30.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 257/1

Dodatka 5 k Spremembam 10 – začetek veljavnosti: 15. oktober 2008

popravka 1 revizije 6 – začetek veljavnosti: 10. marec 2009

popravka 2 revizije 6 – začetek veljavnosti: 24. junij 2009

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

Priloga 1 –

Priloga 2 –

Priloga 2 – Dodatek 1 –

Priloga 2 – Dodatek 2 –

Priloga 3 –

Priloga 4 –

Priloga 4 – Dodatek –

Priloga 5 –

Priloga 6 –

Priloga 6 – Dodatek –

Priloga 7 –

Priloga 8 –

Priloga 9 –

Priloga 10 –

Priloga 11 –

Priloga 11 – Dodatek 1 –

Priloga 11 – Dodatek 2 –

Priloga 11 – Dodatek 3 –

Priloga 11 – Dodatek 4 –

Priloga 12 –

Priloga 12 – Dodatek 1 –

Priloga 12 – Dodatek 2 –

Priloga 12 – Dodatek 3 –

Priloga 12 – Dodatek 4 –

Priloga 13 –

Priloga 13 – Dodatek 1 –

Priloga 13 – Dodatek 2 –

Priloga 13 – Dodatek 3 –

Priloga 13 – Dodatek 4 –

Priloga 14 –

Priloga 14 – Dodatek –

Priloga 15 –

Priloga 16 –

Priloga 17 –

Priloga 18 –

Priloga 19 –

Priloga 19 – Dodatek 1 –

Priloga 19 – Dodatek 2 –

Priloga 19 – Dodatek 3 –

Priloga 19 – Dodatek 4 –

Priloga 19 – Dodatek 5 –

Priloga 19 – Dodatek 6 –

Priloga 19 – Dodatek 7 –

Priloga 19 – Dodatek 8 –

Priloga 20 –

Priloga 20 – Dodatek 1 –

Priloga 20 – Dodatek 2 –

Priloga 20 – Dodatek 3 –

Priloga 20 – Dodatek 4 –

Priloga 20 – Dodatek 5 –

1.1

Ta pravilnik se uporablja za vozila kategorij M2, M3, N in O (1) v zvezi z zaviranjem (2):

1.2

Ta pravilnik ne zajema:

1.3

Ob upoštevanju veljavnih določb tega pravilnika oprema, naprave, metode in pogoji, navedeni v Prilogi 1, v tem pravilniku niso zajeti.

2.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila v zvezi z zaviranjem;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so:

2.3

„zavorni sistem“ pomeni kombinacijo delov, katerih funkcija je postopno zmanjševanje hitrosti premikajočega se vozila oziroma njegovo ustavljanje ali zadrževanje vozila v mirovanju, če je že ustavljeno; te funkcije so določene v odstavku 5.1.2. Sistem sestavljajo naprava za upravljanje, prenosni sistem in sama zavora;

2.4

„naprava za upravljanje“ pomeni tisti del, ki ga neposredno aktivira voznik (ali sovoznik pri nekaterih priklopnikih), da prenosni sistem oskrbi z energijo, potrebno za zaviranje ali upravljanje. Ta energija je lahko fizična energija voznika ali energija drugega izvora, ki ga upravlja voznik, ali v ustreznih primerih kinetična energija priklopnika ali kombinacija teh različnih vrst energije;

2.5

„prenosni sistem“ pomeni kombinacijo sestavnih delov med napravo za upravljanje in zavorami ter njihove funkcionalne povezave. Prenosni sistem je lahko mehanski, hidravlični, pnevmatski, električni ali kombinirani. Kadar zavorna moč izvira iz vira energije ali k njej prispeva vir energije, ki je neodvisen od voznika, je zaloga energije v sistemu prav tako del prenosnega sistema.

Prenosni sistem se deli na dve neodvisni funkciji: prenos upravljanja in prenos energije. Kadar se v tem pravilniku izraz „prenosni sistem“ uporablja samostojno, pomeni „prenos upravljanja“ in „prenos energije“. Upravljalni in napajalni vodi med vlečnimi vozili in priklopniki se ne štejejo za dele prenosnega sistema;

2.6

„zavora“ pomeni del, v katerem se razvijajo sile, ki nasprotujejo gibanju vozila. To je lahko torna zavora (kadar sile proizvaja trenje med dvema deloma vozila, ki se premikata relativno eden proti drugemu); električna zavora (kadar sile proizvaja elektromagnetno delovanje med dvema deloma vozila, ki se premikata relativno eden proti drugemu, vendar nista v stiku); hidravlična zavora (kadar sile proizvaja delovanje tekočine, ki se nahaja med dvema deloma vozila, ki se premikata relativno eden proti drugemu); ali motorna zavora (kadar sile izhajajo iz umetno povečanega zaviranja motorja, prenesenega na kolesa);

2.7

„različne vrste zavornih sistemov“ pomenijo sisteme, ki se razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih:

2.8

„del zavornega sistema“ pomeni enega od posameznih delov, ki skupaj tvorijo zavorni sistem;

2.9

„povezano zaviranje“ pomeni zaviranje skupine vozil z napeljavo, ki ima naslednje značilnosti:

2.10

„polpovezano zaviranje“ pomeni zaviranje skupine vozil z zavorno napravo, ki ima naslednje značilnosti:

2.11

„samodejno zaviranje“ pomeni zaviranje, pri katerem pri ločitvi med seboj spojenih vozil, tudi zaradi pretrganja spoja med temi vozili, nastopi samodejno zaviranje priklopnikov, ne da bi to negativno vplivalo na učinkovitost zaviranja ostalega dela skupine vozil;

2.12

„naletna zavora“ pomeni zaviranje z izkoriščanjem sil, ki nastanejo pri naletu priklopnika na vlečno vozilo;

2.13

„postopno in stopnjevano zaviranje“ pomeni zaviranje, pri katerem med običajnim delovanjem opreme in med aktiviranjem zavor (glej odstavek 2.4.1 zgoraj)

2.14

„stopnjevano zaviranje“ pomeni sredstvo, ki se lahko uporabi, kadar se dva ali več virov zaviranja upravlja s skupno napravo za upravljanje, pri čemer lahko ima en vir prednost, tako da se drugi viri postopno zmanjšajo, zaradi česar je pred njihovim začetkom delovanja potrebno večje upravljanje premikanja;

2.15

„trajnostni zavorni sistem“ pomeni dodatni zavorni sistem z zmožnostjo zagotavljanja in vzdrževanja zavornega učinka v daljšem časovnem obdobju brez pomembnejšega zmanjšanja učinkovitosti. Izraz „trajnostni zavorni sistem“ zajema celotni sistem, vključno z napravo za upravljanje;

2.16

„obremenjeno vozilo“ pomeni vozilo, natovorjeno tako, da doseže svojo „največjo maso“, razen kadar je navedeno drugače;

2.17

„največja masa“ pomeni največjo maso, ki jo je proizvajalec vozila določil kot tehnično dovoljeno (ta masa je lahko večja od „največje dovoljene mase“, ki jo določi državni upravni organ);

2.18

„porazdelitev mase med osi“ pomeni porazdelitev vpliva sile težnosti na maso vozila in/ali njegovega tovora med osi;

