Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010D0585

    Sklep Sveta 2010/585/SZVP z dne 27. septembra 2010 o podpori dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

    UL L 259, 1.10.2010, p. 10–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/585/oj

    1.10.2010   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 259/10


    SKLEP SVETA 2010/585/SZVP

    z dne 27. septembra 2010

    o podpori dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 26(2) in člena 31(1) Pogodbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki v Poglavju III opredeljuje seznam ukrepov proti širjenju takega orožja, ki jih je treba sprejeti tako v Uniji kot tudi v tretjih državah.

    (2)

    Unija Strategijo dejavno izvaja in uveljavlja ukrepe iz Poglavja III Strategije, in sicer zlasti s sproščanjem finančnih sredstev, namenjenih podpori za posebne projekte, ki jih izvajajo večstranske institucije, kakršna je tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE).

    (3)

    Svet je 17. novembra 2003 sprejel Skupno stališče 2003/805/SZVP o vsesplošni uporabi in krepitvi multilateralnih sporazumov na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev (1). V omenjenem skupnem stališču se med drugim poziva k pospeševanju sklenitve celovitih sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov z MAAE, Unijo pa obvezuje, da deluje tako, da bodo Dodatni protokol in celoviti sporazumi o nadzornih ukrepih postali merilo sistema preverjanja MAAE.

    (4)

    Svet je 17. maja 2004 sprejel Skupni ukrep 2004/495/SZVP o podpori dejavnostim MAAE na podlagi Načrta za jedrsko varnost in v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (2).

    (5)

    Svet je 18. julija 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/574/SZVP o podpori dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (3).

    (6)

    Svet je 12. junija 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/418/SZVP o podpori dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (4).

    (7)

    Svet je 14. aprila 2008 sprejel Skupni ukrep 2008/314/SZVP o podpori dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (5).

    (8)

    Krepitev nadzora nad visokoaktivnimi radioaktivnimi viri ostaja v skladu z izjavo in Akcijskim načrtom G-8 o varovanju radioaktivnih virov, sprejetima na vrhu v Evianu leta 2003, pomemben cilj Unije, ki se ga bo zasledovalo z vzpostavljanjem kontaktov s tretjimi državami.

    (9)

    Julija 2005 so se države pogodbenice in Evropska skupnost za atomsko energijo soglasno dogovorile o spremembi Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala (CPPNM), tako da bo področje njene uporabe zajemalo tudi jedrski material in objekte pri miroljubni domači uporabi in skladiščenju ter pri prevozu, države pogodbenice pa bodo za kršitve morale predvideti kazenske sankcije.

    (10)

    Od septembra 2005 je na voljo za podpis Mednarodna konvencija za preprečevanje jedrskega terorizma. Z začetkom veljave bo države pogodbenice obvezovala, da uveljavijo zakonodajo, s katero bodo te kršitve inkriminirane.

    (11)

    MAAE sledi enakim ciljem, kakor so navedeni v uvodnih izjavah od 3 do 10. Zanje si prizadeva z izvajanjem svojega Načrta za jedrsko varnost, ki se v celoti financira iz prostovoljnih prispevkov v Sklad za jedrsko varnost MAAE.

    (12)

    Unija je 12. in 13. aprila 2010 sodelovala na vrhu o jedrski varnosti, ki ga je sklical predsednik Združenih držav Amerike, in se zavezala k še odločnejšim prizadevanjem za okrepitev jedrske varnosti in pomoči tretjim državam na tem področju.

    (13)

    Da bi pripomogli k premagovanju konkretnih izzivov na področju jedrske varnosti in neširjenja v azijskih državah zlasti ob vse večjem številu jedrskih uporab, med drugim na področju medicine, kmetijstva in voda ter prav tako na področju jedrskih raziskav, bi bilo treba s tem sklepom izrecno podpreti dejavnosti MAAE v Jugovzhodni Aziji. Pri tej podpori bi bilo treba upoštevati vse večjo vlogo Azije kot partnerja Unije na področju varnosti. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti krepitvi jedrske varnosti in varnosti neenergetskih jedrskih uporab v upravičenih državah –

    SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    1.   Za namene takojšnjega in praktičnega izvajanja nekaterih elementov Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljnjem besedilu: Strategija), Unija podpira dejavnosti MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja, in sicer v podporo naslednjim ciljem:

    (a)

    doseganju napredka glede univerzalnosti mednarodnih instrumentov na področju neširjenja in jedrske varnosti, vključno s celovitimi sporazumi o nadzornih ukrepih in Dodatnim protokolom;

    (b)

    izboljšanju varovanja materialov in opreme ter ustrezne tehnologije, ki bi lahko postali predmet širjenja, zagotavljanju zakonodajne in regulativne pomoči na področju jedrske varnosti in nadzornih ukrepov;

    (c)

    izboljšanju odkrivanja nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi materiali ter odzivanja nanj.

    2.   Projekti MAAE, ki ustrezajo ukrepom iz Strategije, imajo naslednje cilje:

    (a)

    okrepitev nacionalne zakonodajne in regulativne infrastrukture za izvajanje mednarodnih instrumentov na področju jedrske varnosti in preverjanja, vključno s celovitimi sporazumi o nadzornih ukrepih in Dodatnim protokolom;

    (b)

    pomoč državam pri krepitvi varnosti jedrskih in drugih radioaktivnih materialov ter nadzora nad njimi;

    (c)

    okrepitev zmogljivosti držav za odkrivanje nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi materiali ter za odzivanje nanj.

    Ti projekti se po prvotni oceni, ki jo izvede skupina strokovnjakov, izvajajo v državah, ki potrebujejo pomoč na teh področjih.

    Projekti so podrobno opisani v Prilogi.

    Člen 2

    1.   Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP).

    2.   Projekte iz člena 1(2) izvaja MAAE kot izvajalec. To nalogo opravlja pod nadzorstvom VP. V ta namen se VP po potrebi dogovarja z MAAE.

    Člen 3

    1.   Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2), ki se financira iz splošnega proračuna Unije, znaša 9 966 000 EUR.

    2.   Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

    3.   Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1, ki imajo obliko nepovratne pomoči. V ta namen z MAAE sklene sporazum o financiranju. V sporazumu o financiranju se določi, da MAAE poskrbi za razpoznavnost prispevka Unije, ustrezno njegovemu obsegu.

    4.   Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Če ima Komisija v tem postopku kakršne koli težave, o tem obvesti Svet, kakor tudi o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.

    Člen 4

    VP poroča Svetu o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih poročil pripravljenih s strani MAAE. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga izvede Svet. Komisija zagotovi informacije o finančnih vidikih izvajanja projektov iz člena 1(2).

    Člen 5

    Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

    Veljati preneha 24 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o financiranju med Komisijo in MAAE ali 12 mesecev po datumu sprejetja, če do tega datuma ni sklenjen sporazum o financiranju.

    V Bruslju, 27. septembra 2010

    Za Svet

    Predsednik

    K. PEETERS


    (1)  UL L 302, 20.11.2003, str. 34.

    (2)  UL L 182, 19.5.2004, str. 46.

    (3)  UL L 193, 23.7.2005, str. 44.

    (4)  UL L 165, 17.6.2006, str. 20.

    (5)  UL L 107, 17.4.2008, str. 62.


    PRILOGA

    Podpora Evropske unije dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

    1.   Uvod

    Število terorističnih napadov se v državah članicah Unije in drugod v preteklih letih nikakor ni zmanjšalo. Mednarodna skupnost je v okviru različnih forumov ugotovila, da je nevarnost uspešnega jedrskega terorizma z jedrskim ali drugim radioaktivnim materialom še vedno velika. Tudi v nedavnih poročilih o nedovoljeni trgovini, vključno z zelo občutljivim jedrskim materialom, je bila poudarjena stalna nevarnost, da bi takšne materiale lahko pridobili teroristi.

    Mednarodna skupnost se je odločno odzvala na to grožnjo in sprejela več pobud, s katerimi naj bi preprečili, da bi se jedrski ali drug radioaktiven material znašel v rokah teroristov.

