olajša razprava znotraj političnih skupin pred sprejetjem končnih sklepov;

Glavni preostali izzivi

Varnost

14.

obsoja tretji zaporedni rop na območju, ki bi moralo biti varno območje Parlamenta; odločno obsoja očitne pomanjkljivosti v varovanju Parlamenta; poziva upravo Parlamenta, naj pristojnega vodjo te službe prerazporedi na drugo delovno mesto;

15.

ocenjuje kot presenetljivo, da v varnostnih službah Parlamenta dela približno 900 ljudi, večina kot zunanji pogodbeni delavci, ter poudarja nenehno povečevanje skupnih varnostnih stroškov (približno 43 000 000 EUR v letu 2009); glede na nedavne varnostne incidente zahteva prenovo teh služb, da bodo učinkovitejše; odločno predlaga, da se dve najpomembnejši pogodbi za storitve na področju fizičnega in tehničnega varovanja ne skleneta z istim podjetjem kot do zdaj;

16.

glede tega pozdravlja ustanovitev novega direktorata, pristojnega za varnost, s 1. januarjem 2010 in od njega zahteva, naj izvede temeljit pregled varnostne politike Parlamenta in obravnava predloge za sprejetje varnostnih rešitev za Parlament, ki bodo bolj tehnološko usmerjene in varčne, kar bo pripeljalo do precejšnjega prihranka v smislu zaposlenih, prav tako želi biti obveščen o doseženem napredku;

17.

meni, da mora nova varnostna politika vzpostaviti stroškovno učinkovito ravnotežje med internimi uslužbenci in zunanjimi delavci ter varnostnimi zadržki na eni strani in dostopnostjo in odprtostjo na drugi, da bo Parlament lahko še vedno odprta in dostopna institucija v največji možni meri; poudarja, da strožji videonadzor ni zaželen način za reševanje težav;

18.

ugotavlja, da je danes ena šibkih točk varnosti Parlamenta dejstvo, da se pri vstopanju poslancev v stavbo in izstopanju iz nje ne opravlja elektronski nadzor njihovih identifikacijskih kartic; meni, da bi morali poslanci obvezno pokazati svojo identifikacijsko kartico pri vstopanju v stavbo in izstopanju iz nje;

19.

ugotavlja, da so postopki za prijavo obiskovalcev poslancev počasni in okorni v primerjavi s postopki Evropske komisije in številnih nacionalnih parlamentov, kjer je varnost enako pomembna, ter da to povzroča nepotrebne zamude in nevšečnosti obiskovalcem, poslancem in njihovim pomočnikom; poziva generalnega sekretarja, naj preuči prakso v drugih parlamentih in na osnovi tega priporoči sprejetje izboljšanih postopkov;

20.

poudarja potrebo po jasni varnostni strategiji, ki bo zagotavljala inteligentno, sodobno in napredno varnostno službo z naslednjimi možnimi elementi:

(i)

elektronski podpis za poslance (namesto sedanjega, zastarelega in dragega sistema podpisov na papir s podatki, ki jih ročno vpišejo zaposleni), pri čemer je treba zagotoviti, da novi sistem ne bo dopuščal zlorab; zato poziva generalnega sekretarja, naj do 30. septembra 2011 pripravi različne predloge za učinkovitejši sistem prijave, vključno z razmislekom o urah za podpisovanje;

(ii)

tehnične rešitve, ki bodo varnostnemu osebju omogočile učinkovito reševanje nujnih razmer, tako da bodo imeli zanesljive podatke o številu in identiteti ljudi, navzočih v poslopjih Parlamenta;

(iii)

posodobljen načrt kriznega upravljanja;

(iv)

internaliziran akreditacijski sistem za obiskovalce, da bi zagotovili boljše in doslednejše storitve;

21.

je seznanjen z velikim številom kamer na treh krajih dela Parlamenta (12); poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračunski nadzor do 30. junija 2011 posreduje podrobne informacije o tem:

(i)

kako so uporabljeni videoposnetki;

(ii)

kako in koliko časa so shranjeni;

(iii)

kdo ima dostop do posnetkov in

(iv)

ali so številne kamere in videonadzor prispevali k preprečevanju, odkrivanju in obravnavanju kraj ali kako so na splošno prispevali k povečanju varnosti v Parlamentu;

22.

je zaskrbljen zaradi vse večjih težav, s katerimi se soočajo poslanci in uslužbenci pri izvajanju svojih nalog zaradi velikega števila skupin obiskovalcev v delovnih prostorih poslopij Parlamenta, ki prvotno niso bili namenjeni obiskovalcem; poziva kvestorje, naj strožje uporabljajo zadevna pravila, zlasti za obdobja velike obremenjenosti z delom;

23.

obžaluje pomanjkanje varnosti v bližini Parlamenta in meni, da bi boljša komunikacija in sodelovanje z lokalno policijo pripeljala do učinkovitejše porabe sredstev; spodbuja institucije, naj z belgijskimi organi dosežejo dogovor o boljši varnosti v četrti evropskih institucij v Bruslju, tudi s pogostejšimi policijskimi patruljami;

Kroženje na delovnih mestih

24.

zahteva informacije o vseh odstopanjih od običajne prakse kroženja uslužbencev na delovnih mestih najpozneje po sedmih letih na istem delovnem mestu, zlasti za zaposlene na tako imenovanih občutljivih delovnih mestih;

Internalizacija proti eksternalizaciji

25.

je zaskrbljen zaradi visokega števila (približno 990) zunanjih delavcev, ki so nastanjeni v pisarnah Parlamenta; meni, da mora biti potreba po takšni nastanitvi navedena v izvornih specifikacijah, službe pa morajo ustrezno utemeljiti, zakaj potrebujejo zunanje računalniške ali gradbene strokovnjake na kraju dela; meni, da bi bilo treba pogosteje uporabljati skupinske pisarne;

26.

obžaluje preveliko odvisnost od zunanjih (tehničnih) strokovnjakov, zlasti v računalniškem in gradbenem sektorju, zaradi strukturnih neravnovesij med notranjimi in zunanjimi viri; poziva k stroškovno učinkovitemu ravnotežju med notranjimi in zunanjimi strokovnjaki na vseh področjih dejavnosti Parlamenta; zato meni, da je treba izvesti analizo stroškov in koristi, da se omogoči sprejetje preudarnih odločitev glede najemanja zunanjih strokovnjakov;

Politika na področju nepremičnin

27.

poudarja, da je treba interno razviti visoko kakovostno strokovno znanje o nepremičninah, ki je bistveno za precejšnje izboljšanje načrtovanja in oddajanja naročil za prihodnje nakupe in dolgoročne zakupe zgradb Parlamenta; poudarja bistven pomen boljšega medinstitucionalnega sodelovanja;

28.

poziva, naj se opravi ocena izgub, ki so nastale zaradi prodaje stare stavbe Parlamenta v Bruslju Odboru regij, pri čemer naj se upošteva cena na kvadratni meter za pisarne, ki so sedaj v postopku nakupa ali zakupa;

29.

poziva generalnega sekretarja, naj s pomočjo GD INLO in vseh generalnih direktoratov opravi temeljito analizo dejanske uporabe zgradb Parlamenta in potrebe po pravilih, ki veljajo za vse vrste uporabnikov, ter prednostno razvije enotno in zanesljivo bazo podatkov z vsemi pomembnimi informacijami o vseh osebah, ki so nastanjene v zgradbah Parlamenta; opaža, da je sklep predsedstva o srednjeročni in kratkoročni politiki nepremičnin Parlamenta dobro izhodišče na tem področju; poziva GD INLO, naj natančno izvede akcijski načrt, ki je bil dogovorjen z notranjim revizorjem; zahteva primerjalni izračun, s katerim bi na podlagi kvadrature, ki se uporablja za pisarne, primerjali stroške naložb, dolžniške obveznosti in stroške vzdrževanja s sedanjimi cenami najemnin za pisarniške prostore v evropski četrti v Bruslju; zahteva, da se pred nakupom dodatnih pisarniških prostorov s postopkom diskontiranega denarnega toka ugotovi njihova vrednost;

30.

je seznanjen, da so druge otroške jasli v Bruslju prednostni projekt in je zato treba zagotoviti nove prostore; glede novih pisarniških prostorov zahteva, naj se z raziskavo med poslanci oceni, ali menijo, da je pisarna drugega pomočnika potrebna v luči zaposlovanja dodatnih pomočnikov;