2.19

„obremenitev koles/osi“ pomeni navpično statično reakcijo (silo) površine ceste v dotikališču na kolo/kolesa osi;

2.20

„največja statična obremenitev koles/osi“ pomeni statično obremenitev koles/osi, ko je vozilo obremenjeno;

2.21

„električno regeneracijsko zaviranje“ pomeni zavorni sistem, ki med pojemkom pretvarja kinetično energijo vozila v električno energijo;

2.22

„hidravlični zavorni sistem s shranjeno energijo“ pomeni zavorni sistem, v katerem energijo dobavlja hidravlična tekočina pod tlakom, shranjena v enem ali več akumulatorjih, ki jih napaja ena ali več tlačnih črpalk, od katerih je vsaka opremljena z napravo za omejevanje tlaka na največjo vrednost. To vrednost določi proizvajalec;

2.23

„sočasno blokiranje sprednjih in zadnjih koles“ pomeni stanje, v katerem je čas med prvim blokiranjem zadnjega (drugega) kolesa na zadnji osi in prvim blokiranjem zadnjega (drugega) kolesa na sprednji osi manjši od 0,1 sekunde;

2.24

„električni upravljalni vod“ pomeni električno povezavo med vozilom na motorni pogon in priklopnikom, ki omogoča upravljanje zavor za priklopnik. Obsega električno napeljavo in konektor ter vključuje dele za sporočanje podatkov in oskrbo z električno energijo za prenos upravljanja priklopnika.

2.25

„sporočanje podatkov“ pomeni prenos digitalnih podatkov v skladu s pravili protokola;

2.26

„od točke do točke“ pomeni topologijo komunikacijskega omrežja s samo dvema enotama. Vsaka enota ima vgrajen zaključni upor za komunikacijski vod;

2.27

„naprava za upravljanje sile spoja“ pomeni sistem/funkcijo za samodejno uravnavanje zavornega razmerja vlečnega vozila in priklopnika;

2.28

opredelitve „nazivne vrednosti“ za referenčni zavorni učinek so potrebne za določitev vrednosti funkcije prenosa zavornega sistema, ki povezuje izhod in vnos za posamezna vozila in skupine vozil;

2.29

„samodejno upravljano zaviranje“ pomeni funkcijo v kompleksnem elektronskem sistemu za upravljanje, v katerem je namen aktiviranja zavornih sistemov ali zavor nekaterih osi povzročiti ustavljanje vozila z neposrednim delovanjem voznika ali brez njega, pri čemer to zaviranje izhaja iz samodejnega vrednotenja informacij iz vozila;

2.30

„selektivno zaviranje“ pomeni funkcijo v kompleksnem elektronskem sistemu za upravljanje, v katerem se posamezne zavore aktivirajo s samodejnimi sredstvi, pri čemer je ustavljanje vozila sekundarno glede na spremembe obnašanja vozila;

2.31

„referenčne zavorne sile“ pomenijo zavorne sile ene osi, ki se ustvarijo pri obsegu pnevmatike na zavornem valju glede na tlak v zavornem valju in se določijo pri homologaciji;

2.32

„zavorni signal“: smiselni signal, ki opozori na aktiviranje zavore, kot je določeno v odstavku 5.2.1.30;

2.33

„signal za zaviranje v sili“: smiselni signal, ki opozori na zaviranje v sili, kot je določeno v odstavku 5.2.1.31.

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila v zvezi z zaviranjem vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

3.3

Tehnični službi, ki izvaja homologacijske preskuse, se predloži vzorec tipa vozila, ki je v homologacijskem postopku.

3.4

Pristojni organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali so na voljo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

4.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavkov 5 in 6 spodaj, se homologacija tega tipa vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka, pri čemer prvi dve števki (zdaj 10) označujeta spremembe, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v času izdaje homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti enake številke istemu tipu vozila, ki je opremljen z drugim tipom zavornega sistema, ali drugemu tipu vozila.

4.3

Obvestilo o podelitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku, skupaj s povzetkom informacij iz dokumentacije, navedene v odstavkih 3.2.1 do 3.2.4 zgoraj, pri čemer so risbe, ki jih predloži vlagatelj, v formatu, ki ni večji od A4 (210 × 297 mm), ali zložene na ta format in v ustreznem merilu.

4.4

Na vsako vozilo, ki ustreza tipu vozila, homologiranemu v skladu s tem pravilnikom, je treba vidno in na lahko dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem obrazcu, namestiti mednarodno homologacijsko oznako, ki vsebuje:

4.5

Vendar številki pravilnika sledi črka „M“, če je bilo vozilo kategorije M2 ali M3 homologirano v skladu z določbami odstavka 1.8 Priloge 4 k temu pravilniku.

4.6

Če je vozilo, ki ustreza tipu vozila, homologiranemu v skladu z enim ali več drugimi pravilniki, priloženimi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, simbola, predpisanega v odstavku 4.4.1, ni treba ponoviti; v takem primeru se številki pravilnika in homologacije ter dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila homologacija podeljena v državi, ki jo je podelila v skladu s tem pravilnikom, vnesejo v navpične stolpce na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 zgoraj.

4.7

Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

4.8

Homologacijska oznaka mora biti nameščena blizu tablice s podatki o vozilu ali na njej.

4.9

V Prilogi 3 k temu pravilniku so navedeni primeri namestitev homologacijskih oznak.

5.1.1.1

Zavorni sistem mora biti zasnovan, izdelan in vgrajen tako, da kljub morebitnim vibracijam omogoča, da je vozilo pri običajni uporabi skladno z določbami tega pravilnika.

5.1.1.2

Zavorni sistem mora biti zasnovan, izdelan in vgrajen zlasti tako, da je odporen proti koroziji in staranju, ki jima je izpostavljen.

5.1.1.3

Zavorne obloge ne smejo vsebovati azbesta.

5.1.1.4

Magnetna ali električna polja ne smejo negativno vplivati na učinkovitost zavornih sistemov, vključno z električnim upravljalnim vodom. Ta pogoj je izpolnjen v primeru skladnosti s spremembami 02 Pravilnika št. 10.

5.1.1.5

Signal za zaznavo okvare lahko za trenutek (< 10 ms) prekine signal za zahtevo pri prenosu upravljanja, če se s tem zavorni učinek ne zmanjša.

5.1.3.1

Povezave pnevmatskih zavornih sistemov med vozili na motorni pogon in priklopniki morajo biti v skladu z odstavkom 5.1.3.1.1, 5.1.3.1.2 ali 5.1.3.1.3:

5.1.3.2

Električni upravljalni vod vozila na motorni pogon mora zagotoviti informacije, ali lahko električni upravljalni vod izpolni zahteve iz odstavka 5.2.1.18.2 brez pomoči pnevmatskega upravljalnega voda. Zagotoviti mora tudi informacije, ali je opremljen z dvema upravljalnima vodoma v skladu z odstavkom 5.1.3.1.2 ali s samo enim električnim upravljalnim vodom v skladu z odstavkom 5.1.3.1.3.

