29.9.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 254/40

(1)

Komisija je 3. septembra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), napovedala začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih vrst polietilen tereftalata („PET“) s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov („zadevne države“) v Unijo. Komisija je 1. junija 2010 z Uredbo (EU) št. 472/2010 (3) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov.

(2)

Postopek se je začel po pritožbi, ki jo je 20. julija 2009 vložil odbor za polietilen tereftalat Plastics Europe („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež celotne proizvodnje nekaterih vrst polietilen tereftalata v Uniji, v tem primeru več kot 50 %.

(3)

Kot navaja uvodna izjava 11 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2006 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(4)

V vzporednem protisubvencijskem postopku je Komisija z Uredbo (EU) št. 473/2010 (4) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata s poreklom iz Irana in Združenih arabskih emiratov.

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bil sprejet sklep o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani pisno predstavilo svoja stališča do začasnih ugotovitev. Stranem, ki so za to zaprosile, je bila dana možnost zaslišanja.

(6)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Po začasnem razkritju so bile proučene ustne in pisne pripombe zainteresiranih strani in po potrebi so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene.

(7)

Vse strani so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti zaključek postopka in sprostitev zneskov, zavarovanih z uvedbo začasnih dajatev („dokončno razkritje“). Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so strani lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(8)

Proučene so bile ustne in pisne pripombe zainteresiranih strani in po potrebi so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene.

(9)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da vzorec proizvajalcev EU ni bil reprezentativen in dosleden ter da je bila analiza škode zato pomanjkljiva. Zlasti so trdile, da vzorčenje ni bilo potrebno, ker proizvajalcev ni bilo veliko. Trdile so tudi, da zaradi „umetne“ delitve skupin družb na posamezne pravne subjekte vzorec ne bi vseboval nekaterih na trgu vodilnih družb (Artenius, M&G Polimeri) in da je metodologija izbora vzorca nedosledna, ker je tudi vzorec vseboval dve skupini družb. Trdile so tudi, da vzorec ni bil reprezentativen, ker ni vseboval nobenega proizvajalca z zadostno količino prodaje povezanemu predelovalcu PET. Zato naj institucije ne bi mogle oceniti realne dobavne zmožnosti industrije Unije in naj ne bi upoštevale navzkrižja interesov industrije Unije. Poleg tega ena družba ni predložila vseh potrebnih informacij in je bila iz vzorca izključena, zato naj bi reprezentativnost padla na 28 % proizvodnje Unije. Iste strani so trdile, da izbrani vzorec ni bil statistično veljaven.

(10)

Glede trditve, da vzorčenje ni bilo potrebno, ker proizvajalcev ni bilo veliko, se ponovno poudarja, da se je za izvedbo vzorčenja javilo 14 proizvajalcev Unije iz osmih skupin družb. Glede na objektivno visoko število proizvajalcev Unije, ki so sodelovali, tj. 14, se je uporabilo vzorčenje v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje, ki ga je bilo mogoče dovolj dobro preiskati v razpoložljivem času. Vzorec je sestavljalo pet posameznih družb (s šestimi lokacijami proizvodnje).

(11)

Glede prve trditve o reprezentativnosti vzorca je treba opozoriti, da institucije v vzorec lahko vključijo posamezne družbe, ki so del skupine družb, če so te reprezentativne in imajo ločene finančne račune. Drugače zaradi preiskovanja vseh štirinajstih proizvajalcev EU iz osmih skupin družb ne bi bilo mogoče pravočasno zaključiti preiskave. Vendar dejstvo, da sta bili v vzorec vključeni dve skupini družb, ni nedosledno z metodologijo vzorčenja, uporabljeno v tem primeru, tj. z največjim reprezentativnim obsegom prodaje strankam EU.

(12)

Glede družbe Indorama se ugotavlja, da je ta skupina v OP imela dva različna obrata za proizvodnjo – enega na Nizozemskem in enega v UK. Vključitev te skupine v vzorec je v skladu z uporabljeno metodologijo, ker sta navedena obrata s pravnega in finančnega vidika sestavljala en subjekt. Glede družbe Equipolymers, ki je v OP imela dve ločeni osebi za proizvodnjo PET (eno v Italiji in eno v Nemčiji), se ugotavlja, da je družba oddala poročilo s konsolidiranimi podatki za obe lokaciji. Ker je bilo te konsolidirane podatke mogoče preveriti med enim od obiskov sedeža družbe, se je sklenilo, da se to konsolidirano poročilo sprejme in da se družbi Equipolymers, ki proizvajata PET, v tem postopku obravnavata kot en subjekt. Glede zahteve, da je bilo v vzorec treba vključiti Artenius in M&G Polimeri kot na trgu vodilni družbi, se opozarja, da nobena od njunih posameznih oseb ni spadala med družbe z največjim obsegom prodaje strankam EU.

