29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 131/1

(1)

Svet je marca 2004 po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 398/2004 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Stopnja dokončne dajatve, ki se je uporabljala za neto ceno franko meja Unije, je bila pred plačilom dajatev 49 %. Prvotni ukrepi so bili uvedeni z Uredbo (EGS) št. 2200/90 (3).

(2)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 42/2007 (4) je bila januarja 2007 dokončna protidampinška dajatev razširjena na uvoz silicija, poslanega iz Republike Koreje, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Republike Koreje ali ne.

(3)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz silicija s poreklom iz LRK (5) oktobra 2008 1. decembra 2008 prejela zahtevek za pregled na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Komisija je 18. decembra 2008 prejela tudi zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa je vložil Euroalliages (Liaison Committee of the Ferro-Alloy Industry – povezovalni odbor industrije železnih litin) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru 100 % celotne proizvodnje silicija v Uniji. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

(5)

Zahtevek za delni vmesni pregled je vložil EUSMET (Evropski uporabniki silicijeve kovine) in je po obsegu omejen na preiskavo dampinga. Zahtevek je temeljil na prima facie dokazih, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile in da so nove okoliščine trajne.

(6)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom in ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa in vmesnega pregleda na podlagi člena 11(2) oziroma (3) osnovne uredbe, v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o začetku teh pregledov (6) („obvestilo o začetku“).

(7)

Komisija je o začetku pregledov uradno obvestila vložnike proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike/trgovce, uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja ter organe LRK.

(8)

Glede na očitno veliko število kitajskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v zahtevkih, je bilo v obvestilu o začetku postopka za ugotavljanje dampinga in verjetnosti ponovitve ali nadaljevanja dampinga predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008, kot je določeno v obvestilu o začetku.

(10)

Komisija je prejela odgovore od enajstih družb ali skupin družb v LRK. Vendar se je po preučitvi informacij, ki so jih predložile te družbe, pokazalo, da je odgovore posredovalo le nekaj družb, ki v Evropsko unijo izvažajo silicij iz lastne proizvodnje. Zato je bila sprejeta odločitev, da vzorčenje za kitajske proizvajalce izvoznike ni potrebno.

(11)

Vse navedene družbe ali skupine družb iz LRK so navedle tudi, da nameravajo zaprositi za posamezno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe.

(12)

Komisija je kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala obrazce zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“). Trije kitajski izvozniki so vložili zahtevke za TGO ali IO, če bi preiskava pokazala, da proizvajalci izvozniki ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Vendar je eden od njih zahtevek pozneje umaknil, medtem ko je bilo pri drugih dveh ugotovljeno, da med obdobjem preiskave v Evropsko unijo nista uvažala silicija iz lastne proizvodnje. Zato se zahtevka teh družb nista ocenjevala.

(13)

Poleg tega je šest drugih kitajskih družb ali skupin družb predložilo obrazce zahtevkov za IO. Vendar so med preiskavo tri družbe prekinile sodelovanje. Ena od preostalih treh skupin družb je zadevni izdelek prodajala nepovezanemu trgovcu. Med preiskavo ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je trg Unije končni namembni kraj za prodajo. Ker te skupine družb torej ni mogoče šteti za proizvajalca izvoznika, je bilo treba zahtevek za individualno obravnavo zavrniti. Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, so ugotovitve za družbo, katere sodelovanje ni bilo zadostno v smislu člena 18 osnovne uredbe, temeljile na razpoložljivih dejstvih. Zahtevek preostale družbe za IO se je štel za dopustnega.

(14)

Nazadnje je od preostalih dveh družb, ki sta zaprosili za vključitev v vzorec in vložili zahtevek za individualno obravnavo, le ena odgovorila na vprašalnik v roku, določenem v obvestilu o začetku. Vendar ta družba zadevnega izdelka ni izvažala na trg Unije.

(15)

Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so vprašalnik zahtevale v roku, določenem v obvestilu o začetku pregledov.

(16)

Komisija je zainteresiranim strankam dala možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(17)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vložniki proizvajalci Unije, dvanajst uporabnikov, dve združenji uporabnikov, šest izvoznikov/proizvajalcev iz Kitajske in trije proizvajalci v primerljivi državi.