5.1.3.3

Vozilo na motorni pogon, opremljeno v skladu z odstavkom 5.1.3.1.3, mora prepoznati, da priključitev priklopnika, opremljenega v skladu z odstavkom 5.1.3.1.1, ni združljiva. Kadar so takšna vozila električno povezana prek električnega upravljalnega voda vlečnega vozila, mora voznika na to opozoriti rdeči svetlobni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1, ko pa je sistem pod napetostjo, se morajo zavore na vlečnem vozilu samodejno uporabiti. To aktiviranje zavor mora zagotoviti vsaj predpisan učinek parkirne zavore, ki je določen v odstavku 2.3.1 Priloge 4 k temu pravilniku.

5.1.3.4

V primeru vozila na motorni pogon, ki je opremljeno z dvema upravljalnima vodoma, kot je določeno v odstavku 5.1.3.1.2, in je električno priključeno na priklopnik, ki je prav tako opremljen z dvema upravljalnima vodoma, morajo biti izpolnjene naslednje določbe:

5.1.3.5

Priklopnik je lahko opremljen, kot je določeno v odstavku 5.1.3.1.3, če ga je mogoče upravljati samo skupaj z vozilom na motorni pogon z električnim upravljalnim vodom, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 5.2.1.18.2. V vseh drugih primerih mora priklopnik, kadar je električno povezan, samodejno uporabiti zavore ali zagotoviti, da zavore ostanejo aktivirane. Voznika mora opozoriti ločen rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.2.

5.1.3.6

Električni upravljalni vod mora biti skladen s standardoma ISO 11992-1 in 11992-2:2003, mora biti tipa „od točke do točke“ ter uporabljati konektor s sedmimi čepi v skladu s standardom ISO 7638-1 ali 7638-2:1997. Podatkovni kontakti konektorja iz standarda ISO 7638 se morajo uporabljati za prenos informacij izključno za zavorne funkcije (vključno z ABS) in funkcije voznega mehanizma (krmilje, pnevmatike in vzmetenje), kot je določeno v standardu ISO 11992-2:2003. Zavorne funkcije imajo prednost ter se morajo ohraniti v običajnem stanju in stanju okvare. Prenos informacij o voznem mehanizmu ne sme zadržati zavornih funkcij. Oskrba z energijo, ki jo zagotavlja konektor iz standarda ISO 7638, se mora uporabljati izključno za zavorne funkcije in funkcije voznega mehanizma ter funkcijo, potrebno za prenos informacij v zvezi s priklopnikom, ki se ne prenaša prek električnega upravljalnega voda. Vendar v vseh primerih veljajo določbe odstavka 5.2.2.18 tega pravilnika. Vse druge funkcije je treba oskrbovati z energijo iz drugih virov.

5.1.3.7

Če delovanje parkirnega zavornega sistema na vozilu na motorni pogon pomeni tudi delovanje zavornega sistema na priklopniku, kot je dovoljeno v odstavku 5.1.2.3, morajo biti izpolnjene naslednje dodatne zahteve:

5.1.3.8

Izklopne naprave, ki se ne aktivirajo samodejno, niso dovoljene. Pri vlečnih vozilih s polpriklopnikom morajo biti gibljive cevi in kabli del vozila na motorni pogon. V vseh drugih primerih morajo biti gibljive cevi in kabli del priklopnika.

5.1.4.2.1

na vsakem neodvisnem sklopu zavornega sistema, in sicer na lahko dostopnem mestu čim bliže zavornemu valju, ki je nameščen najbolj neugodno glede na odzivni čas iz Priloge 6;

5.1.4.2.2

na zavornem sistemu, ki vključuje napravo za izravnavanje tlaka iz odstavka 7.2 Priloge 10, in sicer v tlačnem vodu pred in za to napravo, na najbližjem dostopnem mestu. Če se ta naprava upravlja pnevmatsko, je za simulacijo obremenitve potreben dodatni priključek za preverjanje. Kadar takšna naprava ni vgrajena, se mora zagotoviti en priključek za preverjanje tlaka, ki je enakovreden konektorju za to napravo, navedenemu zgoraj. Ti priključki za preverjanje morajo biti nameščeni na mestu, ki je zlahka dostopno s tal ali iz vozila;

5.1.4.2.3

na lahko dostopnem mestu čim bliže napravi za shranjevanje energije, ki je nameščena na najbolj neugodnem mestu v smislu odstavka 2.4 dela A Priloge 7;

5.1.4.2.4

na vsakem neodvisnem sklopu zavornega sistema, da je mogoče preveriti vhodni in izhodni tlak celotnega prenosnega voda;

5.1.4.2.5

priključki za preverjanje tlaka morajo biti v skladu s točko 4 standarda ISO 3583:1984.

5.1.4.5.1

Podatki pnevmatskega zavornega sistema za preskus funkcionalnosti in učinkovitosti so navedeni na vozilu na vidnem mestu v neizbrisni obliki ali so prosto dostopni v drugi obliki (npr. priročnik, elektronska evidenca podatkov).

5.1.4.5.2

Za vozila, opremljena s pnevmatskimi zavornimi sistemi, se zahtevajo vsaj naslednji podatki:

Podatki o pnevmatskih značilnostih:

5.1.4.6.1

Referenčne zavorne sile se določijo za vozila s pnevmatskimi zavorami, in sicer z zavornim valjem.

5.1.4.6.2

Referenčne zavorne sile se določijo za tlak v zavornem valju v razponu od 100 kPa do tlaka, ki se ustvari pod pogoji tipa 0 za vsako os. Vlagatelj vloge za homologacijo mora navesti referenčne zavorne sile za tlak pri aktiviranju zavore v razponu od 100 kPa naprej. Proizvajalec vozila mora te podatke dati na voljo v skladu z odstavkom 5.1.4.5.1 zgoraj.

5.1.4.6.3

Navesti je treba takšne referenčne zavorne sile, da lahko vozilo ustvari zavorno razmerje, ki je enakovredno razmerju iz Priloge 4 k temu pravilniku za ustrezno vozilo (50 % za vozila kategorije M2, M3, N2, N3, O3 in O4, razen polpriklopnikov, 45 % za polpriklopnike), kadar koli izmerjena zavorna sila na valju za vsako os, ne glede na obremenitev, ni manjša od referenčne zavorne sile za navedeni tlak v zavornem valju v določenem razponu tlaka pri delovanju (9).

5.1.4.7.1

V času homologacije je treba sredstva za zaščito pred preprostim nepooblaščenim spreminjanjem delovanja načina preverjanja, ki ga izbere proizvajalec (npr. opozorilni signal), opisati zaupno.

Ta zahteva glede zaščite pa je izpolnjena tudi, kadar je na voljo sekundarni način preverjanja pravilnega stanja delovanja.

5.2.1.2.1

obstajati morata vsaj dve napravi za upravljanje, ki sta med seboj neodvisni in ju voznik med vožnjo zlahka doseže s svojega sedeža.

