—

V uradnem obvestilu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz aprila 2010 je bil napovedan primanjkljaj v vrednosti 4,1 % BDP za leto 2010. Dejanski rezultat je bil veliko boljši, saj je primanjkljaj znašal 2,5 % BDP.

—

Boljši rezultat od pričakovanega se v glavnem razlaga z gospodarsko rastjo, ki je presegla pričakovanja, ter izboljšanimi razmerami na trgu dela, zaradi česar so se povečali prihodki od davkov (zlasti DDV in davka na dohodek), medtem ko je bila rast odhodkov na splošno omejena.

—

V spomladanski napovedi služb Komisije za leto 2011 se pričakuje, da se bo primanjkljaj v letu 2011 zmanjšal na 1 % BDP. Podobno je tudi v posodobljeni različici programa za stabilnost za leto 2011 napovedano, da bo primanjkljaj v letu 2011 znašal 0,9 % BDP. Izboljšanje fiskalnega salda glede na prejšnje leto so spodbudili ciklični dejavniki, ki odražajo pričakovano nadaljevanje sorazmerno živahne gospodarske dejavnosti, in nekatera diskrecijska zvišanja davkov (zlasti davka na energijo in davka na proizvode) v vrednosti približno 0,5 % BDP. Po napovedih služb Komisije in posodobljene različice programa za stabilnost za leto 2011 naj bi se primanjkljaj v letu 2012 še dodatno malo izboljšal, in sicer na 0,7 % BDP.

—

V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2011 in strukturnim saldom (ki so ga izračunale službe Komisije na podlagi informacij iz najnovejše posodobitve programa za stabilnost z uporabo enotne metodologije) v letu 2011 se ocenjuje, da bo strukturni saldo ugodnejši od srednjeročnega cilja, ki so ga finski organi opredelili kot strukturni presežek v višini 0,5 % BDP. Vendar se ocenjuje, da se bo strukturni saldo malo poslabšal in srednjeročno dosegel negativne vrednosti. Ta očiten padec ocenjenega strukturnega salda je posledica na splošno stabilnega nominalnega primanjkljaja v razmerah ugodnih napovedi glede rasti, ki bodo zapolnile trenutno veliko proizvodno vrzel. Posledično se ocenjuje, da bo strukturni saldo v letu 2015, očiščen cikličnih dejavnikov ter enkratnih ukrepov in drugih začasnih ukrepov, če ne bodo sprejeti dodatni ukrepi, dosegel raven malo pod –1,2 % BDP ki je najnižja raven, ki še preprečuje, da bi ob običajnih cikličnih nihanjih bila presežena referenčna vrednost 3 % BDP. Po napovedih programa za stabilnost, ki segajo do leta 2015, naj bi se splošni javnofinančni primanjkljaj v obdobju 2013–2015 gibal okrog 1 % BDP.

—

Po napovedih služb Komisije iz pomladi 2011 naj bi se delež dolga z 48,4 % BDP, zabeleženih leta 2010, v letu 2012 zvišal na 52,2 % BDP. V posodobitvi programa za stabilnost je napovedano, da se bo delež dolga do leta 2012 povzpel na 51,3 % BDP.