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za določitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za določitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(19)

Preiskava glede nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(20)

Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2005 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(21)

Zadevni izdelek je isti kot izdelek iz prejšnjih preiskav, tj. silicijeva kovina s poreklom iz LRK, ki trenutno spada pod oznako KN 2804 69 00 (vsebuje manj kot 99,99 mas. % silicija). Samo zaradi sedanje razvrstitve v kombinirani nomenklaturi se mora glasiti „silicij“. Silicij večje čistosti, ki vsebuje najmanj 99,99 mas. % silicija in se večinoma uporablja v elektronski industriji polprevodnikov, je razvrščen pod drugo oznako KN in ga ta postopek ne zajema.

(22)

Silicij se proizvaja v potopnih elektrobločnih pečeh s karbotermično redukcijo kremenjaka (silicijevega dioksida) ob prisotnosti različnih vrst ogljikovih reducentov. Prodaja se v obliki grudic, zrn, zrnc ali prahu skladno z mednarodno sprejetimi tehničnimi specifikacijami glede čistosti.

(23)

Silicij uporabljata predvsem dve veji industrije, in sicer kemična industrija za proizvodnjo metilklorosilanov ali triklorosilanov in tetraklorosilicija ter industrija aluminija za proizvodnjo aluminijevih zlitin, s primarnimi in sekundarnimi talilnicami, ki so namenjene proizvodnji zlitin za ulivanje za različne industrije, zlasti avtomobilsko industrijo in gradbeništvo.

(24)

Kot pri prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepa je ta preiskava pokazala, da imajo silicij, ki je proizveden v LRK in se izvaža v Unijo, silicij, proizveden in prodan na domačem trgu primerljive države (Brazilije), in silicij, ki ga v Uniji izdelujejo in prodajajo vložniki proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo.

(25)

Zato je bilo ugotovljeno, da je treba vse te izdelke obravnavati kot podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(26)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, tri družbe, ki so vložile zahtevke za TGO, med preiskavo niso izvažale silicija iz lastne proizvodnje v Evropsko unijo ali pa so svoje zahtevke umaknile. Zato se TGO tem družbam ni odobrila.

(27)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi načelno uvede dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe dokažejo izpolnjevanje vseh meril iz člena 9(5) osnovne uredbe in so torej upravičene do IO.

(28)

Merila so le zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta takole:

(29)

Najprej je treba poudariti, da je družba iz uvodne izjave 12, ki je najprej vložila zahtevek za TGO, nato pa ga umaknila, umaknila tudi zahtevek za IO. Zato se ta zahtevek ni nadalje obravnaval.

(30)

Od šestih družb ali skupin družb, ki so vložile le zahtevke za IO, so tri prekinile sodelovanje, ena pa ni predložila potrebnih informacij v določenem roku, s čimer je močno ovirala preiskavo v smislu člena 18 osnovne uredbe. Zato so se te družbe obravnavale kot nesodelujoče, ugotovitve v zvezi z njimi pa so temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe.

(31)

Zadevne štiri družbe ali skupine družb so bile obveščene o verjetni uporabi razpoložljivih dejstev in razlogih zanjo, pri čemer jim je bila v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe dana možnost, da predložijo dodatna pojasnila. Vendar nobena od njih ni predložila novih dokazov ali informacij, s katerimi bi bilo mogoče dopolniti predložene pomanjkljive odgovore ali spremeniti odločitev, da je treba za te družbe uporabiti člen 18 osnovne uredbe.

(32)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, ene od preostalih dveh skupin družb ni mogoče obravnavati kot proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka, zato njen zahtevek za individualno obravnavo ni bil ocenjen.

(33)

Ugotovljeno je bilo, da preostali izvoznik izpolnjuje vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(34)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se sklene, da je treba skupini Jinneng Group odobriti IO.

(35)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je treba normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določiti na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi. Čeprav se je v prvotni preiskavi in naslednjih pregledih zaradi izteka ukrepa kot primerljiva država uporabila Norveška, se je med sedanjo preiskavo izkazalo, da so se okoliščine na norveškem trgu od takrat znatno spremenile. Domača proizvodnja se je na Norveškem med letoma 2005 in 2008 zmanjšala za približno 20 %, pri čemer je uvoz silicija na Norveško dosegel 97 % domače potrošnje. Med OP je domači trg oskrboval le en domači proizvajalec.