Za vse kategorije vozil, razen M2in M3, mora biti vsaka naprava za upravljanje zavor (razen naprave za upravljanje trajnostnega zavornega sistema) zasnovana tako, da se po sprostitvi vrne v popolnoma izklopljen položaj. Ta zahteva ne velja za napravo za upravljanje parkirne zavore (ali ta del kombinirane naprave za upravljanje), kadar je mehansko blokirana v delovni legi;

5.2.1.2.2

naprava za upravljanje delovnega zavornega sistema mora biti neodvisna od naprave za upravljanje parkirnega zavornega sistema;

5.2.1.2.3

če imata delovni zavorni sistem in pomožni zavorni sistem skupno napravo za upravljanje, se učinkovitost povezave med to napravo za upravljanje in različnimi sestavnimi deli prenosnih sistemov po določenem času delovanja ne sme zmanjšati;

5.2.1.2.4

če imata delovni zavorni sistem in pomožni zavorni sistem skupno napravo za upravljanje, mora biti parkirni zavorni sistem zasnovan tako, da ga je mogoče aktivirati med vožnjo. Ta zahteva ne velja, če je mogoče delovni zavorni sistem vozila aktivirati, tudi delno, s pomožno napravo za upravljanje;

5.2.1.2.5

brez vpliva na zahteve iz odstavka 5.1.2.3 tega pravilnika lahko delovni zavorni sistem in parkirni zavorni sistem uporabljata skupne sestavne dele pri svojih prenosnih sistemih, če so v primeru okvare katerega koli dela prenosnih sistemov še vedno izpolnjene zahteve za pomožno zaviranje;

5.2.1.2.6

v primeru okvare katerega koli sestavnega dela, razen zavor (kot je določeno v odstavku 2.6. tega pravilnika), ali sestavnih delov iz odstavka 5.2.1.2.8 spodaj ali v primeru katerih koli drugih okvar delovnega zavornega sistema (napaka v delovanju, delna ali popolna poraba zaloge energije) se mora z uporabo pomožnega zavornega sistema ali tistega dela delovnega zavornega sistema, na katerega okvara ne vpliva, vozilo ustaviti v pogojih, predpisanih za pomožno zaviranje;

5.2.1.2.7

zlasti kadar imata pomožni zavorni sistem in delovni zavorni sistem skupno napravo za upravljanje in skupni prenosni sistem:

5.2.1.2.8

nekateri deli, kot so stopalka in njen ležaj, glavni valj in njegov bat ali bati (hidravlični sistemi), krmilni ventil (hidravlični in/ali pnevmatski sistemi), povezava med stopalko in glavnim valjem ali krmilnim ventilom, zavorni valji in njihovi bati (hidravlični in/ali pnevmatski sistemi) ter sklopi vzvoda in odmikača zavore, se ne štejejo za podvržene okvaram, če so dovolj veliki, zlahka dostopni za vzdrževanje in varni vsaj toliko, kolikor je predpisano za druge bistvene sestavne dele vozila (kot je na primer krmilje). Kateri koli od navedenih delov, katerega okvara bi onemogočila zaviranje vozila z vsaj takšnim učinkom, kot je predpisan za pomožno zaviranje, mora biti izdelan iz kovine ali materiala z enakimi lastnostmi in ne sme biti podvržen znatnim deformacijam pri običajnem delovanju zavornih sistemov.

5.2.1.4.1

Vendar navedene določbe ne veljajo za vlečna vozila za polpriklopnike, če je prenosni sistem delovnega zavornega sistema polpriklopnika neodvisen od prenosa sistema delovnega zavornega sistema vlečnega vozila;

5.2.1.4.2

Na okvaro v delu hidravličnega prenosnega sistema mora voznika opozoriti naprava z rdečim opozorilnim signalom iz odstavka 5.2.1.29.1.1. Dovoljeno je tudi, da ga ta naprava opozori tako, da zasveti, ko je raven tekočine v posodi nižja od ravni, ki jo določi proizvajalec.

5.2.1.5.1

V primeru okvare na katerem koli delu prenosa zavornega sistema se mora zagotoviti neprekinjeno oskrbovanje neokvarjenega dela, če je to potrebno za ustavitev vozila s stopnjo učinkovitosti, ki je predpisana za preostalo in/ali pomožno zaviranje. Ta pogoj mora biti izpolnjen z napravami, ki jih je mogoče zlahka aktivirati pri mirujočem vozilu, ali s samodejnimi napravami.

5.2.1.5.2

Poleg tega morajo biti naprave za shranjevanje, ki se nahajajo na vodu od te naprave naprej, takšne, da je v primeru izpada oskrbe z energijo po štirikratnem polnem aktiviranju naprave za upravljanje delovne zavore pod pogoji, ki so predpisani v odstavku 1.2 Priloge 7 k temu pravilniku, vozilo pri peti uporabi še mogoče ustaviti s stopnjo učinkovitosti, ki je predpisana za pomožno zaviranje.

5.2.1.5.3

Vendar se lahko pri hidravličnih zavornih sistemih s shranjeno energijo šteje, da so te določbe izpolnjene, če so izpolnjene zahteve iz odstavka 1.2.2 Dela C Priloge 7 k temu pravilniku.

5.2.1.7.1

Pri vozilih z več kot dvema osema se lahko za preprečitev blokiranja koles ali obrabe zavornih oblog zavorna sila na nekaterih oseh samodejno zmanjša na nič, ko je obremenitev zelo majhna, če vozilo izpolnjuje vse zahteve glede učinka, predpisane v Prilogi 4 k temu pravilniku.

5.2.1.7.2

V primeru vozil kategorije N1 z električnimi regeneracijskimi zavornimi sistemi kategorije B se lahko vnos iz drugih virov zaviranja ustrezno stopnjuje, da se omogoči uporaba samega električnega regeneracijskega zavornega sistema, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

5.2.1.8.1

Na izravnavo odstopanja ali okvare v zavornem sistemu z električnim prenosom upravljanja mora voznika opozoriti rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2. Ta zahteva velja za vse pogoje obremenitve, če izravnava preseže naslednje omejitve:

5.2.1.8.2

Navedena izravnava je dovoljena le pri začetnem zaviranju pri hitrostih vozila, ki so višje od 10 km/h.

5.2.1.11.2.1

To obrabo oblog delovne zavore mora biti mogoče enostavno oceniti z zunanje ali spodnje strani vozila brez odstranitve koles, in sicer prek ustreznih kontrolnih odprtin ali drugače. To je mogoče izvesti z uporabo preprostih običajnih delavniških orodij ali običajno kontrolno opremo za vozila.

Sprejemljiv je tudi senzor na posameznem kolesu (dvojna kolesa se štejejo kot eno kolo), ki voznika na njegovem sedežu opozori, ko je treba menjati zavorne obloge. V primeru svetlobnega opozorila se lahko uporabi rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2 spodaj.

5.2.1.11.2.2

Ocena stanja obrabe tornih površin zavornih kolutov ali bobnov se lahko izvede le z neposrednim merjenjem dejanskega sestavnega dela ali pregledom katerih koli pokazateljev obrabe zavornih kolutov ali bobnov, za kar je lahko potrebna določena stopnja razstavljanja. Zato mora proizvajalec vozila v času homologacije opredeliti naslednje:

Te informacije morajo biti prosto dostopne, npr. v priročniku o uporabi vozila ali elektronski evidenci podatkov.