(13)

Glede trditve, da vzorec ni bil reprezentativen, ker ni vključeval enega proizvajalca, ki večinoma proizvaja za notranjo porabo, je treba opozoriti, da se v primeru take trditve dobavna zmožnost lahko prouči pri analizi interesa Unije in da se v ta namen lahko lastna poraba odšteje od obsega proizvodnje. Zato v vzorcu za proučitev nekaterih škodnih dejavnikov ni treba imeti takšnega proizvajalca. Drugič, kakršen koli dvojni interes, ki izhaja iz položaja družbe kot proizvajalca in predelovalca EU obenem, se lahko oceni tudi v analizi interesa Unije. Položaj družbe kot proizvajalca in predelovalca EU ni povezan z uspešnostjo industrije EU, pri kateri je merilo prodaja nepovezanim strankam EU. Zato se trditev zavrne.

(14)

Glede trditve o splošni reprezentativnosti vzorca se ponovno poudari, da je zmanjšanje vzorca na štiri družbe zmanjšalo reprezentativnost s 65 % na 47 % prodaje vseh sodelujočih proizvajalcev. Iste štiri družbe so predstavljale 52 % proizvodnje Unije. To se šteje za reprezentativen vzorec proizvajalcev EU glede prodaje neodvisnim strankam EU.

(15)

Glede trditve, da izbrani vzorec ni bil statistično veljaven, se opozarja, da člen 17(1) osnovne uredbe kot nadomestno možnost za „statistično veljaven“ vzorec jasno dopušča, da vzorec temelji na največjem reprezentativnem obsegu prodaje, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v razpoložljivem času.

(16)

Ker k zadevnim ugotovitvam ni drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 3 do 10 začasne uredbe.

(17)

Treba je opomniti, da uvodna izjava 12 začasne uredbe zadevni izdelek določa kot polietilen tereftalat z viskoznostjo 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 s poreklom iz Irana, Pakistana in Združenih arabskih emiratov, trenutno uvrščen v oznako KN 3907 60 20.

(18)

Poleg tega uvodna izjava 14 začasne uredbe nadalje določa, da je preiskava pokazala, da sta PET, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter PET, ki se proizvaja in prodaja na domačih trgih zadevnih držav ter izvaža v Unijo, podobna izdelka.

(19)

Ker se je obravnavani izdelek štel za homogen izdelek, ni bil dodatno razdeljen na različne vrste izdelkov za izračun stopnje dampinga in stopnje škode.

(20)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je PET treba razdeliti na različne vrste izdelkov glede na različne viskoznosti, ker je viskoznost bistvena za določitev različnih uporab proizvedenih vrst PET. Štelo se je, da je treba trditev sprejeti, in metodologija za izračun stopnje dampinga in stopnje škode je bila ustrezno prilagojena.

(21)

Kot pojasnjuje uvodna izjava 20, je bila metodologija za izračun stopnje dampinga prilagojena in stopnja dampinga za vsako zadevno državo je zdaj izračunana za vsako vrsto izdelka posebej.

(22)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 16 do 18 začasne uredbe.

(23)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodni izjavi 19 začasne uredbe.

(24)

Uvodna izjava 23 začasne uredbe določa, da iranski izvoznik domnevnega vpliva sankcij proti Iranu ni mogel količinsko opredeliti tako, da bi ga lahko podprl z dokazi. V pripombah k začasni uredbi je družba trdila, da bi moral pošteno primerjavo zagotoviti preiskovalni organ in ne izvoznik. Vendar je v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe možna prilagoditev za razlike v drugih dejavnikih, če se pokaže, da ti vplivajo na primerljivost cen in zlasti da stranke dosledno plačujejo različne cene na domačem trgu zaradi razlik v takšnih dejavnikih. Ker mora obstoj kakšnega koli drugega dejavnika pokazati proizvajalec izvoznik, se trditev zavrne in potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 20 do 23 začasne uredbe.

(25)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 24 do 25 začasne uredbe.

(26)

Dokončna stopnja dampinga za Iran, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 26,8 %.

(27)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 27 do 29 začasne uredbe.

(28)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodni izjavi 30 začasne uredbe.

(29)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 31 do 32 začasne uredbe.

(30)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodni izjavi 33 začasne uredbe.

(31)

Dokončna stopnja dampinga za edinega pakistanskega proizvajalca izvoznika, tj. Novatex Limited, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 0,6 %, tj. pod stopnjo de minimis v smislu člena 9(3) osnovne uredbe.