31.

meni, da je priporočljivo, da se zgradbe Parlamenta nahajajo blizu ena drugi; vendar opozarja, da je to priporočilo v nasprotju z dejstvom, da imamo tri uradne kraje dela; v zvezi s tem poudarja, da je dovolj razpoložljivega pisarniškega prostora, ki ga je mogoče zakupiti v neposredni bližini Evropskega parlamenta v Bruslju, s čimer bi zadostili srednjeročnim potrebam po pisarniškem prostoru in hkrati ciljem Parlamenta na področju okolja ter finančne in operativne učinkovitosti;

32.

spodbuja upravo, naj se s Komisijo pogodi o medinstitucionalnem sporazumu o finančnih ureditvah za nakup evropskih hiš (informacijske pisarne EP) in naj se pri tem vključijo jasno oblikovani odstavki o zmanjševanju stroškov;

Sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT)

33.

pozdravlja bolj strukturiran pristop k IKT in oblikovanje celostne strategije za to področje; pozdravlja tudi prizadevanje, ki ga je uprava pokazala pri odgovorih na vprašalnik o začetku študije, ki zadeva možnost nadomestitve zunanjih uslužbencev;

34.

v povezavi s procesom razvoja računalniških aplikacij poudarja strukturno težavo visoke stopnje zanašanja na zunanje strokovnjake, kar predstavlja resno pravno in operativno tveganje; zato zagovarja potrebo po bistvenih spremembah v sistemih upravljanja in nadzora v direktoratu za informacijsko tehnologijo, vključno s tesnejšim in čimprejšnjim sodelovanjem drugih generalnih direktoratov pri vseh vidikih razvoja aplikacij, kar lahko poveča lastno odgovornost uporabnikov pri izidih vseh projektov;

35.

zato poziva GD ITEC, naj natančno izvede akcijski načrt, ki je bil dogovorjen z notranjim revizorjem, in naj si prizadeva doseči ustrezno ravnovesje med osebjem Parlamenta in zunanjimi viri ter med internim razvojem aplikacij in sklepanjem pogodb na podlagi končnih rezultatov; je seznanjen s pomanjkanjem usposobljenih kandidatov na seznamih EPSO za področje varnosti informacijske tehnologije (IT); prav tako podpira predlog, da se nemudoma organizira ločen natečaj AD 7 za to področje;

36.

je zgrožen nad ogromnimi stroški za prenos podatkov med gostovanjem, povrnjenih uslužbencem, ki se ne zmenijo za izjemno visoke stroške, ko so v Strasbourgu in drugje zunaj Bruslja; odločno poziva upravljavce IT, naj ustvarijo kontrolno orodje, s katerim se bodo z odkrivanjem strmega naraščanja stroškov v zgodnji fazi preprečili izjemno visoki stroški;

37.

opozarja, da vse večja uporaba zunanjih podjetij za izvajanje računalniških projektov poleg tega, da pomeni finančno škodo, Parlamentu prinaša tveganje, da bo izgubil pomemben del svojega strokovnega znanja ter zmožnosti upravljanja in nadziranja projektov, ki jih opravljajo zunanji pogodbeniki; poziva tudi, naj odločitev o uporabi zunanjih izvajalcev temelji na analizi stroškov in koristi; poleg tega se zdi pomembno, da se zaradi vse večje vloge in pomena informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri delu Evropskega parlamenta poveča vloga upravljanja teh tehnologij, tudi zato, da se zagotovi boljša varnostna zaščita; poziva GD ITEC, naj zbere informacije o stroških prenosa računalniških centrov na zunanje izvajalce v primerjavi s stroški, navedenimi v njegovem prejšnjem poročilu o dejavnostih za leto 2010;

Izredni postopki s pogajanji

38.

opominja na svoje mnenje iz resolucije z dne 5. maja 2010, da povečanje števila in deleža izrednih postopkov s pogajanji med letoma 2007 in 2008 odredbodajalce jasno obvezuje k sprejetju ukrepov za spremembo trenda, in na poziv generalnemu sekretarju, naj Odboru za proračunski nadzor poroča o ukrepih, sprejetih pred 1. septembrom 2010;

39.

je zaskrbljen zaradi vse večjega števila izrednih postopkov s pogajanji in ponovno poziva generalnega sekretariata in pooblaščene odredbodajalce, naj sprejmejo učinkovite in uspešne ukrepe za spremembo tega trenda in o teh ukrepih poročajo pristojnemu odboru do 30. septembra 2011; nadalje odločno poziva svojo upravo, naj nadaljuje temeljit pregled teh postopkov, zlasti glede možnega navzkrižja interesov, in naj uporablja strožje in odvračilne sankcije za vse ugotovljene nepravilnosti;

Poslovnik

40.

je seznanjen, da sta notranja organizacija in razdelitev pristojnosti med notranjimi strukturami Parlamenta opredeljeni v poslovniku; poudarja, da je to bistveni element v demokratičnem procesu dobre priprave zakonodaje;

41.

ugotavlja, da bi morali izboljšati možnost postavljanja pisnih vprašanj drugim institucijam z zagotavljanjem ustreznih obrazcev za vsako institucijo in s prilagoditvijo poslovnika Parlamenta;

Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju

42.

ugotavlja, da so v letu 2009 prihodki Parlamenta znašali 141 250 059 EUR (151 054 374 EUR v letu 2008), kar je vključevalo 27 576 932 EUR namenskih prejemkov;

Predstavitev računovodskih izkazov Parlamenta

43.

je seznanjen z zneski, na podlagi katerih so bili zaključeni računovodski izkazi Parlamenta za proračunsko leto 2009, in sicer:

(v EUR)

(a)   Razpoložljiva sredstva

Proračunska sredstva za 2009:

1 529 970 930

Nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2008:

8 315 729

Samodejni prenosi iz proračunskega leta 2008:

196 133 738

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov v 2009:

27 576 932

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov, prenesena iz leta 2008:

36 808 922

Skupaj:

1 798 806 251

(b)   Uporaba proračunskih sredstev v proračunskem letu 2009

Obveznosti:

1 670 143 804

Izvršena plačila:

1 466 075 267

Proračunska sredstva, samodejno prenesena v naslednje leto, vključno s tistimi iz namenskih prejemkov:

201 826 738

Nesamodejno prenesena proračunska sredstva:

10 100 000

Zapadla proračunska sredstva:

120 804 246

(c)   Prihodki

Prejeti v letu 2009:

141 250 059

(d)

Bilančna vsota 31. decembra 2009

1 709 216 709

44.

meni, da bi morali v tabelo vstaviti dodaten stolpec, ki prikazuje ustrezne podatke za prejšnje leto, da bi zagotovili boljšo preglednost in lažje primerjanje;

45.

je zadovoljen, da v letu 2009 na koncu proračunskega leta prvič ni bilo financiranja z zbiranjem sredstev, in sicer po številnih letih, ko je bila možnost zbiranja sredstev uporabljena (predvsem za nakup zgradb s predplačili letnih zakupnin), kar kaže na boljše proračunsko načrtovanje in disciplino, to pa je dobrodošlo; spodbuja upravo, naj si tudi v prihodnosti prizadeva za uresničitev tega cilja in naj se čim bolj izogiba uporabi metode zbiranja sredstev;

Izjava generalnega sekretarja o zanesljivosti

46.

pozdravlja izjavo generalnega sekretarja z dne 2. julija 2010 v njegovi vlogi glavnega pooblaščenega odredbodajalca glede letnih poročil o dejavnostih odredbodajalcev za leto 2009, kjer je potrdil, da ima zadostna dokazila, da je bil proračun Parlamenta izvršen v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in da uvedeni nadzorni okvir daje potrebna zagotovila o zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov;

Poročila generalnih direktorjev o dejavnostih

47.

je seznanjen, da vsak generalni direktor (pooblaščeni odredbodajalec) pripravi svoje letno poročilo o dejavnostih, skupnega poročila o dejavnostih celotne institucije pa se ne pripravi in sprejme; poziva generalnega sekretarja, naj preuči možnost objave bolj čitljive in prečiščene različice (povzetka) letnih poročil o dejavnostih za postopek podelitve razrešnice za leto 2010, podobne kot v drugih institucijah, ter naj pri tem zagotovi, da priloge poročil ne bodo optično prebrane, ampak bodo shranjene na način, ki omogoča iskanje z računalnikom; meni, da se poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju razlikuje od predlagane sinteze letnih poročil o dejavnostih;

