—

Julija 2005 so države pogodbenice sprejele Spremembo Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala.

—

Od septembra 2005 je na voljo za podpis Mednarodna konvencija za preprečevanje jedrskega terorizma.

—

Aprila 2004 pa je Varnostni svet ZN sprejel Resolucijo 1540(2004) o orožju za množično uničevanje in nedržavnih akterjih.

—

Varnostni svet ZN v Resoluciji 1373(2001) države poziva, naj čimprej pristopijo k ustreznim mednarodnim konvencijam in protokolom, ki se nanašajo na terorizem.

—

zakonodajne in regulativne infrastrukture z jasno razmejenimi pristojnostmi med različnimi organizacijami in operaterji,

—

razvoj človeških virov,

—

določitev postopkov in usklajevalnih nalog, in

—

tehnična podpora za nacionalne infrastrukture, ob upoštevanju, da se ureditev jedrske varnosti znotraj jedrskih obratov/lokacij razlikuje od ureditve, ki je potrebna zunaj takšnih objektov/lokacij za zaščito civilnega prebivalstva pred dogodki, povezanimi z jedrsko varnostjo, pri katerih so prisotne radioaktivne snovi.

1.

vzdržnost in učinkovitost podpore, ki so jo zagotavljali prejšnji skupni ukrepi (3);

2.

okrepitev infrastrukture držav v podporo jedrski varnosti: ustanavljanje nacionalnih centrov za podporo jedrski varnosti;

3.

krepitev zakonodajne in regulativne infrastrukture držav;

4.

okrepitev ukrepov jedrske varnosti za jedrske in druge radioaktivne materiale;

5.

okrepitev zmogljivosti držav za ukrepanje v zvezi z jedrskimi in radioaktivnimi materiali, ki ni pod regulativnim nadzorom.

—

v Jugovzhodni Evropi:

Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Republika Moldavija, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in Turčija,

—

na območju Srednje Azije:

Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan,

—

na območju Kavkaza:

Armenija, Azerbajdžan in Gruzija,

—

na sredozemskem območju Bližnjega vzhoda:

Izrael, Jordanija, Libanon, Sirska arabska republika,

—

v Afriki:

Alžirija, Angola, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Centralnoafriška republika, Čad, Kamerun, Komori, Kongo (Brazzaville), Demokratična republika Kongo, Džibuti, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Južna Afrika, Kenija, Lesoto, Liberija, Libijska arabska džamahirija, Madagaskar, Malavi, Mali, Maroko, Mauritius, Mavretanija, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Ruanda, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Somalija, Sudan, Svazi, Združena republika Tanzanija, Togo, Tunizija, Uganda, Zambija, Zimbabve in Zelenortski otoki,

—

na območju Jugovzhodne Azije:

Bangladeš, Brunej, Filipini, Indonezija, Kambodža, Laos, Malezija, Mjanmar, Singapur, Tajska in Vietnam,

—

na območju Zaliva:

Bahrajn, Iran, Irak, Kuvajt, Sultanat Oman, Katar, Saudova Arabija, Združeni arabski emirati in Jemen,

—

na območju Južne Amerike:

Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Paragvaj, Peru, Surinam, Urugvaj in Venezuela,

—

na območju Karibov in Srednje Amerike:

Antigua in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Kostarika, Kuba, Dominika, Dominikanska republika, Salvador, Grenada, Gvatemala, Haiti, Honduras, Jamajka, Mehika, Nikaragva, Panama, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine ter Trinidad in Tobago.

—

pregled nad oceno potreb po podpori na področju jedrske varnosti v državah upravičenkah, tako na ravni države kot tudi na ravni posameznih objektov, lokacij, prevozov ali drugih uporab, pri katerih se uporablja ali skladišči jedrski in radioaktivni material,

—

določitev držav in projektov, ki imajo visoko prednost pri podpori na podlagi tega sklepa,

—

ocena vzdržnosti in učinkovitosti podpore v državah, ki so je bile predhodno deležne na podlagi skupnih ukrepov in drugih prispevkov Unije.