(36)

Zato je bila v obvestilu o začetku na predlog obeh vložnikov kot ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom izbrana Brazilija. Preiskava je dejansko pokazala, da je Brazilija takoj za LRK druga največja svetovna proizvajalka silicija in da je brazilski trg zelo konkurenčen, saj ima sedem proizvajalcev silicija, ki proizvajajo več različnih razredov silicija. Brazilija se je obravnavala tudi kot odprt trg z znatnim uvozom zlasti iz LRK. Čeprav so bile zainteresirane stranke pozvane k predložitvi pripomb glede izbire Brazilije, jih ni predložila nobena od njih.

(37)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je bilo na podlagi informacij, ki so bile na voljo ob izboru, ugotovljeno, da je Brazilija najustreznejša primerljiva država.

(38)

Sodelovali so trije proizvajalci v Braziliji, ki so predložili informacije o ceni in prodaji silicija na brazilskem domačem trgu. V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi preverjenih informacij, ki so jih predložili ti proizvajalci, kot je določeno v nadaljnjem besedilu.

(39)

Preučeno je bilo, ali se za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila v reprezentativnih količinah prodana na brazilskem domačem trgu, lahko šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka določen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(40)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja kot izračunani stroški proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja kot stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(41)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosnih prodaj le navedene vrste.

(42)

Glede na vrsto izdelka je bila normalna vrednost določena na podlagi tehtanega povprečja prodajnih cen vseh prodaj ali tehtanega povprečja prodajnih cen samo dobičkonosnih prodaj na domačem trgu primerljive države na podlagi preverjenih podatkov treh proizvajalcev v navedeni državi.

(43)

Ves izvoz edinega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena IO, v Evropsko unijo je potekal prek povezanega trgovca s sedežem v LRK in se je pozneje preprodal nepovezanim strankam v Uniji. V tem primeru je bila izvozna cena določena na podlagi člena 2(8) osnovne uredbe.

(44)

Industrija Unije je trdila, da izvozne cene niso bile svobodno določene v smislu člena 9(5)(b) osnovne uredbe. Zlasti je trdila, da so „pogajanja“ med kitajskimi carinskimi organi in izvozniki za določitev „razumne“ ravni cen še potekala. Vendar predložena dokazila o tem niso bila povezana s silicijem, štelo pa se je tudi, da ta domnevna „pogajanja“ niso vplivala na cene, zaračunane končni stranki, saj sta se za ceno svobodno dogovorili stranki sami. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(45)

Industrija Unije je nadalje trdila, da je bila družba z odobreno IO v državni lasti, je prejemala subvencije in opravljala znatno količino trgovinske dejavnosti, kar bi ji omogočilo izogibanje ukrepom. Vendar je preiskava pokazala, da zadevni izvoznik med OPP ni bil več v državni lasti, zato se država v njegovo trgovinsko dejavnost ni vmešavala na način, ki bi mu omogočal izogibanje ukrepom. Za trditev v zvezi s subvencijami je bilo ugotovljeno, da ni utemeljena. Te trditve je bilo zato treba zavrniti.

(46)

Normalna vrednost in izvozne cene so bile primerjane na podlagi cene franko tovarna. Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Zahtevane prilagoditve so bile izvedene v zvezi s prevozom, fizikalnimi lastnostmi, stroški nadzora, obdelavo in pakiranjem, kjer je bilo to ustrezno in upravičeno. Izvedena je bila tudi prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i), saj je bilo ugotovljeno, da je povezani trgovec opravljal naloge zastopnika, ki dela na podlagi provizije.

(47)

Preiskava je pokazala, da so se med OP za izvoz silicija zaračunavale izvozne dajatve. Ker so vplivale na primerljivost cen, se je štelo, da je izvozno ceno v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe primerno prilagoditi drugim dejavnikom, ki vplivajo na primerljivost cen.