48.

je seznanjen, da člen 8(4) do (7) notranjih pravil Parlamenta za izvrševanje proračuna od pooblaščenih odredbodajalcev zahtevajo, naj glavnemu pooblaščenemu odredbodajalcu poročajo o opravljanju svojih dolžnosti s predložitvijo treh poročil v letu (enega na začetku proračunskega leta, drugega 15. junija in tretjega 15. oktobra), poleg letnega poročila o dejavnostih, pripravljenega za preteklo leto; se zavzema za to, da se zaradi poenostavitve to breme poročanja zmanjša, da bodo generalni direktorati pripravili le eno različico letnega poročila o dejavnostih;

49.

vendar poudarja, da ta poenostavitev obvez pooblaščenih odredbodajalcev glede poročanja ne sme vplivati na njihovo obvezo glede obveščanja glavnega pooblaščenega odredbodajalca o vseh bistvenih transakcijah, ki bi lahko imele finančne posledice za proračun, in o vseh pomembnih dogodkih, ki bi lahko ogrozili dobro upravljanje dodeljenih proračunskih sredstev ali preprečili doseganje opredeljenih ciljev;

50.

je seznanjen z nekaterimi pomanjkljivostmi poročanja v letnih poročilih o dejavnostih glede minimalnih standardov notranje kontrole; za boljše poročanje predlaga pregled teh standardov in vzpostavitev integriranega sistema notranjega poročanja;

51.

ponovno poziva (13) generalnega sekretarja, naj Odbor za proračunski nadzor obvesti o natančnih ukrepih, vključno z roki za izvajanje, ki jih je ali jih bo sprejel za okrepitev notranjega sistema kontrole Parlamenta; opominja, da bi morale biti te informacije zagotovljene 31. decembra 2010;

52.

za večjo preglednost v Parlamentu predlaga, naj bodo opredelitve nalog, delovni program in organigram upravnih enot Parlamenta, vključno z oddelki in službami, objavljeni na internem spletnem mestu Parlamenta, kot pri Komisiji;

53.

ugotavlja, da ugotavljanje, kam denar v okviru različnih proračunskih postavk dejansko odteka ali za kaj se uporablja, zahteva veliko dodatnih naporov poslancev in javnosti; zato zaradi povečanja preglednosti predlaga oblikovanje uporabniku prijaznega internetnega orodja, ki denarne tokove prikazuje ne le s številkami, ampak tudi s črtami različnih velikosti, ki odražajo te številke in prikazujejo ustrezne povezave od enega akterja verige do drugega na različnih ravneh delovanja, kar omogoča enostavno prepoznavanje teh denarnih tokov in ugotavljanje čim bolj konkretne ravni uporabe denarja, pri čemer se vselej upošteva varovanje zasebnosti;

Letno poročilo o dodeljenih naročilih

54.

ugotavlja, da so osrednje službe na podlagi informacij, ki so jih posredovale službe za odobritve, za proračunski organ pripravile letno poročilo (14) o dodeljenih naročilih v letu 2009 in naslednjo razčlenitev vseh naročil, dodeljenih v letih 2009 in 2008:

Vrsta naročila

2009

2008

Število

Odstotek

Število

Odstotek

Storitve

157

62 %

241

67 %

Blago

56

22 %

59

17 %

Dela

34

14 %

44

12 %

Zgradbe

5

2 %

15

4 %

Skupaj

252

100 %

359

100 %


Vrsta naročila

2009

2008

Vrednost (EUR)

Odstotek

Vrednost (EUR)

Odstotek

Storitve

415 344 963

75 %

454 987 532

67 %

Blago

34 980 727

6 %

22 868 681

3 %

Dela

36 045 314

6 %

81 247 056

12 %

Zgradbe

70 394 138

13 %

123 429 315

18 %

Skupaj

556 765 142

100 %

682 532 584

100 %

(Letno poročilo o dodeljenih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2009, str. 3 in 4.)

55.

poudarja, da vrednost pogodb o javnih naročilih znaša približno tretjino celotnega proračuna Parlamenta in da so javna naročila področje, ki je najbolj izpostavljeno slabemu upravljanju; zato ponavlja svojo zahtevo, da je treba redno ocenjevati sisteme javnega naročanja, zlasti pa izvajati notranje kontrole pogodb, ki so bile sklenjene z omejenimi postopki in postopki s pogajanji;

56.

poziva generalnega sekretarja, naj poroča o tem, ali je zvišanje zgornje meje za naročila z majhno vrednostjo od 25 000 EUR na 60 000 EUR v letu 2007 olajšalo dostop malih podjetij, kot je bilo predvideno, ne da bi bil pri tem bistveno oslabljen nadzor nad postopkom javnih naročil; ugotavlja, da so te pogodbe predstavljale le 0,76 % vrednosti vseh sklenjenih pogodb, vendar 39,29 % njihovega skupnega števila;

57.

ugotavlja, da je razdelitev naročil v letih 2009 in 2008, razvrščena po vrsti uporabljenega postopka, naslednja:

Vrsta postopka

2009

2008

Število

Odstotek

Število

Odstotek

Odprt postopek

73

29 %

126

35 %

Omejen postopek

13

5 %

14

4 %

Postopek s pogajanji

166

66 %

219

61 %

Skupaj

252

100 %

359

100 %


Vrsta postopka

2009

2008

Vrednost (EUR)

Odstotek

Vrednost (EUR)

Odstotek

Odprt postopek

415 996 418

75 %

345 415 316

51 %

Omejen postopek

9 458 434

2 %

139 782 362

20 %

Postopek s pogajanji

131 310 290

23 %

197 334 906

29 %

Skupaj

556 765 142

100 %

682 532 584

100 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2009, str. 5.)

Izredni postopki s pogajanji

58.

v letu 2009 zlasti ugotavlja stalno naraščanje (čeprav počasneje kot v letu 2008 v primerjavi z letom 2007) števila izrednih postopkov s pogajanji, kot prikazuje naslednja preglednica; pričakuje, da se bo ta trend v prihodnjih letih bistveno spremenil:

Generalni direktorat

2009

2008

Število

% vseh oddanih naročil GD

Število

% vseh oddanih naročil GD

GD PRES (razen DIT):

14

53,85 %

8

44,44 %

GD IPOL

0

0,00 %

0

0,00 %

GD EXPO

1

50,00 %

3

75,00 %

GD COMM (razen direktorata za knjižnico)

29

42,03 %

16

16,00 %

GD PERS

1

16,67 %

0

0,00 %

GD INLO (razen direktorata za tolmačenje)

37

38,14 %

36

34,95 %

GD INTE (nekdanji direktorat za tolmačenje)

3

21,43 %

9

56,25 %

GD TRAD (razen direktorata za publikacije)

0

0,00 %

0

0,00 %

GD ITEC (nekdanja direktorata za publikacijo in informacijske tehnologije)

4

36,36 %

9

56,25 %

GD FINS

0

0,00 %

0

0,00 %

Pravna služba

0

0,00 %

0

0,00 %

Parlament, skupaj

89

35,32 %

81

22,56 %

(Letno poročilo o oddanih naročilih Evropskega parlamenta za leto 2009, str. 9.)

Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2009

Splošne ugotovitve

59.

ugotavlja, da je revizija Računskega sodišča pokazala, da so plačila v celoti brez bistvenih napak in da Računsko sodišče ni našlo bistvenih slabosti pri ocenjevanju skladnosti nadzornih in kontrolnih sistemov s finančno uredbo;

Zaposlovanje začasnih in pogodbenih uslužbencev

60.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da v petih od dvajsetih primerov niso bila predložena dokazila o skladnosti s pravili, ki se nanašajo na razvrstitev uslužbencev na začasne oziroma pogodbene in na izpolnjevanje jezikovnih, vojaških ali drugih obveznosti; je seznanjen z odgovori Parlamenta v kontradiktornem postopku z Računskim sodiščem;

Nadomestila za zaposlene

61.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (15), da informacije, ki so jih imele na voljo službe Parlamenta, da bi zagotovile, da se dodatki, določeni v kadrovskih predpisih, uslužbencem izplačajo v skladu z ustreznimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi zakoni, niso bile posodobljene v 16 od 30 primerih; se strinja z Računskim sodiščem, da zato prihaja do tveganja nepravilnih ali neupravičenih izplačil, če se posameznikove okoliščine spremenijo;

62.

se z zadovoljstvom seznanja z odgovori uprave Parlamenta, v skladu s katerimi je bila leta 2009 začeta kampanja, da bi preverili, ali je dodatek za gospodinjstvo za uslužbence, ki nimajo vzdrževanih otrok, še vedno upravičen, in da zdaj redno preverja stanje svojih uslužbencev ter da je bilo od leta 2010 to preverjanje avtomatizirano (z uporabo fiche électronique), kar omogoča preverjanje osebnih in upravnih podatkov uslužbencev vsaj enkrat letno;

Organizacija in delovanje političnih skupin

63.

je seznanjen, da člen 12(9) notranjih pravil Parlamenta za izvrševanje proračuna, sprejetih 27. aprila 2005, določa, da odobrena proračunska sredstva Parlamenta, ki jih upravljajo politične skupine, ne sodijo na področje pristojnosti notranjega revizorja; nadalje ugotavlja, da posebna pravila o uporabi teh sredstev zahtevajo, da mora vsaka politična skupina določiti svoja notranja finančna pravila in izvajati notranji kontrolni sistem;

64.

poudarja, da je treba v vseh političnih skupinah opraviti letno zunanjo revizijo in da morajo skupine predstaviti potrdilo o zunanji reviziji;

65.

poudarja, da so politične skupine odgovorne za vzpostavitev sistema notranje kontrole in da za to ne bi smel biti odgovoren notranji revizor Parlamenta, ter poziva predsedstvo, naj se posvetuje s političnimi skupinami o možnostih za pripravo dodatnih revizijskih določb;

66.

je zadovoljen z dejstvom, da je bil izračun prenosa proračunskih sredstev opravljen na enak način kot v volilnem letu 2004, ko je bilo za skupni znesek dveh šestmesečnih obdobij uporabljeno pravilo 50 %;

Nadaljnje ukrepanje generalnega sekretarja po resoluciji o razrešnici za leto 2008

67.

z zadovoljstvom ugotavlja visoko kakovost pisnih odgovorov na resolucijo o razrešnici za leto 2008, predloženih Odboru za proračunski nadzor 19. novembra 2010; vendar obžaluje, da teh odgovorov ni bilo mogoče prejeti pred začetkom postopka razrešnice za leto 2009; pričakuje, da bo v postopku razrešnice za leto 2010 izmenjava mnenj med generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor lahko potekala pred koncem oktobra 2011;

68.

opozarja na svojo zahtevo iz svoje resolucije z dne 5. maja 2010, naj generalni sekretar naveže stik z drugimi institucijami EU, da se vzpostavi osrednja podatkovna zbirka študij, ki jih te izvajajo, in se tudi širši javnosti omogoči dostop do njih; spodbuja generalnega sekretarja, naj ukrepa v skladu s to zahtevo, zlasti tako, da predlaga Komisiji, naj ta institucija vzpostavi takšno osrednjo podatkovno zbirko; zahteva, da se ga ustrezno obvesti o tej pobudi, medtem pa pričakuje, da se bodo študije, ki jih izvaja Parlament, v celoti objavljale na njegovem spletnem mestu;

69.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je generalni sekretar poslal pisma, v katerih opozarja generalne direktorje, naj izvedejo nujne ukrepe, o katerih so se dogovorili notranji revizor in njihove službe;

70.

je zadovoljen z ukrepi glede smučarskih počitnic, ki jih je organiziral odbor uslužbencev, sprejetimi po kritikah v svoji resoluciji o razrešnici z dne 5. maja 2010; opozarja, da se v skladu z novimi pravili finančni prispevek Parlamenta lahko dodeli le za otroke uradnikov v kategorijah do AST 4 in da je subvencija zdaj odvisna od števila otrok (16);

Letno poročilo notranjega revizorja

71.

pozdravlja dejstvo, da je bila služba za notranjo revizijo s 1. septembrom 2009 iz upravnih razlogov pridružena generalnemu sekretarju; z zadovoljstvom ugotavlja, da je ta pomembna sprememba v skladu s strokovnimi standardi organizacijske neodvisnosti notranje revizijske službe in izboljšuje učinkovitost dejavnosti notranje revizije ter tudi dojemanje njene neodvisne in objektivne vloge v oddelkih, kjer se izvajajo revizije;

72.

ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 13. januarja 2011 predstavil svoje letno poročilo in pojasnil, da je v letu 2009 opravil naslednje revizijsko delo:

revizije postopka javnih naročil v GD predsedstva, GD za infrastrukturo in logistiko ter GD za finance in nadaljevanje osrednjih ukrepov iz notranjega revizijskega poročila št. 05/02, sprejetega 31. marca 2006,

revizija nepremičninske politike: načrtovanje, ocenjevanje in upravljanje potreb po nastanitvi,

drugo nadaljnje ukrepanje po nedokončanih ukrepih iz revizij računov izločenih sredstev, inventarja in proračunskega upravljanja v nekaterih informacijskih pisarnah,

tretje nadaljnje ukrepanje po pregledu okvira notranje kontrole v instituciji,

revizija razvojnega postopka računalniških aplikacij ter

nadaljnje ukrepanje po pregledu prispevkov za politične skupine na evropski ravni in nov pregled evropskih političnih ustanov ter uporabe pravil o rezervah in prenosu presežkov;

73.

je seznanjen s stališči, ki jih je izrazil notranji revizor, in jih podpira v naslednjem:

splošna potreba po izboljšanju priprave in načrtovanja postopkov javnih naročil ter predhodno ocenjevanje potreb,

dejstvo, da kljub izboljšanju centraliziranih navodil in podpori postopku javnih naročil ter vzpostavitvi koristnih orodij in standardnih dokumentov oddelki teh ne uporabljajo sistematično,

dejstvo, da je nujno potreben razvoj informacijske tehnologije za podporo postopka javnih naročil in upravljanja pogodb,

uporabniški oddelki morajo obvezno oblikovati postopek poslovanja, kot prvi pogoj za vsak projekt informacijske tehnologije, kar bi prispevalo k izboljšanju uspešnosti in učinkovitosti okvirov notranjega nadzora in postopkov obvladovanja tveganj v oddelkih,

pomen tveganj, povezanih s čezmerno odvisnostjo od ponudnikov zunanjih svetovalnih storitev in specializiranega tehničnega strokovnega znanja;

74.

meni, da morajo biti poročila o notranji reviziji v določenih okoliščinah na voljo članom Odbora za proračunski nadzor; poziva predsednika tega odbora, naj se z generalnim sekretarjem dogovori o teh okoliščinah;

Odgovorni za obvladovanje tveganj

75.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je odgovorni za obvladovanje tveganj prevzel svoje naloge 1. junija 2010 in poroča neposredno generalnemu sekretarju; razume, da ni mogoče v celoti zapolniti delovnih mest v tej službi v letu 2011, da bo prvi profil tveganja pričakovano predstavljen v prvi polovici leta 2011, pristop ter strategija za obvladovanje tveganj pa bosta razvita pod vodstvom generalnega sekretarja do poletja 2011; pričakuje, da bo pristojni odbor Parlamenta v celoti obveščen o vsakem razvojnem in strateškem dokumentu v zvezi z obvladovanjem tveganj v Parlamentu ter da mu bo predloženo letno poročilo o dejavnosti odgovornega za obvladovanje tveganj od postopka za razrešnico za leto 2010 naprej;

76.

meni, da bi si moral Parlament, čeprav ne obstaja finančno tveganje, karseda prizadevati, da se izogne tveganju izgube ugleda, opredeliti strateška tveganja (zlasti v sektorju IT in sektorju zgradb), zagotoviti, da učinkovit sistem obvladovanja tveganj deluje na osrednji ravni, z dogovorjenim postopkom za opredeljevanje in ocenjevanje tveganj, oblikovati odzive na ta tveganja in o njih poročati ter zagotoviti nadzornim organom in organom, ki sprejemajo odločitve, da je obvladovanje tveganj učinkovito in da so vsi odzivi na tveganja, vključno z notranjim nadzorom, ustrezni;

77.

poziva generalnega sekretarja, naj s pomočjo odgovornega za obvladovanje tveganj oblikuje skladen pristop k opredeljevanju in upravljanju občutljivih delovnih mest, veljaven za celotno institucijo;