    Preverjanje MAAE ostaja nepogrešljivo sredstvo za vzpostavljanje zaupanja med državami glede prizadevanj za neširjenje jedrskega orožja ter za razvoj miroljubne uporabe jedrskega materiala.

    Nedavni premiki na mednarodnem prizorišču so prinesli niz novih in okrepljenih mednarodnih instrumentov, ki so pomembni za jedrsko varnost in preverjanje:

    Julija 2005 so države pogodbenice sprejele Spremembo Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala.

    Od septembra 2005 je na voljo za podpis Mednarodna konvencija za preprečevanje jedrskega terorizma.

    Aprila 2004 pa je Varnostni svet ZN sprejel Resolucijo 1540(2004) o orožju za množično uničevanje in nedržavnih akterjih.

    Varnostni svet ZN v Resoluciji 1373(2001) države poziva, naj čimprej pristopijo k ustreznim mednarodnim konvencijam in protokolom, ki se nanašajo na terorizem.

    K izvajanju Pravil ravnanja za varnost in zaščito radioaktivnih virov se je politično zavezalo več kot 95 držav (1). Poleg tega sta Generalna konferenca in Svet guvernerjev MAAE sprejela več resolucij in sklepov o krepitvi sistema nadzornih ukrepov MAAE (2).

    Državam bi izvajanje teh mednarodnih instrumentov vsaj v določenem delu lahko znatno olajšala pomoč v okviru načrtov MAAE za jedrsko varnost (NSP) za obdobji 2003–2005 in 2006–2009. Septembra 2009 je bil sprejet NSP MAAE za obdobje 2010–2013, ki se močno navezuje na načrte pred njim. Cilj tega NSP je prispevati h globalnim prizadevanjem za učinkovito varnost povsod tam po vsem svetu, kjer se uporabljajo, hranijo in/ali prevažajo jedrski ali drug radioaktiven material in v pripadajočih objektih, in sicer s pomočjo državam, na njihovo zahtevo, pri njihovih prizadevanjih za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovite jedrske varnosti s podporo na področju krepitve zmogljivosti, usmeritev, razvoja človeških virov, trajnostnem ravnanju in zmanjševanju tveganj. Prav tako je cilj pomagati državam pri pristopanju k mednarodnim pravnim instrumentom na področju jedrske varnosti in pri njihovemu izvajanju, ter krepiti mednarodno sodelovanje in usklajevanje pomoči, ki se zagotavlja na podlagi dvostranskih sporazumov in drugih mednarodnih pobud na način, ki bi prispeval k varni in mirni uporabi jedrske energije in naprav z radioaktivnimi snovmi.

    NSP MAAE zasledujejo cilje, podobne tistim iz nekaterih delov Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. Ti predvidevajo celovit pristop k jedrski varnosti, ki v vseh fazah („od zibeli do groba“) zagotavlja regulativni nadzor, evidentiranost in varovanje jedrskih in drugih radioaktivnih materialov med uporabo, skladiščenjem in transportom, tako kratkoročno kot dolgoročno. Če pa bi varovanje odpovedalo, je treba določiti varnostne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče odkriti morebitno krajo ali poskuse tihotapljenja tega materiala preko mednarodnih meja in se odzvati na morebitna storjena zlonamerna dejanja z jedrskimi ali drugimi radioaktivnimi materiali.

    MAAE je uspešno zaključila izvajanje skupnih ukrepov 2004/495/SZVP in 2005/574/SZVP. Poleg tega je MAAE v zadnji fazi izvajanja Skupnega ukrepa 2006/418/SZVP in uspešno izvaja Skupni ukrep 2008/314/SZVP.

    Z združenimi prispevki Unije je MAAE začrtala in izvedla dejavnosti v podporo prizadevanjem držav prejemnic na Kavkazu, v Srednji Aziji, Jugovzhodni Evropi, na sredozemskem območju Bližnjega vzhoda, v Afriki in v Jugovzhodni Aziji, katerih namen je okrepiti jedrsko varnost in uveljaviti mednarodne nadzorne ukrepe v teh državah.