5.2.1.13.1

Vsako vozilo, opremljeno z delovno zavoro, ki se aktivira s hranilnikom energije, mora imeti v primeru, kjer se predpisanega učinka pomožnega zaviranja ne da doseči s tem zavornim sistemom brez uporabe shranjene energije, poleg morebitnega manometra opozorilno napravo, ki s svetlobnim ali zvočnim signalom opozori, ko se shranjena energija v katerem koli delu sistema zniža na vrednost, pri kateri je mogoče brez ponovnega napajanja hranilnika in ne glede na obremenitev vozila po štirikratnem polnem aktiviranju še petič aktivirati napravo za upravljanje delovne zavore ter doseči predpisani učinek pomožnega zaviranja (brez napak v prenosnem sistemu delovne zavore in s čim tesneje nameščenimi zavorami). Ta opozorilna naprava mora biti neposredno in stalno priključena na sistem. Kadar motor deluje v običajnih delovnih pogojih in v zavornem sistemu ni napak, kot je v primeru homologacijskih preskusov za ta tip, opozorilna naprava ne sme oddajati nobenih signalov, razen v času, ki je potreben za polnjenje hranilnikov energije po zagonu motorja. Kot svetlobni opozorilni signal se mora uporabiti rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1.

5.2.1.18.1

ko se aktivira pomožni zavorni sistem vlečnega vozila, se mora tudi na priklopniku sprožiti stopnjevano zaviranje;

5.2.1.18.2

v primeru okvare delovnega zavornega sistema vlečnega vozila, kadar je ta sistem sestavljen iz vsaj dveh neodvisnih delov, mora biti del ali deli, ki niso okvarjeni, sposobni delno ali v celoti aktivirati zavore priklopnika. Zaviranje mora biti mogoče izvajati stopnjevano. Če se za ta postopek uporabi ventil, ki običajno miruje, se lahko ta ventil uporabi le, če lahko voznik zlahka preveri njegovo pravilno delovanje, in sicer v kabini ali zunaj vozila in brez uporabe orodja;

5.2.1.18.3

v primeru okvare (npr. pretrganja ali puščanja) na enem od pnevmatskih povezovalnih vodov, prekinitve ali napake v električnem upravljalnem vodu, mora imeti voznik kljub temu možnost, da v celoti ali delno aktivira zavore priklopnika prek naprave za upravljanje delovnega zaviranja ali naprave za upravljanje pomožnega zaviranja ali naprave za upravljanje parkirnega zaviranja, razen če okvara samodejno sproži zaviranje priklopnika z učinkom, predpisanim v odstavku 3.3 Priloge 4 k temu pravilniku;

5.2.1.18.4

samodejno zaviranje iz odstavka 5.2.1.18.3 zgoraj se šteje za doseženo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

5.2.1.18.5

v primeru okvare enega od upravljalnih vodov, ki povezujejo dve vozili, opremljeni v skladu z odstavkom 5.1.3.1.2, mora neokvarjeni upravljalni vod samodejno zagotoviti zavorni učinek, ki je za priklopnik predpisan v odstavku 3.1 Priloge 4.

5.2.1.19.1

oskrba vozila na motorni pogon z energijo (generator in akumulator) mora imeti zadostno zmogljivost za preskrbo električnega zavornega sistema s tokom. Pri vrtljajih prostega teka motorja, kot jih priporoča proizvajalec, in z vključenimi vsemi električnimi napravami, ki sodijo k standardni opremi vozila in jih dobavi proizvajalec, napetost v električnih vodih pri največji porabi toka v električnem zavornem sistemu (15 A) ne sme pasti pod 9,6 V, merjeno pri priključku. Električni vodi ne smejo povzročiti kratkega stika, čeprav so preobremenjeni;

5.2.1.19.2

v primeru okvare delovnega zavornega sistema vlečnega vozila, kadar je ta sistem sestavljen iz vsaj dveh neodvisnih delov, mora biti del ali deli, ki niso okvarjeni, sposobni delno ali v celoti aktivirati zavore priklopnika;

5.2.1.19.3

uporaba stikala za zavorno svetilko in voda za aktiviranje električnega zavornega sistema je dovoljena le, če sta vod za aktiviranje in zavorna svetilka povezana vzporedno ter če obstoječe stikalo za zavorno svetilko in vod lahko preneseta dodatno obremenitev.

5.2.1.24.1

električno regeneracijsko zaviranje se lahko aktivira le s pedalom za plin in/ali prestavno ročico v nevtralnem položaju pri vozilih kategorije N1;

5.2.1.24.2

poleg tega je lahko pri vozilih kategorij M2 in N2 (< 5 ton) naprava za upravljanje električnega regeneracijskega zaviranja ločeno stikalo ali vzvod;

5.2.1.24.3

zahteve iz odstavkov 5.2.1.25.6 in 5.2.1.25.7 veljajo tudi za regeneracijske zavorne sisteme kategorije A.

5.2.1.25.1

enega dela delovnega zavornega sistema ne sme biti mogoče ločiti delno ali v celoti drugače kot s samodejnimi napravami. To ne pomeni odstopanja od zahtev iz odstavka 5.2.1.10.

5.2.1.25.2

Delovni zavorni sistem mora imeti le eno napravo za upravljanje.

5.2.1.25.3

Za vozila, opremljena z električnimi regeneracijskimi zavornimi sistemi obeh kategorij, se uporabljajo vsi ustrezni predpisi, razen odstavka 5.2.1.24.1.

V tem primeru se lahko električno regeneracijsko zaviranje aktivira le s pedalom za plin in/ali prestavno ročico v nevtralnem položaju pri vozilih kategorije N1.

Poleg tega uporaba naprave za upravljanje delovnega zaviranja ne sme zmanjšati zgoraj navedenega zavornega učinka, ki se ustvari s sprostitvijo pedala za plin.

5.2.1.25.4

Prekinitev delovanja motorjev ali uporabljeno prestavno razmerje ne sme negativno vplivati na delovni zavorni sistem.

5.2.1.25.5

Če delovanje električnega sestavnega dela zaviranja zagotavlja razmerje med informacijami, ki prihajajo iz naprave za upravljanje delovne zavore, in zavorno silo pri ustreznih kolesih, mora voznika na okvaro tega razmerja, ki spremeni porazdelitev zaviranja med osi (Priloga 10 ali 13, kot je ustrezno), opozoriti svetlobni opozorilni signal najpozneje v trenutku aktiviranja naprave za upravljanje, pri čemer mora ta signal ostati viden, dokler se ta napaka ne odpravi in je stikalo za nadzor vozila (ključ) vklopljeno.

5.2.1.25.6

Magnetna ali električna polja ne smejo negativno vplivati na delovanje električnega regeneracijskega zaviranja.

5.2.1.25.7

Pri vozilih, opremljenih s protiblokirno napravo, mora protiblokirna naprava upravljati električni regeneracijski zavorni sistem.

5.2.1.26.1

V primeru okvare v prenosu električne energije je treba preprečiti vsako nenamerno aktiviranje parkirnega zavornega sistema.