VODENJE UPRAVE PARLAMENTA

GD predsedstva

78.

je seznanjen z visokimi stroški ukrepov za preprečitev morebitnega izbruha gripe H1N1, izvedenih od sredine septembra 2009 do konca marca 2010, ki so znašali okrog 1 261 000 EUR; poudarja, da je treba v prihodnje pred nakupom cepiva oceniti, koliko oseb bo najverjetneje zahtevalo cepljenje;

GD za notranjo politiko in GD za zunanjo politiko

79.

opozarja na stroške parlamentarnih delegacij (GD za zunanjo politiko) v letu 2009, ki so znašali okrog 4 301 000 EUR;

80.

poudarja temeljni pomen upravljanja posebnega znanja, zlasti pri delu odborov, in potrebo po stalnem in aktualnem znanju na njihovih področjih delovanja; opominja na visoko število na novo izvoljenih poslancev v nedavnih parlamentarnih obdobjih; poziva predsedstvo, naj razmisli o možnosti, da bi poslancem zagotovili dodatne posebne informacije in usposabljanje, vključno s posebnimi ukrepi za 18 novih poslancev v skladu z Lizbonsko pogodbo (17) in prihodnje opazovalce iz Hrvaške;

81.

pozdravlja ustanovitev podpornega sistema za varnost delegacij zunaj treh krajev dela; njegov glavni namen bi bil hierarhiji Parlamenta zagotoviti vse pomembne informacije, potrebne za zagotovitev pomoči članom delegacije v primeru izrednih razmer; poudarja pomembnost odprte telefonske linije 24 ur na dan, mesta dežurnega uradnika varnostne enote ter ustreznega usposabljanja s področja varnosti in obveščanja glede varnostnih zadev, pa tudi oblikovanja prihodnje enote za odzivanje na krizo; želi, da se ga obvesti o skupnih stroških te operacije;

GD za komuniciranje

82.

ugotavlja, da je imel GD za komuniciranje 31. decembra 2009 na voljo 722 delovnih mest, končna upravljana odobrena sredstva pa so znašala 80 935 000 EUR; poziva k pregledu števila in kraja delovnih mest in podrobni obrazložitvi osnovne potrebe po njih z analizo uspešnosti in rezultatov GD za komuniciranje;

83.

dvomi, da GD potrebuje oddelek za uspešnost in strateško upravljanje, pa tudi oddelek za politiko in oddelek za vire; zahteva, da generalni sekretar pregleda navedene strukture in preuči, ali je mogoče v ustanovitvi takšnih oddelkov opaziti začetek procesa ustanavljanja velikih in nepotrebnih kabinetov za generalne sekretarje;

84.

ugotavlja, da je večina vodij informacijskih pisarn Parlamenta napisala skupno pismo, v katerem je podvomila o nekaterih vidikih proračunskega poslovodenja GD, generalnega sekretarja pa poziva, naj preuči stanje in ugotovi, ali se z ustanovitvijo osrednjih oddelkov v GD, na primer oddelka za uspešnost in strateško upravljanje ter oddelka za politiko, želi uslužbence odstraniti iz pomembnih dejavnosti, kot je vodenje proračuna, kar bi se zgodilo na račun učinkovitosti GD;

85.

vztraja pri tem, da je treba v okviru proračunske vrstice 3242 jasno in pregledno razčleniti posebne dejavnosti in vse z njimi povezane stroške;

Center za obiskovalce

86.

obžaluje zelo veliko zamudo pri odprtju centra za obiskovalce (prvotno predvidenega za evropske volitve leta 2009) ter slabo načrtovanje in nezadostno podporo uprave v začetni fazi; je seznanjen z datumom začetka, ki je zdaj predviden za oktober ali november 2011; ponavlja zahtevo za podrobno obrazložitev posebnih razlogov za tako veliko zamudo, vključno s podrobno analizo postopkov javnih naročil, in za natančne podatke o povečanju stroškov projekta;

87.

poudarja, da je treba zagotoviti preprosto povezavo (hodnik) za skupine obiskovalcev med centrom za obiskovalce, polkrožno dvorano in prihodnjo hišo evropske zgodovine; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračunski nadzor do 30. septembra 2011 predloži konkretne načrte za uresničitev te povezave in navede predvidene najvišje stroške;

Hiša evropske zgodovine

88.

obžaluje, da je odločitve v zvezi s hišo evropske zgodovine sprejemalo le predsedstvo Parlamenta; zahteva, da se ustrezni odbori Parlamenta vključijo v sprejemanje prihodnjih odločitev o zasnovi hiše evropske zgodovine; spodbuja razpravo o možnosti, da se v prvi fazi organizirajo razstave na različnih krajih v Evropi; zahteva, da se razvije koncept za hišo evropske zgodovine kot posebne in neodvisne pravne osebe, ki bi čim manj vplival na upravni proračun Parlamenta;

89.

želi, da se ga obvešča o skupnih stroških hiše evropske zgodovine, in poziva generalnega sekretarja, naj posreduje informacije o tem, s katerimi ukrepi bodo obvladovali pričakovano precejšnje povečanje obiskovalcev za oba projekta v smislu parkirnih prostorov (avtobusi, osebni avtomobili) in enostavnega dostopa do ploščadi (la dalle);

Skupine obiskovalcev

90.

ponavlja, da je treba stroške sponzoriranega skupinskega obiska povrniti vodji skupine in da mora Parlament izvesti študijo, da bi ugotovil, ali je – glede na različne izhodiščne točke in cilje obiskov – sistem za povračilo potnih stroškov, ki jih imajo uradne skupine obiskovalcev, ustrezen;

EuroparlTV

91.

obžaluje, da EuroparlTV ne more biti obravnavan kot uspešen zaradi zelo nizkega števila neposrednih individualnih uporabnikov (18) (brez gledalcev prek partnerskih sporazumov z regionalnimi televizijami), ne glede na znatna letna proračunska sredstva (okrog 9 000 000 EUR), ki jih prejema; zato zahteva, da se za EuroparlTV opravi ocena stroškov in koristi, s katero bi poskusili doseči prihranke na tem področju;

Nagrade

92.

opaža, da je v zadnjih nekaj letih Parlament zelo povečal število nagrad in proračun zanje (19); dvomi, da te nagrade najbolje predstavljajo ključne sposobnosti Parlamenta in naloge, ki izvirajo iz njegovih zakonodajnih in proračunskih pooblastil ter pooblastil za proračunski nadzor; poziva predsedstvo, naj se vzdrži financiranja novih nagrad ter pripravi pregled sedanjega programa nagrad;

93.

obžaluje dejstvo, da je GD za komuniciranje že začel postopek za nagrado za novinarstvo za leto 2011 in da ni upošteval mnenja, ki ga je Parlament izrazil v svoji resoluciji (20), češ da je nagrada za novinarstvo neustrezna, saj Parlament ne bi smel nagrajevati novinarjev, katerih naloga je kritično obravnavati institucije EU in njihovo delo; zahteva, da se nagrada v letu 2012 odpravi;

94.

poziva, da se vsi stroški, posredno ali neposredno povezani z nagradami Evropskega parlamenta, predstavijo javno in pregledno;

Volilna kampanja 2009

95.

z zaskrbljenostjo opaža, da je udeležba na evropskih volitvah 2009 splošno gledano padla na 43,2 %, ne glede na znatna prizadevanja za okrepitev institucionalne volilne kampanje Parlamenta, ki so stala okrog 5 676 000 EUR;

Urad za zvezo v Washingtonu

96.

ugotavlja, da so kot rezultat upravnega dogovora s Komisijo skupni stroški ustanavljanja urada za zvezo Evropskega parlamenta v kongresu v Washingtonu leta 2009 in 2010 ocenjeni na 400 000 USD letno; ugotavlja, da zaradi ustanovitve pisarne niso bila odprta nova delovna mesta, saj so bile napotitve rezultat prerazporeditev, dolgoročnih misij in sistema enoletnih misij; je zaskrbljen zaradi morebitnih prihodnjih stroškov in zahteva, da se njegove pristojne odbore redno in izčrpno obvešča o vseh prihodnjih načrtih, ki bi imeli znatne finančne posledice glede te pisarne;

Informacijske pisarne

97.

poudarja, da je potrebno nenehno in enakomerno porazdeljeno obveščanje o evropskem državljanstvu; zato opozarja na pomen dobro uravnoteženih lokacij za informacijske pisarne;