—

Na podlagi Skupnih ukrepov (4) je bilo podpore pri krepitvi različnih ukrepov v okviru njihovega sistema jedrske varnosti deležnih skupaj 52 držav. S temi ukrepi je bilo osebju v zadevnih državah zagotovljeno usposabljanje, zagotovljena je bila oprema za izboljšanje fizičnega varovanja in spremljanje sevanja na mejnih prehodih, ranljivi radioaktivni viri pa so bili preneseni v varno in varovano hrambo oziroma nazaj v državo izvora ali dobavitelja. Sredstva so bila omejena in morda niso zadostovala za uvedbo povezanih in potrebnih sistemov za nadzor kakovosti ali drugih dopolnilnih ukrepov, ki bi bili potrebni za zagotovitev polne učinkovitosti; ter poleg tega

—

preveriti vzdržnost in učinkovitost podpore, ki se je zagotavljala doslej na podlagi skupnih ukrepov, ter po potrebi ponuditi dodatno podporo, da se doseže zahtevana učinkovitost.

—

metodologija, vključno z vrsto meril, za ocenjevanje vzdržnosti in učinkovitosti predhodne podpore,

—

v državah prejemnicah podpore na področju jedrske varnosti, je poskrbljeno za sistem zagotavljanja kakovosti, vključno s preskušanjem in pilotnim izvajanjem,

—

določitev nadaljnje pomoči, ki bi bila potrebna za ohranjanje ali zagotavljanje želenega dosežka na področju jedrske varnosti,

—

nepretrgoma delujoča oprema in kompetentno osebje, kar zagotavlja nadaljnja pomoč pri vzpostavljanju lokalne zmogljivosti za vzdrževanje opreme, popravilo okvarjene opreme ali zamenjavo poškodovanih delov,

—

države imajo zanesljiv dostop do kompetentnega osebja preko usposabljanja ustreznega osebja.

—

državam pomagati pri zagotavljanju razpoložljivosti tehnične in znanstvene podpore ter pri razvoju človeških virov, ki jih potrebujejo za učinkovito trajno jedrsko varnost,

—

ugotoviti kakšno tehnično, znanstveno in izobraževalno podporo bi bilo mogoče ponuditi državam v regiji in podregiji,

—

ugotoviti, katere obstoječe nacionalne zmogljivosti v državah lahko pripomorejo k zagotavljanju tehnične, znanstvene ali izobraževalne podpore, ki bi bila potrebna za sisteme jedrske varnosti držav.

—

vzpostavljeni so regionalni in/ali nacionalni centri v podporo jedrski varnosti (NSSC-ji), in sicer v skladu z zasnovo in metodologijo NSSC (zbirka IAEA Nuclear Security Series). Med dosežki bodo:

—

zagotovitev opreme in storitev strokovnjakov za ustanovitev državnega ali regionalnega NSSC,

—

trajni nacionalni sistemi jedrske varnosti, ki spodbujajo primerno kulturo jedrske varnosti, s poglobljenim skupnim delovanjem in sodelovanjem med pristojnimi organi in drugimi organizacijami, ki so odgovorne za jedrsko varnost, ter dobro razvita mreža znanja o jedrski varnosti.

—

okrepiti nacionalne zakonodajne in regulativne infrastrukture, ki zadevajo jedrski in drug radioaktiven material, da bi države lahko izpolnjevale obveznosti iz zavezujočih in nezavezujočih mednarodnih pravnih instrumentov, vključno s sporazumi o nadzornih ukrepih in dodatnimi protokoli,

—

okrepiti nacionalne zakonodajne okvire za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, sklenjenih med državami in MAAE, zlasti kar zadeva izvajanje celovitega državnega sistema vodenja evidenc jedrskega materiala in nadzora nad njimi (SSAC),

—

okrepiti nacionalno regulativno infrastrukturo za varnost pred sevanji in varovanje radioaktivnih materialov.

—

povečano število držav je začelo s pripravami za razvoj in sprejem celovite in usklajene zakonodaje na nacionalni ravni, ki obsega jedrsko varnost, zaščito, nadzorne ukrepe in odgovornost za jedrsko škodo, ter tako prispevajo k usklajenemu, okrepljenemu in bolj univerzalnemu sistemu jedrske varnosti,

—

povečano število držav je pristopilo k CPPNM in njeni spremembi in k Mednarodni konvenciji za preprečevanje jedrskega terorizma in/ali so izjavile, da nameravajo izvajati okvir jedrske varnosti,

—

povečano število držav je sprejelo nacionalno zakonodajo, potrebno, da bi država lahko izpolnjevala svoje obveznosti iz sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, sklenjenih z MAAE,

—

okrepljena zakonodajna in regulativna infrastruktura bo pridobljena preko strokovnega svetovanja, vzpostavitve/nadgradnje nacionalne regulativne infrastrukture za varstvo pred sevanji in varnost radioaktivnega materiala na podlagi ocenjevalnih storitev MAAE, npr. integrirane storitve pregleda regulativne infrastrukture, drugih svetovalnih storitev ter opreme in usposabljanja.