5.2.1.26.2

V primeru električne okvare morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

5.2.1.26.3

Pomožno opremo lahko z energijo oskrbuje prenos električne energije parkirnega zavornega sistema, če je oskrba z energijo zadostna, da omogoči aktiviranje parkirnega zavornega sistema poleg električne obremenitve vozila v stanju brez napak. Kadar zalogo energije uporablja tudi delovni zavorni sistem, poleg tega veljajo tudi zahteve iz odstavka 5.2.1.27.7.

5.2.1.26.4

Po izklopu stikala za vžig, ki upravlja električno energijo za zavorno opremo, in/ali odstranitvi ključa, mora biti še vedno mogoče uporabiti parkirni zavorni sistem, medtem ko je treba sprostitev preprečiti.

5.2.1.27.1

Ko je parkirna zavora sproščena, mora biti delovni zavorni sistem sposoben ustvariti skupno statično zavorno silo, vsaj enakovredno sili, ki jo predpisuje preskus tipa 0, tudi če je stikalo za vžig izklopljeno in/ali ključ odstranjen. Vozila na motorni pogon, ki lahko vlečejo priklopnike kategorije O3 ali O4, morajo zagotoviti popoln upravljalni signal za delovni zavorni sistem priklopnika. Upoštevati je treba, da je zadostna energija na voljo v prenosu električne energije delovnega zavornega sistema.

5.2.1.27.2

Posamezna začasna okvara (< 40 ms) v električnem prenosu upravljanja (npr. neuspešen prenos signala ali podatkovna napaka), razen oskrbe z energijo, ne sme znatno vplivati na delovni zavorni učinek.

5.2.1.27.3

Na okvaro v električnem prenosu upravljanja (12), brez njegove zaloge energije, ki vpliva na delovanje in učinkovitost sistemov, obravnavanih v tem pravilniku, mora voznika po potrebi opozoriti rdeči ali rumeni opozorilni signal iz ustreznih odstavkov 5.2.1.29.1.1 in 5.2.1.29.1.2. Če predpisanega delovnega zavornega učinka ni več mogoče doseči (rdeči opozorilni signal), mora biti voznik opozorjen na okvare zaradi izgube električnega napajanja (npr. pretrganje, prekinitev) čim prej po njihovem nastanku, pri čemer se mora v skladu z odstavkom 2.4 Priloge 4 k temu pravilniku z upravljanjem naprave za upravljanje delovnega zaviranja doseči predpisani zavorni učinek. Te zahteve ne pomenijo odstopanja od zahtev, ki se nanašajo na pomožno zaviranje.

5.2.1.27.4

Vozilo na motorni pogon, ki je električno povezano s priklopnikom prek električnega upravljalnega voda, mora voznika jasno opozoriti, kadar koli priklopnik posreduje informacije o okvari, ki zajema padec zaloge energije v katerem koli delu delovnega zavornega sistema na priklopniku pod opozorilno raven, kot je določeno v odstavku 5.2.2.16 spodaj. Podobno opozorilo mora biti zagotovljeno tudi, kadar trajajoča okvara (> 40 ms) v električnem prenosu upravljanja priklopnika, brez njegove zaloge energije, prepreči doseganje predpisanega delovnega zavornega učinka priklopnika, kot je določeno v odstavku 5.2.2.15.2.1 spodaj. Za ta namen se mora uporabiti rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1.

5.2.1.27.5

V primeru okvare vira energije električnega prenosa upravljanja se mora po dvajsetih zaporednih aktiviranjih naprave za upravljanje delovnega zaviranja zagotoviti polno območje delovanja delovnega zavornega sistema, z začetkom pri nazivni vrednosti ravni energije. Med preskusom mora biti naprava za upravljanje zaviranja polno aktivirana 20 sekund in po vsakem aktiviranju sproščena 5 sekund. Upoštevati je treba, da je med zgoraj navedenim preskusom zadostna energija na voljo v prenosu električne energije, da se zagotovi polno aktiviranje delovnega zavornega sistema. Ta zahteva ne pomeni odstopanja od zahtev iz Priloge 7.

5.2.1.27.6

Ko napetost akumulatorja pade pod vrednost, ki jo določi proizvajalec in pri kateri ni več mogoče zagotoviti predpisanega delovnega zavornega učinka in/ali je vsaj dvema neodvisnima vodoma delovnega zaviranja preprečeno doseganje predpisanega pomožnega ali preostalega zavornega učinka, se mora aktivirati rdeči opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.1. Ko je opozorilni signal aktiviran, mora biti mogoče uporabiti napravo za upravljanje delovne zavore in pridobiti vsaj takšen preostali zavorni učinek, kot je predpisan v odstavku 2.4 Priloge 4 k temu pravilniku. Upoštevati je treba, da je zadostna energija na voljo v prenosu električne energije delovnega zavornega sistema. Ta zahteva ne pomeni odstopanja od zahteve, ki se nanaša na pomožno zaviranje.

5.2.1.27.7

Če se pomožna oprema oskrbuje z energijo iz iste zaloge kot električni prenos upravljanja, je treba zagotoviti, da je pri največ 80 % največje moči motorja oskrba z energijo zadostna, da izpolni predpisane vrednosti pojemka z zagotavljanjem oskrbe z energijo, s katero je mogoče preprečiti porabo te zaloge, kadar deluje vsa pomožna oprema, ali s samodejnim izklopom vnaprej izbranih delov pomožne opreme pri napetosti nad kritično ravnjo iz odstavka 5.2.1.27.6 tega pravilnika, tako da nadaljnja poraba te zaloge ni mogoča. Skladnost je mogoče prikazati z izračunom ali praktičnim preskusom. Pri vozilih, ki lahko vlečejo priklopnik kategorije O3 ali O4, je treba upoštevati porabo energije priklopnika pri obremenitvi 400 W. Ta odstavek ne velja za vozila, pri katerih je mogoče predpisane vrednosti pojemka doseči brez uporabe električne energije.

5.2.1.27.8

Če se pomožna oprema oskrbuje z energijo iz električnega prenosa upravljanja, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve.

5.2.1.27.9

V primeru okvare električnega prenosa upravljanja delovnega zavornega sistema vlečnega vozila, opremljenega z električnim upravljalnim vodom v skladu z odstavkom 5.1.3.1.2 ali 5.1.3.1.3, mora biti še naprej zagotovljeno polno aktiviranje zavor priklopnika.

5.2.1.27.10

V primeru okvare električnega prenosa upravljanja priklopnika, električno povezanega le prek električnega upravljalnega voda v skladu z odstavkom 5.1.3.1.3, mora biti zagotovljeno zaviranje priklopnika v skladu z odstavkom 5.2.1.18.4.1. To mora biti izpolnjeno vedno, kadar priklopnik zagotavlja signal za „zahtevo za prekinitev napajalnega voda“ prek dela električnega upravljalnega voda za sporočanje podatkov ali v primeru trajne odsotnosti tega sporočanja podatkov. Ta odstavek se ne uporablja za vozila na motorni pogon, ki jih ni mogoče upravljati s priklopniki, povezanimi le prek električnega upravljalnega voda, kot je opisano v odstavku 5.1.3.5.

5.2.1.28.1

Naprava za upravljanje sile spoja je dovoljena le pri vlečnem vozilu.