(32)

Ker v Pakistanu ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka, se dokončni ukrepi ne uvedejo.

(33)

Po spremembi metodologije, pojasnjeni v uvodnih izjavah 20 in 21, so se rezultati preizkusa običajnega poteka trgovanja, opisanega v uvodnih izjavah 37 in 38 začasne uredbe, za nekatere vrste izdelkov spremenili. Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje izdelka navedene vrste ali kadar je bilo tehtano povprečje cene navedene vrste izdelka pod stroškom proizvodnje, je normalna vrednost zato temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje le navedene vrste izdelka.

(34)

Kadar dobičkonosne prodaje kake vrste izdelka ni bilo, se je štelo, da ni bila prodana zadostna količina te vrste izdelka, da bi bila domača cena primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(35)

Kadar se domača cena kake vrste izdelka v prodaji proizvajalca izvoznika ni mogla uporabiti za določitev normalne vrednosti, se je normalna vrednost računsko določila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(36)

Pri računskem določanju normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, zneski za prodajne, splošne in upravne stroške ter za dobičke na podlagi člena 2(6) osnovne uredbe temeljijo na dejanskih podatkih o proizvodnji in prodaji pri običajnem poteku trgovanja s podobnim izdelkom s strani obravnavanega proizvajalca izvoznika.

(37)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodni izjavi 39 začasne uredbe.

(38)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodnih izjavah 40 do 41 začasne uredbe.

(39)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb razen tistih, ki so že navedene v uvodnih izjavah 20 in 21, se potrdi metodologija, pojasnjena v uvodni izjavi 42 začasne uredbe.

(40)

Začasna stopnja dampinga za edinega proizvajalca izvoznika ZAE, tj. LBF RAK LLC, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 0,6 %, tj. pod stopnjo de minimis v smislu člena 9(3) osnovne uredbe.

(41)

Ker v ZAE ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka, se dokončni ukrepi ne uvedejo.

(42)

K proizvodnji Unije, industriji Unije in potrošnji Unije ni bilo prejetih pripomb. Zato se potrdijo uvodne izjave 45 do 50 začasne uredbe.

(43)

Ponovno se poudarja, da se je v uvodni izjavi 52 začasne uredbe zaradi ugotovitve, da je bila stopnja dampinga za Pakistan enaka stopnji de minimis, štelo, da učinka navedenega uvoza ni mogoče oceniti skupaj z dampinškim uvozom iz Irana in ZAE.

(44)

Ker je nadaljnja preiskava pokazala, da je bila stopnja dampinga za ZAE prav tako enaka stopnji de minimis, se šteje, da učinka navedenega uvoza ni mogoče oceniti skupaj z dampinškim uvozom iz Irana. Zato kumulativne ocene uvoza ni.

(45)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka v EU se je začel 2006 na razmeroma nizki stopnji, vendar je do OP postopoma naraščal in v OP dosegel 55 500 ton. Natančneje, uvoz iz Irana se je med letoma 2006 in 2007 več kot podvojil, nato se je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 dodatno povečal za več kot 100 odstotnih točk, med letom 2008 in OP pa se je povečal za skoraj 130 odstotnih točk.

Preglednica 1

(46)

Tržni delež dampinškega uvoza iz Irana je leta 2006 znašal 0,4 % in se je v obravnavanem obdobju enakomerno povečal za 1,5 odstotne točke. Natančneje, med letoma 2006 in 2007 se je povečal za 0,5 odstotne točke, med letoma 2007 in 2008 za dodatne 0,5 odstotne točke, med 2008 in OP pa za 0,5 odstotne točke. Tržni delež dampinškega uvoza iz Irana je v OP znašal 1,9 %.

(47)

Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju znižala za 11 %, pri čemer se je najbolj znižala med letom 2008 in OP. Natančneje, povprečna cena je leta 2007 ostala stabilna in se leta 2008 znižala za 2 odstotni točki, nato pa se je v OP znižala za dodatnih 9 odstotnih točk.