GD za kadrovske zadeve

98.

ugotavlja, da se stopnjo neporavnanih obveznosti (nekaj manj kot 6 000 000 EUR oziroma 1,4 %) za postavko 1200 (Osebni prejemki in nadomestila) lahko razloži s sklepom, ki ga je Svet sprejel decembra 2009 glede odobritve letne prilagoditve plač za samo za 1,85 %, čeprav je bil proračun revidiran na osnovi 3,7 % povečanja, kot je predlagala Komisija;

99.

ugotavlja, da je po uvedbi novih pravil, ki veljajo za akreditirane parlamentarne pomočnike, GD za kadrovske zadeve moral obravnavati 1 770 novih pogodb, ki so bile sklenjene v okviru novih pravil, pri čemer je bila velika količina dela koncentrirana v letu 2009; ugotavlja, da se lahko to operacijo na splošno oceni kot uspešno;

100.

obžaluje dejstvo, da je zaposlovanje družinskih članov kot pomočnikov še vedno dovoljeno v okviru odstopanj od statuta za poslance, ki ga je predsedstvo sprejelo na seji 23. novembra 2009; poziva upravo, naj skrbno preuči utemeljitev v preostalih primerih takšnega zaposlovanja; zahteva, da generalni sekretar preuči, ali bi bilo treba uvesti posebna pravila, ki bi poslancem preprečevala medsebojno zaposlovanje družinskih članov kot pomočnikov;

101.

ugotavlja, da je v generalnem sekretariatu Parlamenta zaposlenih precej državljanov določene države članice (13,5 %, kar je največ med vsemi državami); opozarja, da bi moral generalni sekretariat v enaki meri služiti poslancem iz vseh držav članic, to pa bi se moralo bolje odražati v zaposlovanju;

Misije v tri kraje dela

102.

poudarja, da je treba dodatno racionalizirati misije med tremi kraji dela z boljšim utemeljevanjem in spremljanjem, da se prepreči nepotrebne misije in odvečne stroške, ter da je treba upoštevati prihodnje rezultate revizij notranje revizijske službe na področju parlamentarne pomoči; poziva generalnega sekretarja, naj v okviru postopka podelitve razrešnice poroča o skupnih prihrankih, doseženih na podlagi dodatne racionalizacije;

GD za infrastrukturo in logistiko (GD INLO)

103.

izraža zaskrbljenost zaradi nepravilnega izdajanja računov, kjer pa ni znakov goljufije, saj vse kaže na nesposobnost sistema notranje kontrole GD INLO, da bi to preprečil; ponovno poziva GD INLO, naj natančno izvede akcijski načrt, dogovorjen z notranjim revizorjem;

Prevoz poslancev

104.

ugotavlja, da stroški parlamentarne službe za službena vozila znašajo 1 272 932 EUR v Strasbourgu in 2 352 756 EUR v Bruslju; dodatno ugotavlja, da je Parlament podpisal novo pogodbo za službo za službena vozila, za katero predvideni stroški znašajo 5 250 000 EUR (za štiri leta);

105.

poziva predsedstvo, naj pregleda pravila za uporabnike namenskih službenih vozil, da se konča sedanja praksa, ko prazna vozila opravijo dolgo pot in jih nato uporabijo zgolj za misije na kratke razdalje (od letališča do končnega cilja v mestu in nazaj); opozarja na stroške, ki nastajajo pri takšnem ravnanju; poziva predsedstvo, naj poišče cenejše alternative, da bi davkoplačevalcem zagotovili najboljši izkoristek sredstev;

Menze in restavracije

106.

meni, da morajo biti storitve, ki niso potrebne v sklopu dejavnosti institucije, a jih v stavbah Parlamenta izvajajo pridobitna podjetja, ekonomsko samozadostne in se ne smejo neposredno ali posredno financirati s subvencijami iz proračuna Parlamenta, vsako izjemo za pripisane stroške pa je treba v proračunu navesti ločeno in jo ustrezno utemeljiti;

107.

meni, da bi ob raznovrstnosti lokacij, kakršna je na voljo v stavbah Parlamenta za menze, bare in prodajne površine, lahko vrsta konkurenčnih gostinskih obratov, tudi uveljavljene znamke (kavarne, prodajalne sendvičev, restavracije ipd.), uslužbencem ponujala boljše storitve, če bi dobila dovoljenje za delovanje v stavbah Parlamenta; zahteva, da se pripravi načrt, kako bi lahko ob izteku sedanjih pogodb izvedli poseben razpis za različne gostinske obrate;

108.

zahteva dodatne informacije o delovanju sektorja menz in restavracij, zlasti glede odnosa med letnimi subvencijami in dobičkom oziroma izgubami;

GD za prevajanje ter GD za tolmačenje in konference

109.

poudarja, da je poleg ohranjanja visoke kakovosti dela treba doseči tudi učinkovitejšo uporabo jezikovnih virov in spremljati stroške s tem, da se pregleda celotno delovno obremenitev za vsak jezikovni oddelek in se zagotovi, da se stroški, nastali zaradi poznih odpovedi sej, obiskov delegacij s tolmačenjem in nespoštovanja rokov za oddajo prevodov, kot so določeni v kodeksu ravnanja, zmanjšajo; vztraja, da bi morali odbori, delegacije in politične skupine, ki nikoli ne upoštevajo rokov, določenih v kodeksu ravnanja, te bolj strogo spoštovati;

110.

meni, da bi pošiljanje prevodov zunanjim izvajalcem lahko pomenilo znatne prihranke, čeprav pa si je treba prizadevati za izboljšanje kakovosti zunanjih prevodov; pozdravlja povečano uporabo podatkovne zbirke Euramis, ki je skupna vsem institucijam EU, ter drugih tehnoloških novosti na področju prevajanja (kot enoten integriran sistem DocEP in Euramis/prevajalski pomnilniki), ki imajo za namen preprečevanje podvajanja prevodov in nižanje cene prevodov; vendar poudarja, da noben sistem strojnega prevajanja ne more v celoti nadomestiti prevajalcev;

111.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja razpoložljivih človeških virov za nekatere jezike in zaradi dejstva, da grozi tudi pomanjkanje novih tolmačev in prevajalcev zaradi neobstoja ustreznih učnih programov na univerzah nekaterih držav članic; opozarja tudi na morebitne prihodnje težave zaradi menjave generacije tolmačev in prevajalcev iz EU-15, saj se pričakuje, da se bo velika večina v naslednjih petih oziroma desetih letih upokojila;

112.

izraža pohvalo za visoko kakovost storitev tolmačenja v Parlamentu, vendar obžaluje, da se zagotavlja tolmačenje v določene jezike, a se te storitve ne uporabljajo; poudarja, da je treba zmanjšati stroške nepotrebnih storitev tolmačenja na sejah, zato zahteva, da se razvije in hitro začne izvajati sistem, ki bo preprečil razpoložljivost storitev tolmačenja v jezike, ki se na posamezni seji dejansko ne uporabljajo;

113.

predlaga, da bi lahko tak sistem na primer na sejah delovnih skupin zagotavljal, da bi bilo tolmačenje v šest največjih uradnih jezikov (FR, DE, EN, PL, ES, IT) samodejno na voljo, tolmačenje v druge uradne jezike pa bi bilo na voljo le na zahtevo poslanca ali poslanke z vnaprejšnjo napovedjo njegove/njene navzočnosti, s čimer bi izpolnili pravico poslanca do izražanja v maternem jeziku, če bi tako želel, obenem pa se izognili nepotrebnim storitvam tolmačenja in odvečnim stroškom;

GD za finance

114.

z zaskrbljenostjo se seznanja s pomanjkljivostmi v postopkih javnih naročil v GD za finance, ki jih je odkril notranji revizor med revizijo postopkov javnih naročil, in sicer je v primeru javnega naročila za bančne storitve neustrezna predhodna presoja potreb vodila k težavam z razpisnimi specifikacijami, revizor pa je opozoril tudi na precejšnja tveganja, čeprav je revizija pokazala, da sedanja ureditev ponuja primerno raven zaščite pred ključnimi tveganji; podarja, da je nujno treba izboljšati izvajanje nadzora, da bi tako učinkoviteje odpravili ugotovljena tveganja;

115.