(48)

Treba je opozoriti, da sta se normalna vrednost in izvozna cena primerjali na isti ravni posredne obdavčitve, tj. vključno z DDV.

(49)

Trdilo se je, da je treba v izračun normalne vrednosti vključiti dejstvo, da se DDV, ki je bil plačan za nakup silicija kot surovine, lahko povrne. Vendar je bilo ugotovljeno, da se DDV, plačan za takšne nakupe, lahko odšteje ne glede na režim vračanja izvoznega DDV za izvoženo blago ter ne glede na namembni kraja blaga. Zato je dejstvo, da se DDV, plačan na nakup silicija kot surovine, lahko povrne, nevtralen dejavnik, ki ne vpliva na primerljivost izvozne cene in normalne vrednosti. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(50)

Trdilo se je tudi, da je bila metodologija, uporabljena za posredno obdavčitev, drugačna od metodologije, uporabljene v drugih primerih, in da bi bilo treba DDV na izvoz odšteti od izvozne cene. Treba je opozoriti, da člen 2(10)(b) osnovne uredbe določa, da se prilagoditev za posredno obdavčitev lahko izvede samo za normalno vrednost in v pogojih iz navedenega člena, ki v tem primeru niso izpolnjeni. Trditev je bila zato zavrnjena.

(51)

Stopnja dampinga je bila za edinega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena IO, določena na podlagi primerjave tehtanih povprečnih izvoznih cen franko tovarna v LRK z ustrezno normalno vrednostjo v primerljivi državi, kot je določena zgoraj.

(52)

Stopnja dampinga za edinega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena IO, izražena kot delež uvozne cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, je 16,3 %.

(53)

Za izračun stopnje dampinga v celotni državi za vse druge nesodelujoče izvoznike/proizvajalce v LRK je bila najprej določena raven sodelovanja. Stopnja sodelovanja je bila nizka, in sicer manj kot 1 % celotnega uvoza iz LRK. Zato je bila stopnja dampinga za nesodelujoče družbe določena na podlagi primerjave povprečne uvozne vrednosti silicija iz Kitajske, kot jo je evidentiral Eurostat in je bila ustrezno prilagojena po izključitvi prodaje družbe z IO, z ustrezno normalno vrednostjo v primerljivi državi, kot je določena zgoraj.

(54)

Ena stranka je trdila, da raven sodelovanja ni bila pravilno ocenjena, saj je en sodelujoči izvoznik v Unijo izvozil znatne količine silicija. V navedenih okoliščinah se je trdilo, da bi bilo treba informacije od tega izvoznika uporabiti pri izračunu stopnje dampinga na ravni države tako kot v pregledu iz uvodne izjave 1. Te trditve je bilo treba zavrniti, ker je bilo ugotovljeno, da cene, ki jih je družba zaračunala svoji povezani družbi v Uniji, niso bile tržne.

(55)

Poleg tega se je trdilo, da bi bilo treba podatke, ki so jih predložili sodelujoči uvozniki, uporabiti pri določitvi stopnje dampinga na ravni države. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 54, so te sodelujoče stranke znaten del izdelka uvozile po netržnih cenah, zato se je štelo, da so cene nezanesljive. Za preostali uvoz se je štelo, da ni bil izveden v zadostnih količinah, da bil osnova za dajatev na ravni države. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(56)

Po razkritju so se pri določanju stopnje dampinga na ravni države upoštevale pripombe v zvezi z različnimi vrstami izdelkov normalne vrednosti. Primerjava je bila opravljena z uporabo informacij sodelujočih uvoznikov o vrstah izdelka.

(57)

Na podlagi tega je stopnja dampinga na ravni državi določena na 19,0 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(58)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo preučeno tudi, ali se spremenjene okoliščine v zvezi z dampingom lahko upravičeno štejejo za trajne.

(59)

Za preučitev, ali je stopnja dampinga, ugotovljena med OPP, trajna, se je upoštevalo gibanje izvoznih cen in normalne vrednosti.

(60)

Najprej se ugotavlja, da je stopnja dampinga, ugotovljena v zadnjem pregledu (7), tj. 12,5-odstotna, bližje ravni, ugotovljeni v sedanjem postopku, kot obstoječi ravni ukrepov.