—

v izbranih državah okrepiti fizično varovanje jedrskih objektov in jedrskih materialov pri jedrskih uporabah,

—

v izbranih državah okrepiti nadzor in fizično varovanje radioaktivnih materialov pri nejedrskih uporabah,

—

v izbranih državah odkriti in identificirati radioaktivne vire v okoliščinah, ki narekujejo potrebo zavarovanje virov in njihov prenos v varno in varovano hrambo v izbranih državah, vključno z vrnitvijo v državo izvora ali vrnitvijo dobavitelju,

—

okrepiti tehnične in upravne sisteme, ki so bili vzpostavljeni za evidentiranje in nadzor nad jedrskimi materiali, vključno z okrepitvijo obstoječih SSAC-ev, vzpostavljenih za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, tudi v državah z omejenimi jedrskimi programi ter zmanjšanimi obveznostmi glede poročanja v skladu s t.i. „protokoli o majhnih količinah“ k njihovim sporazumom o nadzornih ukrepih,

—

v izbranih državah okrepiti nacionalne registre radioaktivnih snovi, materialov in virov.

—

učinkovitejše fizično varovanje jedrskih materialov na izbranih jedrskih objektih in lokacijah ter radioaktivnih virov pri nejedrskih uporabah (npr. medicinska in industrijska uporaba, ali radioaktivni odpadki),

—

zmanjšanje tveganja iz radioaktivnih virov v negotovih okoliščinah preko učinkovitejšega fizičnega varovanja, ali po potrebi razgradnje in prenosa v varno in varovano skladišče v državi ali v drugih izbranih državah,

—

zmanjšano število radioaktivnih virov v nenadzorovanih in nevarovanih okoliščinah preko podpore nacionalnim kampanjam iskanja in varovanja v izbranih državah,

—

vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitih tehničnih in upravnih sistemov za vodenje evidenc in nadzor nad jedrskimi materiali, vključno z vzpostavitvijo novih in/ali okrepitvijo obstoječih SSAC-jev, zmožnih izvajanja sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, vključno v državah, v katerih veljajo „protokoli o manjših količinah“,

—

usposabljanje za izbrano osebje, ki je upravičeno do podpore, da se poveča verjetnost izvajanja in ohranjanja učinkovite ureditve fizičnega varovanja.

—

v izbranih državah okrepiti zmogljivosti, s katerimi države preprečujejo pretok jedrskih in radioaktivnih materialov izven nacionalnega okvira licenciranih dejavnosti ter skrbijo za učinkovit nadzor meja in pripravljenost za ukrepanje.

—

izboljšani sistem(-i) za zbiranje in vrednotenje informacij, zbranih iz odprtih virov in kontaktnih točk držav, o nedovoljenem prometu z jedrskim materialom, kar bo pripomoglo k boljšemu poznavanju nedovoljenega prometa z jedrskim materialom in okoliščin, v katerih se odvija. Na podlagi teh informacij se bodo v prihodnje lažje določale prednostne dejavnosti v boju proti nedovoljenemu prometu,

—

s strokovno pomočjo vzpostavljeni nacionalni okviri za boj proti nedovoljenemu prometu in za izboljšanje nacionalnega usklajevanja in nadzora nad čezmejnim pretokom radioaktivnih materialov, občutljive jedrske opreme in tehnologije,

—

učinkovite zmogljivosti za spremljanje sevanja na izbranih mejnih prehodih na podlagi pridobljene opreme za nadzor meje in strokovnega svetovanja za te mejne prehode,

—

izboljšana priprava nacionalnih načrtov za ukrepanje in usposabljanje za uslužbence organov pregona na temo metodologije ukrepanja,

—

dobro usposobljeni, dobro obveščeni in kompetentni uslužbenci organov pregona v zadevnih državah, kar se jim omogoči z usposabljanjem in drugimi oblikami pomoči za razvoj kadrov.