    2.   Opis projektov

    Odgovornost vseh držav je, da vzpostavijo ustrezne sisteme za preprečevanje in odkrivanje zlonamernih dejanj z jedrskim ali drugim radioaktivnim materialom ter za odzivanje nanje. Če tega ne storijo, lahko ogrozijo globalno jedrsko varnost.

    Učinkovita infrastruktura jedrske varnosti zahteva multidisciplinaren pristop z naslednjimi elementi:

    zakonodajne in regulativne infrastrukture z jasno razmejenimi pristojnostmi med različnimi organizacijami in operaterji,

    razvoj človeških virov,

    določitev postopkov in usklajevalnih nalog, in

    tehnična podpora za nacionalne infrastrukture, ob upoštevanju, da se ureditev jedrske varnosti znotraj jedrskih obratov/lokacij razlikuje od ureditve, ki je potrebna zunaj takšnih objektov/lokacij za zaščito civilnega prebivalstva pred dogodki, povezanimi z jedrsko varnostjo, pri katerih so prisotne radioaktivne snovi.

    Za upravljanje dejavnosti, pri katerih je prisoten jedrski ali drug radioaktivni material, je potrebna trajnostna kultura jedrske varnosti. Zato je na jedrsko varnost treba gledati kot na dejavnik, ki šele omogoča širšo uporabo jedrske energije, ob upoštevanju sinergij med varnostjo, varovanjem in nadzornimi ukrepi zlasti ob upoštevanju načel vzdržnosti in učinkovitosti.

    Ta sklep se izvaja na naslednjih petih področjih:

    1.

    vzdržnost in učinkovitost podpore, ki so jo zagotavljali prejšnji skupni ukrepi (3);

    2.

    okrepitev infrastrukture držav v podporo jedrski varnosti: ustanavljanje nacionalnih centrov za podporo jedrski varnosti;

    3.

    krepitev zakonodajne in regulativne infrastrukture držav;

    4.

    okrepitev ukrepov jedrske varnosti za jedrske in druge radioaktivne materiale;

    5.

    okrepitev zmogljivosti držav za ukrepanje v zvezi z jedrskimi in radioaktivnimi materiali, ki ni pod regulativnim nadzorom.

    Izbor držav in projektov, ki se bodo izvajali, se opravi na podlagi celovite ocene potreb, ki temelji na rezultatih ocenjevalnih misij in drugih razpoložljivih informacijah.

    Povpraševanje po podpori za ta prizadevanja je v državah članicah MAAE in tudi v državah, ki niso njene članice, še naprej veliko. Do podpore so upravičene naslednje države:

    v Jugovzhodni Evropi:

    Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Republika Moldavija, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Srbija in Turčija,

    na območju Srednje Azije:

    Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan,

    na območju Kavkaza:

    Armenija, Azerbajdžan in Gruzija,

    na sredozemskem območju Bližnjega vzhoda:

    Izrael, Jordanija, Libanon, Sirska arabska republika,

    v Afriki:

    Alžirija, Angola, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Centralnoafriška republika, Čad, Kamerun, Komori, Kongo (Brazzaville), Demokratična republika Kongo, Džibuti, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Gvineja Bissau, Južna Afrika, Kenija, Lesoto, Liberija, Libijska arabska džamahirija, Madagaskar, Malavi, Mali, Maroko, Mauritius, Mavretanija, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Ruanda, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Slonokoščena obala, Somalija, Sudan, Svazi, Združena republika Tanzanija, Togo, Tunizija, Uganda, Zambija, Zimbabve in Zelenortski otoki,

    na območju Jugovzhodne Azije:

    Bangladeš, Brunej, Filipini, Indonezija, Kambodža, Laos, Malezija, Mjanmar, Singapur, Tajska in Vietnam,

    na območju Zaliva:

    Bahrajn, Iran, Irak, Kuvajt, Sultanat Oman, Katar, Saudova Arabija, Združeni arabski emirati in Jemen,

    na območju Južne Amerike:

    Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Paragvaj, Peru, Surinam, Urugvaj in Venezuela,

    na območju Karibov in Srednje Amerike:

    Antigua in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Kostarika, Kuba, Dominika, Dominikanska republika, Salvador, Grenada, Gvatemala, Haiti, Honduras, Jamajka, Mehika, Nikaragva, Panama, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine ter Trinidad in Tobago.