meni, da bi bilo treba poenostaviti storitve in postopke GD za finance, s čimer bi pospešili obravnavo faktur lokalnih pomočnikov iz držav članic ter zmanjšali vrste in birokratske postopke; meni, da bi moral GD za finance poslancem zagotavljati hitrejše elektronske informacije v zvezi z ostankom razpoložljivih sredstev; meni tudi, da bi moral GD za finance za osebje poslancev organizirati tečaje usposabljanja o teh postopkih; meni, da bi moral v ta namen GD za finance najpozneje do 30. septembra 2011 pripraviti akcijski načrt;

116.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile leta 2009 rezerve za pokojnine za poslance Evropskega parlamenta prvič vpisane v proračun;

Potovalna agencija

117.

podarja, da je treba zagotoviti nepretrgano poslovanje v primeru stečaja ali prenehanja pogodbe potovalne agencije; pričakuje vpeljavo elektronskega izdajanja računov, ki bi zadeve močno poenostavila in pripomogla k zmanjševanju stroškov;

118.

ugotavlja, da ima Parlament sklenjeno pogodbo samo z eno potovalno agencijo, in se mu zdi, da bi takšen monopol lahko preprečil poslancem in Parlamentu najboljše možne cene; zahteva, da se preveri način, kako potovalna agencija pridobiva vozovnice, ki jih ponuja poslancem in pomočnikom na uradnih misijah ali poslancem, ki potujejo med kraji dela, in ugotavlja, da ponujene vozovnice določenega razreda niso vedno najcenejše na trgu;

119.

poziva GD za finance, naj v poročilu o dejavnosti za leto 2010 poroča o razvoju cen, ki jih obračunava novi izvajalec, pa tudi o pritožbah v zvezi z menjavo agencije Carlsonwagonlit z agencijo BCD; se ne strinja s povečanjem števila zaposlenih in dodatnim plačilom v višini 34 000 EUR za leto 2010 kmalu po sklenitvi pogodbe decembra 2009; zahteva, da se v prihodnje pogodbe vključi spodbuda za zagotavljanje najnižje cene vozovnic;

120.

poziva generalnega sekretarja, naj naroči študijo za znižanje potnih stroškov poslancev in uslužbencev, v kateri bi na primer preučili možnost, da bi namesto posameznih rezervacij pri letalskih družbah izvajali paketne rezervacije, ali možnost uporabe javnih razpisov za letne pogodbe o letih; prav tako zahteva razvoj sistema, s katerim bi z letalskimi miljami, zbranimi na letih, za katere Parlament povrne stroške, dodatno znižali stroške;

GD za inovacije in tehnološko podporo

121.

je seznanjen s sklepoma predsedstva z dne 17. junija 2009 in 18. oktobra 2010, ki ima za namen razširitev območij z dostopom do brezžičnega omrežja (Wi-Fi) v Evropskem parlamentu, da se tako zajame sejno dvorano, dvorane za seje odborov, pisarne poslancev in javne prostore tako v Bruslju kot v Strasbourgu;

122.

poudarja, da potrebujemo več boljših orodij IT, ki bi podprla postopek javnih naročil; s tem v zvezi pozdravlja program WebContracts 2.3, ki ga je 20. decembra 2010 uvedel GD ITEC in ki služi za urejanje okvirnih pogodb, obrazcev za posebna naročila in posebnih pogodb za storitve, povezane z okvirno pogodbo;

123.

zahteva, da generalni sekretar Odboru za proračunski nadzor do 15. julija 2011 posreduje sporočilo s časovnim razporedom, predvidenim za izvajanje sistema za upravljanje znanja, kot tudi s prihranki, ki so predvideni zaradi racionalizacije informacijskih virov;

124.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je med letom 2010 zaloga predmetov informacijske tehnologije (tiskalniki, računalniki, prenosni računalniki, zasloni itd.) v različnih generalnih direktoratih znatno zmanjšala (49 %, z 8 690 na 4 446); vseeno poziva k dodatnemu zmanjšanju te še vedno velike zaloge, ki predstavlja tudi precejšnjo preostalo vrednost (približno 880 000 EUR); meni, da je treba resno razmisliti o vzpostavitvi centralnega skladišča za tiskalnike, fakse in računalnike;

Politične skupine (proračunska postavka 4000)

125.

ugotavlja, da so bila v letu 2009 sredstva iz proračunske postavke 4000 uporabljena, kot sledi:

Skupina

2009 – prvo polletje

2009 – drugo polletje

Letna proračunska sredstva (21)

Lastna sredstva in prenesene odobritve

Odhodki

Odstotek porabe letnih sredstev

Zneski, ki se prenesejo v naslednje obdobje

Letna proračunska sredstva

Lastna sredstva in prenesene odobritve

Odhodki

Odstotek porabe letnih sredstev

Zneski, ki se prenesejo v naslednje obdobje

PPE (prej EPP-ED)

9 929

7 762

15 078

152 %

2 613

9 786

2 633

10 237

105 %

2 182

S&D (prej PSE)

7 357

6 936

9 857

134 %

4 436

6 877

4 499

6 893

100 %

4 483

ALDE

3 382

3 034

4 750

140 %

1 667

3 058

1 698

2 578

84 %

2 178

Verts/ALE

1 453

1 049

1 953

134 %

548

1 907

554

1 282

67 %

1 179

GUE/NGL

1 432

1 484

1 649

115 %

1 267

1 240

1 270

1 453

117 %

1 057

UEN

1 417

1 251

2 473

174 %

195

201

79

IND/DEM

775

586

925

119 %

436

437

123

ECR

1 788

3

1 415

79 %

376

EFD

1 113

1

701

63 %

413

Samostojni poslanci

601

349

512

85 %

204

568

204

414

73 %

248

Skupaj

26 348

22 450

37 196

141 %

11 367

26 338

11 500

25 177

96 %

12 116

Evropske politične stranke in evropske politične ustanove

126.

ugotavlja, da so bila v letu 2009 sredstva iz proračunskih postavk 4020 in 4030 uporabljena, kot sledi:

Stranka

Kratica

Lastna sredstva (22)

Subvencije EP

Skupaj prihodki

Subvencija EP v % upravičenih odhodkov (maks. 85 %)

Presežek (prenos v rezervo) ali izguba

Evropska ljudska stranka

PPE

1 486

3 486

4 971

68 %

–  303

Stranka evropskih socialistov

PES

913

3 100

4 013

77 %

–  71

Evropska stranka liberalcev, demokratov in reformistov

ELDR

377

1 179

1 556

79 %

10

Evropska stranka zelenih

EGP

568

644

1 211

60 %

129

Stranka evropske levice

EL

165

562

728

76 %

–  16

Združenje za Evropo narodov

AEN

68

385

453

85 %

0

Evropska demokratska stranka

EDP

58

249

307

85 %

6

Evropska svobodna zveza

EFA

67

227

294

72 %

–  21

Demokrati EU

EUD

139

217

356

85 %

36

Skupaj

 

3 841

10 048

13 890

73 %

–  230

127.

se strinja s sklepi in priporočili notranjega revizorja v revizijskem poročilu št. 09/10 (spremljanje revidiranih prispevkov za politične skupine na evropski ravni in nova revizija evropskih političnih ustanov ter pravil o rezervah in prenosu presežkov) in poziva zadevne službe, da izvedejo 27 zahtevanih ukrepov in zlasti nujne ukrepe, ki zadevajo:

vpeljavo obvezne vzorčne strukture za poročanje o izvajanju dejavnosti evropskih političnih strank in s tem povezanih upravičenih odhodkov (dva nujna ukrepa), da se bodo na voljo primerna orodja za presojo upravičenosti dejavnosti in/ali stroškov,

pravilno uporabo pravil za stvarne prispevke,

izvajanje naknadnih kontrol na kraju samem, na podlagi ocen tveganja,

vpeljavo obvezne vzorčne strukture tudi za ustanove,

določitev meril za sprejemanje stvarnih prispevkov;

128.

s tem v zvezi pozdravlja vzpostavitev notranje delovne skupine z nalogo preverjanja praktičnih ukrepov, ki naj bi jih izvedel GD za finance;

129.

poleg tega poudarja, da stranke in ustanove potrebujejo sistem standardnih zunanjih revizij, in ne trenutne proste izbire pri imenovanju zunanjih revizorjev, kot tudi to, da mora uprava Parlamenta strogo uporabljati računovodska pravila, zlasti glede stvarnih prispevkov, prenosov in rezerv; zato pozdravlja odločitev, ki jo je pred kratkim sprejelo predsedstvo, da bo Parlament zagotovil in plačal zunanjega revizorja za stranke in ustanove;