(61)

Kar zadeva izvozne cene po OPP, podatki Eurostata kažejo, da so se v prvih devetih mesecih leta 2009 znižale za približno 15 %.

(62)

Preiskava je pokazala, da se je v istem obdobju v podobnem sorazmerju zmanjšala tudi normalna vrednost. Zato naj bi bila stopnja dampinga za izvoz silicija v prvih devetih mesecih leta 2009 na podobni ravni kot stopnja dampinga, ugotovljena v OPP.

(63)

Zgornje ugotovitve kažejo, da so kitajske izvozne cene bližje svetovnim cenam kot ob prvotni uvedbi ukrepov (8).

(64)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da je stopnja dampinga, ugotovljena med OPP, trajne narave.

(65)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bila preučena verjetnost, da se ob morebitni razveljavitvi ukrepov nadaljuje stopnja dampinga, ugotovljena v vmesnem pregledu.

(66)

Kar zadeva verjetnost nadaljevanja dampinga, so bili preučeni razvoj proizvodnje in proizvodnih zmogljivosti ter verjeten razvoj izvoza v Evropsko unijo in na trge drugih tretjih držav.

(67)

Treba je bilo oceniti skupno proizvodno zmogljivost za silicij v LRK. Medtem ko je bila v statističnih podatkih (9), ki so jih zagotovile zadevne strani, navedena skupna zmogljivost 2,2 milijona ton v letu 2008, je preiskava pokazala, da je bila ta številka očitno pretirana, ker se nista upoštevala znatno število zaprtij peči (na primer zaradi prestrukturiranja industrije silicija, gospodarske krize in potresa v provinci Sečuan v letu 2008) ter nestalna oskrba z energijo v nekaterih regijah, ki je dejansko vodila k manjši zmogljivosti, kot je bila evidentirana v razpoložljivih statističnih podatkih. Zato je bila po ustreznih prilagoditvah dejanska proizvodna zmogljivost ocenjena na približno 1,5 milijona ton, kar ustreza vsaj 25-odstotnemu povečanju v primerjavi z zmogljivostjo v letu 2002 (obdobje preiskave v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, navedenem v uvodni izjavi 1), ki je bila ocenjena med 600 000 ton in 1,2 milijona ton (10).

(68)

EUSMET je trdil, da je predložil podroben izračun proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem, pri čemer je bila stopnja uporabe zmogljivosti 40-odstotna. Ocenjena zmogljivost je znašala 1,16 milijona ton. Vendar je bilo ugotovljeno, da je ta trditev neutemeljena, zlasti zaradi tega, ker v zvezi s stopnjo uporabe zmogljivosti ni bilo nobenega dokazila. Stopnja uporabe zmogljivosti, ki jo je upoštevala Komisija, izvira iz preverjenih podatkov, ki so jih predložili glavni sodelujoči proizvajalci v LRK, zato se je štelo, da so te razpoložljive informacije najzanesljivejše. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(69)

Ista stranka je trdila tudi, da se peči, katerih zmogljivost je enaka določenemu pragu zmogljivosti ali nižja od njega, ne bodo več uporabljale na podlagi odločitve vlade, kar bi nadalje zmanjšalo skupno zmogljivost na Kitajskem. Vendar je preiskava pokazala, da se zadevna vladna politika ni uporabila na celotnem ozemlju Kitajske. EUSMET ni predložil nobenih dokazil v zvezi s številom zadevnih peči in njegovim vplivom na skupno zmogljivost. Preiskava tudi ni pokazala nobenega znatnega zmanjšanja zmogljivosti na tej osnovi. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(70)

EUSMET je nadalje trdil, da bi se proizvodna zmogljivost približala obsegu prodaje v LRK v letu 2008, tj. 960 000 ton, vendar te trditve ni utemeljil z nobenimi dokazili. Poleg tega so na obseg prodaje vplivali različni dejavniki, kot so proizvodnja za zalogo, dobava surovin in logistični problemi zaradi olimpijskih iger, zato se je štelo, da obseg prodaje ne more biti enakovreden proizvodni zmogljivosti. Ta argument je bilo zato treba zavrniti.