    2.1   Ocena potreb po podpori

    Namen

    MAAE bo s celovito oceno ugotovila potrebe po okrepitvi ukrepov, ki prispevajo k učinkovitosti jedrske varnosti v navedenih državah. Ocena se bo opravila ob upoštevanju mednarodnega okvira jedrske varnosti, vključno z zavezujočimi in nezavezujočimi mednarodnimi pravnimi instrumenti in z njimi povezanimi usmeritvami MAAE. Kadar so bile zadevne države v izboru za podporo že na podlagi prejšnjih skupnih ukrepov in drugih prispevkov Unije, se prej opravljena ocena posodobi.

    Ocena bo po potrebi zajemala celovit nacionalni sistem jedrske varnosti, tudi pravni in regulativni sistem, fizično varovanje in vodenje evidenc ali register materialov ter varnostne ukrepe, ki se izvajajo na objektih, lokacijah ali pri prevozih. Ocenijo se tudi ureditve pri vzpostavljanju učinkovitega nadzora meja ter druge ureditve za ravnanje z jedrskim in radioaktivnim materialom izven regulativnega nadzora. Rezultati celovite ocene bodo služili kot podlaga za izbor držav, v katerih se bodo izvajali projekti.

    Rezultati:

    pregled nad oceno potreb po podpori na področju jedrske varnosti v državah upravičenkah, tako na ravni države kot tudi na ravni posameznih objektov, lokacij, prevozov ali drugih uporab, pri katerih se uporablja ali skladišči jedrski in radioaktivni material,

    določitev držav in projektov, ki imajo visoko prednost pri podpori na podlagi tega sklepa,

    ocena vzdržnosti in učinkovitosti podpore v državah, ki so je bile predhodno deležne na podlagi skupnih ukrepov in drugih prispevkov Unije.

    2.2   Izvajanje prednostnih projektov

    Področje 1:   Vzdržnost in učinkovitost podpore, ki se jo zagotavlja na podlagi skupnih ukrepov

    Namen:

    Na podlagi Skupnih ukrepov (4) je bilo podpore pri krepitvi različnih ukrepov v okviru njihovega sistema jedrske varnosti deležnih skupaj 52 držav. S temi ukrepi je bilo osebju v zadevnih državah zagotovljeno usposabljanje, zagotovljena je bila oprema za izboljšanje fizičnega varovanja in spremljanje sevanja na mejnih prehodih, ranljivi radioaktivni viri pa so bili preneseni v varno in varovano hrambo oziroma nazaj v državo izvora ali dobavitelja. Sredstva so bila omejena in morda niso zadostovala za uvedbo povezanih in potrebnih sistemov za nadzor kakovosti ali drugih dopolnilnih ukrepov, ki bi bili potrebni za zagotovitev polne učinkovitosti; ter poleg tega

    preveriti vzdržnost in učinkovitost podpore, ki se je zagotavljala doslej na podlagi skupnih ukrepov, ter po potrebi ponuditi dodatno podporo, da se doseže zahtevana učinkovitost.

    Rezultati:

    metodologija, vključno z vrsto meril, za ocenjevanje vzdržnosti in učinkovitosti predhodne podpore,

    v državah prejemnicah podpore na področju jedrske varnosti, je poskrbljeno za sistem zagotavljanja kakovosti, vključno s preskušanjem in pilotnim izvajanjem,

    določitev nadaljnje pomoči, ki bi bila potrebna za ohranjanje ali zagotavljanje želenega dosežka na področju jedrske varnosti,

    nepretrgoma delujoča oprema in kompetentno osebje, kar zagotavlja nadaljnja pomoč pri vzpostavljanju lokalne zmogljivosti za vzdrževanje opreme, popravilo okvarjene opreme ali zamenjavo poškodovanih delov,

    države imajo zanesljiv dostop do kompetentnega osebja preko usposabljanja ustreznega osebja.