5.2.1.28.2

Učinek naprave za upravljanje sile spoja mora biti zmanjšanje razlike med dinamičnimi zavornimi razmerji vlečnega in vlečenega vozila. Delovanje naprave za upravljanje sile spoja je treba preveriti v času homologacije. O metodi preverjanja se morata dogovoriti proizvajalec vozila in tehnična služba, pri čemer morajo biti metoda ocene in rezultati priloženi poročilu o homologaciji.

5.2.1.28.3

Vozilo mora izpolniti zahteve glede skladnosti obremenitev iz Priloge 10, vendar se lahko vozilo med delovanjem naprave za upravljanje sile spoja oddalji od teh zahtev, da izpolni cilje iz odstavka 5.2.1.28.2.

5.2.1.28.4

Na okvaro naprave za upravljanje sile spoja mora voznika opozoriti rumeni opozorilni signal, kot je signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2. V primeru okvare morajo biti izpolnjene ustrezne zahteve iz Priloge 10.

5.2.1.28.5

Na izravnavo sistema naprave za upravljanje sile spoja mora opozoriti rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2, če ta izravnava preseže nazivno vrednost zahteve iz odstavka 2.28.3 za več kot 150 kPa do omejitve 650 kPa v pm (ali enakovredne digitalne vrednosti). Nad ravnjo 650 kPa se mora opozorilo aktivirati, če je zaradi izravnave točka delovanja zunaj območja skladnosti obremenitve, kot je določeno v Prilogi 10 za motorno vozilo.

Diagram 1

Vlečna vozila za priklopnike (razen polpriklopnikov)

Diagram 2

Vlačilci polpriklopnikov

5.2.1.28.6

Sistem naprave za upravljanje sile spoja mora upravljati le sile spoja, ki jih ustvari delovni zavorni sistem motornega vozila in priklopnika. Sil spoja, ki izhajajo iz učinka trajnostnih zavornih sistemov, ne sme izravnati delovni zavorni sistem motornega vozila ali priklopnika. Šteje se, da trajnostni zavorni sistemi niso del delovnih zavornih sistemov.

5.2.1.29.1

Vozila na motorni pogon morajo biti sposobna dajati svetlobne opozorilne signale v zvezi z okvarami in napakami zavor, in sicer:

5.2.1.29.2

Vozila na motorni pogon, ki so opremljena z električnim upravljalnim vodom in/ali lahko vlečejo priklopnik, opremljen z električnim prenosom upravljanja in/ali protiblokirnim zavornim sistemom, morajo biti sposobna dajati ločen rumeni opozorilni signal, ki opozori na napako v protiblokirnem zavornem sistemu in/ali električnem prenosu upravljanja zavorne opreme priklopnika. Signal se mora aktivirati iz priklopnika prek čepa 5 električnega konektorja, ki je v skladu s standardom ISO 7638:1997 (13), pri čemer se mora signal, ki ga posreduje priklopnik, vedno prikazati brez znatne zamude ali spremembe v vlečnem vozilu. Ta opozorilni signal ne sme zasvetiti, ko je na vozilo priključen priklopnik brez električnega upravljalnega voda in/ali električnega upravljanja prenosa in/ali protiblokirnega zavornega sistema ali ko nanj ni priključen noben priklopnik. Ta funkcija mora biti samodejna.

5.2.1.29.3

Opozorilni signal mora biti viden tudi pri dnevni svetlobi; ustrezno stanje signalov mora biti zlahka preverljivo z voznikovega sedeža; okvara sestavnega dela opozorilnih naprav ne sme povzročiti nobene izgube učinka zavornega sistema.

5.2.1.29.4

Če ni navedeno drugače:

5.2.1.29.5

Zgoraj navedeni opozorilni signali morajo zasvetiti, kadar je električna oprema vozila (in zavornega sistema) oskrbovana z energijo. Če vozilo miruje, mora zavorni sistem, preden signali ugasnejo, preveriti, ali ni prisotna nobena od navedenih okvar ali napak. Navedene okvare ali napake, ki naj bi aktivirale zgoraj navedene opozorilne signale, vendar niso zaznane v statičnih pogojih, se morajo shraniti po zaznavi ter izpisati ob zagonu vedno, kadar je stikalo za vžig (zagon) vklopljeno, vse dokler okvara ni odpravljena.

5.2.1.29.6

Na okvare (ali napake), ki niso navedene, ali druge informacije v zvezi z zavorami in/ali voznim mehanizmom vozila na motorni pogon lahko opozori rumeni signal iz odstavka 5.2.1.29.1.2 zgoraj, le če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

5.2.1.30.1

Ko voznik aktivira delovni zavorni sistem, se mora proizvesti signal za osvetlitev zavornih svetilk.

5.2.1.30.2

Zahteve za vozila, opremljena s trajnostnimi zavornimi sistemi

5.2.1.30.3

Pri aktiviranju delovnega zavornega sistema, ki ga sproži „samodejno upravljano zaviranje“, se mora proizvesti zgoraj navedeni signal. Vendar se lahko pri ustavljanju, ki je počasnejše od 0,7 m/s2, signal prekine (14).

5.2.1.30.4

Pri aktiviranju dela delovnega zavornega sistema, ki ga sproži „selektivno zaviranje“, ne sme biti proizveden zgoraj navedeni signal (15).

5.2.1.30.5

Motorna vozila, opremljena z električnim upravljalnim vodom, mora motorno vozilo proizvesti signal, ko prek električnega upravljalnega voda priklopnika prejme sporočilo „osvetlitev zavornih svetilk“ (16).

5.2.1.30.6

Električni regeneracijski zavorni sistemi, ki ustvarjajo silo zaustavljanja po sprostitvi stopalke za plin, ne smejo proizvajati zgoraj navedenega signala.

5.2.1.31.1.

signal se mora aktivirati z uporabo delovnega zavornega sistema na naslednji način:

Signal mora biti pri vseh vozilih deaktiviran najpozneje, ko je pojemek manjši od 2,5 m/s2;

5.2.1.31.2

upoštevata se lahko tudi naslednja pogoja:

5.2.2.4.1

mora delovati na vsa kolesa vozila;

5.2.2.4.2

mora svoje delovanje ustrezno porazdeliti med osi;

5.2.2.4.3

mora imeti v vsaj enem od hranilnikov zraka napravo za odvod in črpanje na ustreznem in lahko dostopnem mestu.

5.2.2.5.1

Na izravnavo odstopanja z električnim prenosom upravljanja ali okvaro v zavornem sistemu mora voznika opozoriti rumeni opozorilni signal iz odstavka 5.2.1.29.2. Ta zahteva velja za vse pogoje obremenitve, kadar izravnava preseže naslednje omejitve:

5.2.2.5.2

Izravnava, kot je določena zgoraj, je dovoljena le pri začetnem zaviranju pri hitrostih vozila, ki so višje od 10 km/h.

5.2.2.8.1

Nastavljanje obrabe mora biti pri delovnih zavorah samodejno. Vendar namestitev naprav za samodejno nastavljanje ni obvezna za vozila kategorij O1 in O2. Zavore, ki so opremljene z napravami za samodejno nastavljanje zavor, morajo po segretju in ohladitvi omogočati prosti tek iz odstavka 1.7.3 Priloge 4 po preskusu tipa I ali tipa III, ki je prav tako opredeljen v navedeni prilogi, če je to primerno.