Preglednica 2

(48)

Po začasnem razkritju je iranski izvoznik predložil navedbe, da je bila njegova stopnja škode ocenjena previsoko, ker je bilo ugotovljeno tehtano povprečje prodajne cene na enoto ocenjeno prenizko, pri čemer je bil napačno izračunan znesek za prilagoditev stopnje trgovanja. Vendar ni bil predlagan noben drug način ovrednotenja prilagoditve stopnje trgovanja. Osnova za stopnjo trgovanja, uporabljeno pri začasnem izračunu, je bil pavšalni znesek na tono, ki je provizija sodelujočega uvoznega agenta in znaša približno 1 % povprečne cene CIF. Za tako prilagoditev ni na voljo nobenih drugih informacij, zato se trditev zavrne. Ista stran je tudi trdila, da se ji zdi stopnja 2 % za stroške po uvozu ocenjena prenizko. Glede tega se ponovno poudari, da pri preiskavi ni sodeloval noben uvoznik in da dejanskega stroška po uvozu ni bilo mogoče preveriti. Ker ni na voljo nobenih drugih informacij, se je uporabila stopnja iz prejšnjih postopkov.

(49)

Glede na navedeno se dokončno potrdi, da so v Uniji prodajani dampinški izdelki s poreklom iz Irana nelojalno znižali prodajne cene industrije Unije za 3,2 %.

(50)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da škode ni, ker glede na domnevni napačni vzorec ni bilo mogoče ekstrapolirati rezultatov za industrijo Unije skupaj. Trdilo se je na primer, da je navedba ene družbe (ki ni ena od vzorčenih), da uporablja nad 100 % zmogljivosti, jasen znak, da škode ni. Opozarja se, da so predložene informacije izvleček iz dokumentacije, ki jo je ta družba predložila borznim organom in niso preverjene. Te informacije se ne skladajo z informacijami iz dokumenta protidampinške preiskave. Poleg tega uporaba zmogljivosti enega samega proizvajalca EU v nobenem primeru ne more spremeniti ugotovitev o škodi, ki se nanašajo na skoraj vse druge kazalce škode za vzorčene proizvajalce EU in druge proizvajalce EU.

(51)

Ker drugih trditev in pripomb ni, se potrdijo uvodne izjave 63 do 82 začasne uredbe.

(52)

Ker posebnih pripomb ni, se potrdi sklep o škodi iz uvodnih izjav 83 do 85 začasne uredbe.

(53)

Obseg dampinškega uvoza iz Irana se je med letom 2006 in OP povečal za skoraj petkrat, pa tudi njegov ustrezni delež na trgu Unije, tj. za 1,5 odstotne točke, in tudi ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen (3,2 % v OP) je na splošno sovpadalo s poslabšanjem gospodarskega položaja industrije Unije. Zato se lahko sklepa, da je dampinški uvoz iz Irana vplival na ugotovljeno škodo v industriji Unije.

(54)

Pomembno je poudariti, da je bilo v vzporednem protisubvencijskem postopku ugotovljeno, da je kumuliran subvencioniran uvoz iz Pakistana, ZAE in Irana povzročil znatno škodo industriji Unije.

(55)

Na drugi strani se glede na precejšnji obseg in nizke cene uvoza iz Koreje in Pakistana tudi potrdi, da je navedeni uvoz v določeni meri pripomogel k škodi, ki je nastala industriji Unije, kot je navedeno v uvodnih izjavah 94 in 96 začasne uredbe.

(56)

V tem postopku je prodajne cene industrije Unije nelojalno nižal tudi znaten uvoz iz ZAE (približno 150 000 ton).

(57)

Hkrati je bil tržni delež uvoza iz Irana pod 1 % v 2006 in 2007, v OP pa je bil le blizu 2 %, kar znaša 55 000 ton.

(58)

Treba je tudi opozoriti, da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen, ugotovljeno pri iranskem proizvajalcu, nižje od nedampinškega uvoza iz ZAE.

(59)

Čeprav je navedena analiza pokazala, da je imel uvoz s poreklom iz Irana nekaj negativnega vpliva na položaj industrije Unije, se ugotavlja, da ta vpliv sam po sebi ni dosegel stopnje, ki bi se lahko štela za znatno po členu 3(6) osnovne uredbe.

(60)

Preiskava je pokazala, da se zadevni izdelek, uvožen iz Pakistana in ZAE, ni prodajal po dampinških cenah. Zato se postopek glede Pakistana in ZAE zaključi brez uvedbe ukrepov.

(61)

Preiskava je pokazala, da je uvoz zadevnega izdelka iz Irana potekal po dampinških cenah in do neke mere pripomogel k škodi, ki je nastala industriji Unije.

(62)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 59, pa je bilo ugotovljeno, da negativni vpliv iranskega uvoza na položaj industrije Unije ni dosegel stopnje, da bi se ga lahko označilo kot znatnega.

(63)

Glede na to, da dampinški uvoz s poreklom iz Irana ni povzročil znatne škode, se temu ustrezno ugotavlja, da je postopek tudi glede Irana treba zaključiti brez uvedbe ukrepov.

(64)

Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo iz Uredbe (EU) št. 472/2010, se sprostijo –