    Področje 2:   Okrepitev infrastrukture držav v podporo jedrski varnosti: ustanavljanje nacionalnih centrov za podporo jedrski varnosti

    Namen:

    državam pomagati pri zagotavljanju razpoložljivosti tehnične in znanstvene podpore ter pri razvoju človeških virov, ki jih potrebujejo za učinkovito trajno jedrsko varnost,

    ugotoviti kakšno tehnično, znanstveno in izobraževalno podporo bi bilo mogoče ponuditi državam v regiji in podregiji,

    ugotoviti, katere obstoječe nacionalne zmogljivosti v državah lahko pripomorejo k zagotavljanju tehnične, znanstvene ali izobraževalne podpore, ki bi bila potrebna za sisteme jedrske varnosti držav.

    Rezultati:

    vzpostavljeni so regionalni in/ali nacionalni centri v podporo jedrski varnosti (NSSC-ji), in sicer v skladu z zasnovo in metodologijo NSSC (zbirka IAEA Nuclear Security Series). Med dosežki bodo:

    usklajevanje med nacionalnimi organizacijami, odgovornimi za nacionalno jedrsko varnost,

    strokovno svetovanje glede ugotavljanja vrste in obsega tehnične ali znanstvene podpore, ki je potrebna za vzdrževanje fizičnega varovanja, vodenje evidenc ali registrov materiala in tehnične sisteme, ki se uporabljajo na mejah za spremljanje pretoka jedrskih in radioaktivnih materialov,

    strokovno svetovanje pri ugotavljanju zahtevanega obsega usposabljanja in visokošolskega izobraževanja na nacionalni ravni in za regijo,

    zagotovitev opreme in storitev strokovnjakov za ustanovitev državnega ali regionalnega NSSC,

    trajni nacionalni sistemi jedrske varnosti, ki spodbujajo primerno kulturo jedrske varnosti, s poglobljenim skupnim delovanjem in sodelovanjem med pristojnimi organi in drugimi organizacijami, ki so odgovorne za jedrsko varnost, ter dobro razvita mreža znanja o jedrski varnosti.

    Področje 3:   Krepitev zakonodajne in regulativne infrastrukture držav

    Namen:

    okrepiti nacionalne zakonodajne in regulativne infrastrukture, ki zadevajo jedrski in drug radioaktiven material, da bi države lahko izpolnjevale obveznosti iz zavezujočih in nezavezujočih mednarodnih pravnih instrumentov, vključno s sporazumi o nadzornih ukrepih in dodatnimi protokoli,

    okrepiti nacionalne zakonodajne okvire za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, sklenjenih med državami in MAAE, zlasti kar zadeva izvajanje celovitega državnega sistema vodenja evidenc jedrskega materiala in nadzora nad njimi (SSAC),

    okrepiti nacionalno regulativno infrastrukturo za varnost pred sevanji in varovanje radioaktivnih materialov.

    Pri regulativnem sistemu bi bilo treba posebej paziti na sinergije med varovanjem, nadzornimi ukrepi in varnostjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti državam, ki so izrazile interes za začetek jedrskega energetskega programa.

    Rezultati:

    povečano število držav je začelo s pripravami za razvoj in sprejem celovite in usklajene zakonodaje na nacionalni ravni, ki obsega jedrsko varnost, zaščito, nadzorne ukrepe in odgovornost za jedrsko škodo, ter tako prispevajo k usklajenemu, okrepljenemu in bolj univerzalnemu sistemu jedrske varnosti,

    povečano število držav je pristopilo k CPPNM in njeni spremembi in k Mednarodni konvenciji za preprečevanje jedrskega terorizma in/ali so izjavile, da nameravajo izvajati okvir jedrske varnosti,

    povečano število držav je sprejelo nacionalno zakonodajo, potrebno, da bi država lahko izpolnjevala svoje obveznosti iz sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, sklenjenih z MAAE,

    okrepljena zakonodajna in regulativna infrastruktura bo pridobljena preko strokovnega svetovanja, vzpostavitve/nadgradnje nacionalne regulativne infrastrukture za varstvo pred sevanji in varnost radioaktivnega materiala na podlagi ocenjevalnih storitev MAAE, npr. integrirane storitve pregleda regulativne infrastrukture, drugih svetovalnih storitev ter opreme in usposabljanja.