(71)

Kar zadeva obseg proizvodnje silicija, je bilo v preiskavi na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljeno, da se je obseg proizvodnje povečal kar za 79 %, in sicer s 535 000 ton v letu 2002 na 960 000 ton v OPP. Na podlagi previdnih ocen so proste zmogljivosti v OPP torej znašale približno 540 000 ton, kar je skoraj enako celotni potrošnji v EU med OPP in skoraj dvakrat toliko, kot je v istem obdobju znašala kitajska domača potrošnja silicija (glej uvodno izjavo 72).

(72)

Hkrati je bilo v preiskavi ugotovljeno, da se bo kitajska potrošnja, ki je v OPP znašala približno 280 000 ton, v naslednjih letih verjetno povečala, kot je navedeno v uvodni izjavi 73. Večjo potrošnjo je treba obravnavati kot kombinacijo dejavnikov in ukrepov politike v industriji silicija in industriji na koncu proizvodne verige. Industrija na koncu proizvodne verige se v LRK širi, saj je bilo izvedenih in za bližnjo prihodnost načrtovanih več naložb za izpolnitev vse večje potrebe po izdelkih s konca proizvodne verige. Poleg tega so kitajski organi uvedli uvozne omejitve za več virov (na primer Nemčijo, Združeno kraljestvo, Japonsko in ZDA) v zvezi s pomembnim izdelkom s konca proizvodne verige (siloksanom), ki je v večjih količinah prihajal iz teh držav.

(73)

Čeprav je težko natančno oceniti učinek ukrepov politike, vključno s prestrukturiranjem industrije silicija, je več zainteresiranih strani navedlo, da naj bi povpraševanje v LRK do konca leta 2011 doseglo približno 580 000 ton. Ta ocena se je štela za razumno.

(74)

Tudi če bi se upoštevala zgoraj navedena napoved domačega povpraševanja in bi kitajski izvoz na druge trge dosegel visoko raven iz leta 2008 (glej uvodno izjavo 79), bi bila presežna zmogljivost še vedno precejšnja (približno 240 000 ton v letu 2011). Prav tako se ugotavlja, da se bodo zaradi sedanjega procesa prestrukturiranja poleg povpraševanja v LRK povečali tudi proizvodne zmogljivosti in obseg proizvodnje.

(75)

EUSMET je v zvezi z verjetnostjo povečanja proizvodne zmogljivosti v LRK predložil informacije o več načrtovanih obratih za proizvodnjo silicija ter domneval, da večina teh načrtov ne bo uresničenih. Domneve so temeljile predvsem na pripombah članov Eusmeta in niso bile utemeljene. EUSMET je prav tako trdil, da če se bo kitajska proizvodna zmogljivost povečala, bo razlog za povečanje zlasti projekt, ki ga načrtuje proizvajalec Unije, s katerim bi proizvodni zmogljivosti v LRK dodal 100 000 milijonov ton na leto. Informacije, ki jih je predložil EUSMET, niso bile utemeljene in zato so bile njegove trditve zavrnjene.

(76)

EUSMET je v zvezi s tem trdil, da povečanje proizvodnje precej zaostaja za kitajsko domačo potrošnjo, ki se bo še naprej večala. Zato obseg proizvodnje v LRK ne more ustrezno zadostiti povpraševanju na kitajskem domačem trgu. Kot je že navedeno, nedvomno drži, da se bo povpraševanje na kitajskem domačem trgu v prihodnosti verjetno povečalo. Vendar je bilo tudi že navedeno, da preiskava ni potrdila predvidevanj Eusmeta. EUSMET ni izračunal niti povečanja povpraševanja niti prihodnjega obsega proizvodnje na Kitajskem ter za svoje trditve ni predložil informacij ali dokazil, zaradi česar so bile trditve zavrnjene.

(77)

Kitajski uvoz v EU se je v obravnavanem obdobju kljub veljavnim ukrepom povečal za 113 %. Čeprav so se cene med OPP dvigale, so bile v celotnem obravnavanem obdobju nižje od prodajnih cen industrije Unije v EU. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 54 in 62, so bile tudi cene za izvoz silicija v EU med OPP in po njem izrazito dampinške.