Prostovoljni pokojninski sklad

130.

ugotavlja, da je predsedstvo na svoji seji 1. aprila 2009 med drugim sklenilo, da Parlament prevzame pravno odgovornost, da članom sistema zagotovi pravico do dodatne pokojnine; pozdravlja dejstvo, da:

(i)

sta bili možnost pridobitve znižane pokojnine od 50. leta naprej in možnost prejetja pavšalnega zneska, ki ustreza 25 % pokojninskih pravic, odpravljeni, da bi se izboljšala likvidnost sklada in preprečila prezgodnja izguba kapitala;

(ii)

je bila pokojninska doba za sistem zvišana s 60 na 63 let;

(iii)

so bili upravljavci skladov pozvani, naj sprejmejo bolj preudarno in uravnoteženo naložbeno strategijo in se izognejo izpostavljanju sklada tveganjem nihanja menjalnega tečaja;

131.

ugotavlja, da je bil ogromen aktuarski primanjkljaj ob koncu leta 2008 (približno 120 000 000 EUR) v veliki meri zmanjšan (čeprav je 31. decembra 2009 znašal še 84 500 000 EUR) zaradi izboljšav na trgih; vendar poudarja, da bo treba izvesti novo aktuarsko študijo, da se oceni učinek sklepov predsedstva o ukrepih, ki se uporabljajo za poslance, ki so vključeni v sistem;

132.

ugotavlja, da bi moral generalni sekretar Odboru za proračunski nadzor predložiti sporočilo, kjer bi pojasnil vlogo Parlamenta pri upravljanju in nadziranju premoženja sklada; opozarja, da bo v skladu s predvidevanji pokojninskega sklada tudi po izvedbi restriktivnih ukrepov, sprejetih leta 2009 glede plačevanja pravic, nastal znaten aktuarski primanjkljaj in bo sklad med letoma 2020 in 2025 izčrpal svoja sredstva; meni, da se primanjkljaj ne bi smel poravnati z denarjem davkoplačevalcev, temveč bi ga moral poravnati sklad sam;

Kraji dela

133.

je seznanjen s proračunskimi omejitvami, s katerimi se zaradi finančne in gospodarske krize soočajo mnoge države članice, ter s potrebo po kritični preučitvi morebitnih možnosti za prihranke na vseh ravneh, tudi na ravni Unije; glede na to stanje poudarja, da bi lahko dosegli dejanske prihranke, če bi Parlament imel samo en kraj dela na isti lokaciji;

Zeleni Parlament

134.

ponavlja svojo zahtevo, da se Odboru za proračunski nadzor predloži kopijo letnega poročila o EMAS;

135.

poziva upravo, naj pospeši ukrepe za korenito zmanjšanje porabe papirja v instituciji; meni, da je izčrpna uporaba elektronskih naprav osrednjega pomena, da bi se izognili več kot 1 000 tonam odpadnega papirja vsako leto; meni tudi, da bi morali imeti poslanci možnost sporočiti, da ne potrebujejo natisnjenih dokumentov;

136.

meni, da emisije pri prevozu prispevajo največji delež emisij ogljika Parlamenta, ki jih želi v skladu z akcijskim načrtom za CO2 do leta 2020 zmanjšati za 30 %; zato zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, s katerimi bi zmanjšali emisije ogljika; pozdravlja študijo o kompenzaciji na tem področju; poziva pristojne službe Parlamenta, naj ob rezervaciji potovanj sistematično posredujejo informacije o emisijah, ki jih povzročajo različni načini prevoza;

137.

pozdravlja predlog, da bi se v vse sejne sobe Parlamenta namestile pipe s pitno vodo, saj bi tako varčevali z viri v skladu z akcijskim načrtom za CO2, ki ga je predsedstvo sprejelo februarja 2009;

138.

poziva pristojne službe Parlamenta, naj predstavijo ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti stavb Parlamenta, zlasti v zvezi z naknadno namestitvijo steklenih površin in mostov;

139.

spodbuja upravo Parlamenta, da zamenja službena vozila z okolju prijaznimi avtomobili ter stalno posodablja svoj vozni park z avtomobili, ki onesnažujejo manj, in z organizacijo skupnih prevozov z miniavtobusi VIP na letališči v Bruslju in Strasbourgu, da se zmanjšajo emisije ogljika Parlamenta; ponavlja zahtevo, ki jo je izrazil v resoluciji o podelitvi razrešnice za leto 2008, da bi Parlament vzpostavil lastno izposojo koles v Strasbourgu; odločno zahteva, da se to uresniči do septembra 2011; ugotavlja, da bi se lahko z izboljšano možnostjo izposoje koles zmanjšal avtomobilski vozni park;

140.

v okviru trajnostnega razvoja v Parlamentu spodbuja uporabo zakupljenega vlaka za prevoz iz Bruslja v Strasbourg med plenarnimi zasedanji; je zaskrbljen nad tem, da akreditirani pomočniki čedalje pogosteje segajo po drugih načinih prevoza, ker ne morejo dobiti vozovnice za zakupljeni vlak; spominja, da bi morali imeti poslanci, uradniki Parlamenta in akreditirani pomočniki pri nakupu kart za zakupljeni vlak prednost pred zunanjimi kupci;

141.

pozdravlja sporazum o „sistemu tretjega plačnika“ z družbo STIB (23), s čimer Parlament prispeva 50 % k ceni letnih sezonskih vozovnic za svoje uslužbence v Bruslju kot okoljski ukrep, da se tako zmanjšajo emisije ogljika Parlamenta s spodbujanjem zaposlenih, da uporabljajo javni prevoz; svojo upravo spodbuja, naj se pogaja o podobnih sporazumih z belgijsko nacionalno železniško družbo (SNCB-NMBS) in regionalnimi avtobusnimi družbami;

142.

predlaga, da se letalske milje, zbrane na potovanjih, povezanih z delom, uporabijo za nakup letalskih vozovnic, s čimer bi zmanjšali precejšnje stroške potovanj Parlamenta;

143.

meni, da se dobre navade v zvezi z varstvom okolja privzgajajo že v zgodnjem otroštvu, zato bi bilo tudi učence evropskih šol treba spodbujati, da se vozijo s šolskimi avtobusi, ne z zasebnimi avtomobili.


(1)  UL L 69, 13.3.2009.

(2)  UL C 308, 12.11.2010, str. 1.

(3)  UL C 172, 30.6.2010, str. 1.

(4)  UL C 303, 9.11.2010, str. 1.

(5)  UL C 308, 12.11.2010, str. 129.

(6)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(7)  PE 349.540/Bur/Ann/fin.

(8)  UL C 247 E, 15.10.2009, str. 78.

(9)  UL C 279 E, 19.11.2009, str. 163.

(10)  UL C 303, 9.11.2010, str. 198.

(11)  UL L 252, 25.9.2010, str. 3.

(12)  1 001 kamera v Bruslju, 238 v Luxembourgu in 364 v Strasbourgu.

(13)  Točka 61 njegove resolucije z dne 5. maja 2010 (UL L 252, 25.9.2010, str. 11).

(14)  Na voljo na naslovu: http://www.europarl.europa.eu/document/activities/cont/201009/20100901ATT80830/20100901ATT80830FR.pdf.

(15)  Odstavek 9.14 letnega poročila za leto 2009 (UL C 303, 9.11.2010, str. 199).

(16)  Zapisnik seje predsedstva z dne 19. aprila 2010, PE 439.765/BUR.

(17)  Po ratifikaciji protokola o spremembah protokola o prehodnih odločbah, ki bo priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL C 263, 29.9.2010, str. 1).

(18)  Med 25 000 in 30 000 obiskov na mesec.

(19)  Nagrada Lux: okrog 321 000 EUR, mladinska nagrada Karla Velikega: okrog 24 000 EUR, evropska nagrada za novinarstvo: okrog 105 500 EUR, nagrada Saharova: okrog 300 000 (vsi zneski so iz leta 2009).

(20)  Točka 91 resolucije z dne 5. maja 2010 (UL L 252, 25.9.2010, str. 15).

(21)  Vsi zneski so v tisoč EUR.

(22)  Vsi zneski so v tisoč EUR.

(23)  Société de transports intercommunaux de Bruxelles.


Top