    Področje 4:   Okrepitev ukrepov jedrske varnosti za jedrske in druge radioaktivne materiale

    Namen:

    v izbranih državah okrepiti fizično varovanje jedrskih objektov in jedrskih materialov pri jedrskih uporabah,

    v izbranih državah okrepiti nadzor in fizično varovanje radioaktivnih materialov pri nejedrskih uporabah,

    v izbranih državah odkriti in identificirati radioaktivne vire v okoliščinah, ki narekujejo potrebo zavarovanje virov in njihov prenos v varno in varovano hrambo v izbranih državah, vključno z vrnitvijo v državo izvora ali vrnitvijo dobavitelju,

    okrepiti tehnične in upravne sisteme, ki so bili vzpostavljeni za evidentiranje in nadzor nad jedrskimi materiali, vključno z okrepitvijo obstoječih SSAC-ev, vzpostavljenih za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, tudi v državah z omejenimi jedrskimi programi ter zmanjšanimi obveznostmi glede poročanja v skladu s t.i. „protokoli o majhnih količinah“ k njihovim sporazumom o nadzornih ukrepih,

    v izbranih državah okrepiti nacionalne registre radioaktivnih snovi, materialov in virov.

    Rezultati:

    učinkovitejše fizično varovanje jedrskih materialov na izbranih jedrskih objektih in lokacijah ter radioaktivnih virov pri nejedrskih uporabah (npr. medicinska in industrijska uporaba, ali radioaktivni odpadki),

    zmanjšanje tveganja iz radioaktivnih virov v negotovih okoliščinah preko učinkovitejšega fizičnega varovanja, ali po potrebi razgradnje in prenosa v varno in varovano skladišče v državi ali v drugih izbranih državah,

    zmanjšano število radioaktivnih virov v nenadzorovanih in nevarovanih okoliščinah preko podpore nacionalnim kampanjam iskanja in varovanja v izbranih državah,

    vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitih tehničnih in upravnih sistemov za vodenje evidenc in nadzor nad jedrskimi materiali, vključno z vzpostavitvijo novih in/ali okrepitvijo obstoječih SSAC-jev, zmožnih izvajanja sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, vključno v državah, v katerih veljajo „protokoli o manjših količinah“,

    usposabljanje za izbrano osebje, ki je upravičeno do podpore, da se poveča verjetnost izvajanja in ohranjanja učinkovite ureditve fizičnega varovanja.

    Področje 5:   Krepitev zmogljivosti držav za ravnanje z jedrskimi in radioaktivnimi materiali, ki niso pod nacionalnim regulativnim nadzorom

    Namen:

    v izbranih državah okrepiti zmogljivosti, s katerimi države preprečujejo pretok jedrskih in radioaktivnih materialov izven nacionalnega okvira licenciranih dejavnosti ter skrbijo za učinkovit nadzor meja in pripravljenost za ukrepanje.

    Rezultati:

    izboljšani sistem(-i) za zbiranje in vrednotenje informacij, zbranih iz odprtih virov in kontaktnih točk držav, o nedovoljenem prometu z jedrskim materialom, kar bo pripomoglo k boljšemu poznavanju nedovoljenega prometa z jedrskim materialom in okoliščin, v katerih se odvija. Na podlagi teh informacij se bodo v prihodnje lažje določale prednostne dejavnosti v boju proti nedovoljenemu prometu,

    s strokovno pomočjo vzpostavljeni nacionalni okviri za boj proti nedovoljenemu prometu in za izboljšanje nacionalnega usklajevanja in nadzora nad čezmejnim pretokom radioaktivnih materialov, občutljive jedrske opreme in tehnologije,

    učinkovite zmogljivosti za spremljanje sevanja na izbranih mejnih prehodih na podlagi pridobljene opreme za nadzor meje in strokovnega svetovanja za te mejne prehode,

    izboljšana priprava nacionalnih načrtov za ukrepanje in usposabljanje za uslužbence organov pregona na temo metodologije ukrepanja,

    dobro usposobljeni, dobro obveščeni in kompetentni uslužbenci organov pregona v zadevnih državah, kar se jim omogoči z usposabljanjem in drugimi oblikami pomoči za razvoj kadrov.