5.2.2.8.2

Preverjanje obrabe tornih sestavnih delov delovne zavore

5.2.2.12.1

Pri priklopnikih, ki so opremljeni z električnim upravljalnim vodom, s katerim so električno povezani z vlečnim vozilom, se lahko samodejno zaviranje iz odstavka 5.2.1.18.4.2 ustavi, dokler je tlak v posodah priklopnika s stisnjenim zrakom zadosten za zagotovitev zavornega učinka iz odstavka 3.3 Priloge 4 k temu pravilniku.

5.2.2.14.1

Zgornje določbe se štejejo za izpolnjene, ko se v napravah delovne zavore za shranjevanje vzdržuje tlak pri vsaj 80 odstotkov tlaka v upravljalnem vodu ali enakovredni digitalni vrednosti iz odstavka 3.1.2.2 Priloge 4 k temu pravilniku.

5.2.2.15.1

Posamezna začasna okvara (< 40 ms) električnega prenosa upravljanja (npr. neuspešen prenos signala ali podatkovna napaka), razen oskrbe z energijo, ne sme znatno vplivati na delovni zavorni učinek.

5.2.2.15.2

V primeru okvare električnega prenosa upravljanja (18) (npr. pretrganje, prekinitev) se mora ohraniti zavorni učinek, ki je enak vsaj 30 odstotkom predpisanega učinka za delovni zavorni sistem zadevnega priklopnika. Za priklopnike, ki so v skladu z odstavkom 5.1.3.1.3 električno povezani le z električnim upravljalnim vodom in ki z učinkom, predpisanim v odstavku 3.3 Priloge 4 k temu pravilniku, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.2.1.18.4.2, zadošča sklicevanje na določbe odstavka 5.2.1.27.10, kadar zavornega učinka, enakega vsaj 30 odstotkom predpisanega učinka za delovni zavorni sistem priklopnika, ni več mogoče zagotoviti, in sicer s signalom zahteve za zaviranje prek napajalnega voda prek dela za sporočanje podatkov električnega upravljalnega voda ali z neprekinjeno odsotnostjo tega sporočanja podatkov.

5.2.2.16.1

Nizka vrednost energije iz odstavka 5.2.2.16. zgoraj mora biti takšna, da brez ponovnega napajanja hranilnika energije in ne glede na obremenjenost priklopnika naprave za upravljanje delovne zavore po štirih polnih aktiviranjih ni mogoče uporabiti petič in pri tem doseči vsaj 50 odstotkov predpisanega učinka delovnega zavornega sistema zadevnega priklopnika.

5.2.2.17.1

Priklopniki, ki uporabljajo selektivno zaviranje za večjo stabilnost vozila, morajo v primeru okvare električnega prenosa upravljanja sistema stabilnosti na okvaro opozoriti z ločenim rumenim opozorilnim signalom iz odstavka 5.2.1.29.2 prek čepa 5 konektorja iz standarda ISO 7638:1997.

Opomba: To zahtevo je treba proučiti pri vseh poznejših spremembah Pravilnika št. 13, dokler: (i) ni sprejeta sprememba standarda ISO 11992:2003 za sporočanje podatkov, ki vključuje sporočilo za opozarjanje na okvaro električnega prenosa upravljanja sistema za nadzor stabilnosti priklopnika; in (ii) vozila, opremljena v skladu z navedenim standardom, niso v splošni rabi.

5.2.2.17.2

Dovoljeno je priključiti zavorni sistem na oskrbo z energijo poleg oskrbe, ki je na voljo prek zgornjega konektorja iz standarda ISO 7638:1997. Vendar v primeru dodatne oskrbe z energijo veljajo naslednje določbe:

5.2.2.22.1

Pri priklopnikih, ki so opremljeni z električnim upravljalnim vodom, mora priklopnik prek električnega upravljalnega voda posredovati sporočilo „osvetlitev zavornih svetilk“, ko se zavorni sistem aktivira med „samodejno upravljanim zaviranjem“, ki ga aktivira priklopnik. Vendar se lahko pri povzročenem ustavljanju, ki je manjše od 0,7 m/s2, signal prekine (23)  (24).

5.2.2.22.2

V primeru priklopnikov, ki so opremljeni z električnim upravljalnim vodom, priklopnik prek električnega upravljalnega voda ne posreduje sporočila „osvetlitev zavornih svetilk“ med „selektivnim zaviranjem“, ki ga aktivira priklopnik (25)  (24).

7.1

Vsaka sprememba tipa vozila ali njegove zavorne opreme glede na lastnosti v Prilogi 2 k temu pravilniku se sporoči upravnemu organu, ki je homologiral tip vozila. Navedeni organ lahko potem:

7.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

7.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu sporočilu za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958 s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

8.1

Vozilo, homologirano po tem pravilniku, se izdela tako, da je skladno s homologiranim tipom z izpolnjevanjem zahtev iz odstavka 5 zgoraj.

8.2

Zaradi preverjanja izpolnjevanja zahtev iz odstavka 8.1 zgoraj se izvede ustrezen nadzor proizvodnje.

8.3

Imetnik homologacije mora zlasti:

8.4

Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti v vsaki proizvodni enoti.

9.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če zahteve iz odstavka 8.1 zgoraj niso izpolnjene.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom sporočila na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

12.1.1

Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 8 k Spremembam 09 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 8 k sSpremembam 09.

12.1.2

Če ni navedeno drugače ali če razmere ne zahtevajo drugače, veljajo dodatki k Spremembam 10 tudi za izdajo in vzdrževanje homologacij 09.

12.1.3

Od uradnega začetka veljavnosti Sprememb 10 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s Spremembami 10.

12.1.4

Od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 4 k Spremembam 10 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen z Dodatkom 4.

12.1.5

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti razširitve homologacij v skladu z Dodatkom 3 k Spremembam 10 tega pravilnika.

12.2.1

Po 24 mesecih od uradnega začetka veljavnosti Dodatka 8 k Spremembam 09 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije ECE le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 8 k Spremembam 09.

12.2.2

Po 24 mesecih od začetka veljavnosti Sprememb 10 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s Spremembami 10.

12.2.3

Do 48 mesecev od začetka veljavnosti Sprememb 10 tega pravilnika, nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve nacionalnih homologacij tipa vozila, ki je bil homologiran v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

12.2.4

Do 48 mesecev od začetka veljavnosti Sprememb 10 tega pravilnika pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo homologacije ECE v skladu z Dodatkom 3 k Spremembam 10 tega pravilnika.

12.2.5

Po 24 mesecih od začetka veljavnosti Dodatka 5 k Spremembam 10 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, ki je v homologacijskem postopku, izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen z Dodatkom 5 k Spremembam 10.

12.3.1

Po 48 mesecih od začetka veljavnosti Sprememb 10 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo prvo nacionalno registracijo (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz Sprememb 10 tega pravilnika.

12.4.1

Ne glede na zgornje prehodne določbe pogodbenicam, ki začnejo uporabljati ta pravilnik po začetku veljavnosti najnovejših sprememb, ni treba sprejeti homologacij, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli predhodnimi spremembami tega pravilnika.