    2.3   Vrednotenje rezultatov

    V dopolnilo temu sklepu MAAE ovrednoti dobljene rezultate, s čimer se zagotovi učinkovitost podpore in se ugotovijo morebitne težave pri njenem zagotavljanju.

    3.   Trajanje

    Ocenjevanje bo izvedeno v obdobju treh mesecev po začetku veljavnosti sporazuma o prispevku med Komisijo in MAAE. Ti trije projekti bodo potekali vzporedno 21 mesecev po tem.

    Skupno naj bi se ta sklep izvajal 24 mesecev.

    4.   Upravičenci

    Upravičenci so države, v katerih bo potekalo ocenjevanje in se bodo nato izvajali projekti. Njihovi organi bodo deležni pomoči pri ugotavljanju šibkih točk in podpore pri iskanju rešitev in povečanju varnosti. Končna izbira upravičencev in potrebe, ki jih je treba obravnavati v izbranih državah, se določijo v posvetovanju med izvajalcem in VP v tesnem posvetovanju z državami članicami v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Te odločitve temeljijo, če je to primerno, na predlogih izvajalca v skladu s členom 2.

    5.   Izvajalec

    Izvedba projektov bo zaupana MAAE. Mednarodne misije za jedrsko varnost bodo izvedli strokovnjaki MAAE in držav članic na način, na kakršnega običajno delujejo misije MAAE. Zadevne tri projekte bo neposredno izvedlo osebje MAAE in/ali izbrani strokovnjaki ali pogodbeniki držav članic MAAE. V primeru pogodbenikov MAAE naročila za kakršno koli blago, dela ali storitve v zvezi s tem sklepom odda v skladu z veljavnimi pravili in postopki MAAE.

    6.   Udeležene tretje osebe

    Projekti se financirajo 100 % na podlagi tega sklepa. Strokovnjaki iz držav članic MAAE se lahko obravnavajo kot udeležene tretje osebe. Ti bodo delovali po standardnih pravilih delovanja strokovnjakov MAAE.


    (1)  GOV/2003/49-GC(47)/9. Tudi dokument: „Ukrepi za utrditev mednarodnega sodelovanja na področju jedrske varnosti, varstva pred sevanji in varnosti transporta ter ravnanja z odpadki: pospeševanje učinkovite in trajnostne nacionalne nadzorne infrastrukture za nadzor nad radioaktivnimi viri“ (GOV/2004/52-GC(48)/15) vsebuje dele, ki so pomembni za sodelovanje med MAAE in EU v okviru Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. Te dejavnosti so povzete tudi v „Dejavnostih v podporo jedrski varnosti“ iz Načrta za jedrsko varnost v obdobju 2006–2009, ki ga je pripravila MAAE.

    (2)  Septembra 2005 je Svet guvernerjev MAAE sklenil, da naj v korist krepitve sistema nadzornih ukrepov t. i. „protokol o manjših količinah“ (SQP) k NPT sporazumih o nadzornih ukrepih ostane del sistema nadzornega ukrepa MAAE, s pridržkom sprememb standardnega besedila in drugačnih meril za SQP; Generalna konferenca MAAE je leta 2005 sprejela resolucijo, v kateri je med drugim ugotovila, da takrat, ko ima država celovit sporazum o nadzornih ukrepih, ki ga dopolnjuje veljavni Dodatni protokol, to dvoje za to državo predstavlja višji standard preverjanja.

    (3)  CFSP/2004/022/IAEA I, CFSP/2005/020/IAEA II, CFSP/2006/029/IAEA III in CFSP/2008/020/IAEA IV.

    (4)  CFSP/2004/022/IAEA I, CFSP/2005/020/IAEA II, CFSP/2006/029/IAEA III in CFSP/2008/020/IAEA IV.


    Top