(78)

Raven cen v EU je bila še vedno višja kot na trgih drugih tretjih držav. To delno pojasnjuje velik interes kitajskih izvoznikov za trg Unije kljub veljavnim protidampinškim ukrepom. V zvezi s tem se še ugotavlja, da so se kitajski izvozniki izogibali veljavnim protidampinškim ukrepom s pretovarjanjem prek Republike Koreje (11), kar nadalje potrjuje ugotovitev, da imajo kitajski izvozniki velik interes za trg Unije.

(79)

Obseg kitajskega izvoza na trge drugih tretjih držav je bil precejšen in večji od količin, izvoženih v Evropsko unijo. Vendar je treba poudariti tudi, da so bile cene FOB za tretje države v letu 2008 in prvih devetih mesecih leta 2009 (12) povprečno za 4–14 % nižje od cen za izvoz v EU.

(80)

EUSMET je trdil, da Komisija pri ugotovitvi višjih povprečnih kitajskih izvoznih cen za Unijo ni upoštevala različnih vrst izdelka na drugih trgih. Treba je opozoriti, da EUSMET v zvezi s to trditvijo ni predložil nobenih dokazil. Prav tako ni predložil nobenih informacij ali pojasnil, do kakšne mere se vrste izdelka za izvoz v druge tretje države dejansko razlikujejo. Dokazila, ki jih je predložil v zvezi z razlikami v cenah med vrstami izdelkov, so bila povezana le s trgom EU in za obdobje daleč pred OPP, tj. v letih 2001 in 2002. Zato se to ne more šteti za dovolj natančno podlago za določitev razlike v ceni med vrstami izdelkov med OPP in po njem. Vsekakor pa informacije, ki so na voljo za OPP, niso spremenile ugotovitev iz uvodne izjave 79. Trditev je bila zato zavrnjena.

(81)

Razen ZDA, ki so z visokimi protidampinškimi dajatvami (139,49 %) zaščitene pred uvozom silicija s poreklom iz LRK, je imel kitajski izvoz prost dostop do drugih večjih trgov tretjih držav.

(82)

EUSMET je navedel, da bi bil kitajski silicij namenjen predvsem na azijski trg in da bi bila rast na japonskem in korejskem trgu precejšnja. Nesporno je, da je kitajski silicij namenjen zlasti v Azijo. Vendar se kljub morebitnemu povečanju potrošnje v prihodnjih letih na japonskem in južnokorejskem trgu ne pričakuje, da se bo ta potrošnja povečala do mere, da bo lahko absorbirala znatne presežne količine iz Kitajske. Poleg tega je preiskava pokazala, da je japonski trg, ki je glavni izvozni trg za Kitajsko, prenasičen s kitajskim silicijem.

(83)

EUSMET je trdil, da iztek ukrepov ne bi vplival na vzorce dobave za uporabnike iz kemične industrije. Vendar preiskava te trditve ni potrdila, saj so različni uporabniki (iz kemične industrije in industrije aluminija) navedli, da bodo ob izteku ukrepov večje količine dejansko dobavljali iz Kitajske. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(84)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se pričakuje, da se bodo kitajske proste zmogljivosti ob morebitnem izteku ukrepov odpremile na trg Unije.

(85)

Ker je bil uvoz v EU med OPP dampinški, je zelo verjetno, da se bo damping ob morebitnem izteku ukrepov nadaljeval. To potrjuje razvoj po OPP, ko so ravni cen za uvoz silicija iz LRK ostale nižje od ravni med OPP (glej uvodno izjavo 131).

(86)

Preiskava je pokazala, da se je obseg izvoza zadevnega izdelka v EU v obravnavanem obdobju znatno povečal in da je bila stopnja dampinga, ugotovljena za ta uvoz, v OPP precejšnja.

(87)

Glede na proste zmogljivosti, ki so bile med OPP na voljo v LRK, in kljub vse večjemu domačemu povpraševanju je zelo verjetno, da se bodo velike količine silicija ob morebitnem izteku ukrepov po dampinških cenah izvozile v EU. Domače povpraševanje v LRK dejansko ne bo moglo absorbirati prostih zmogljivosti, pri čemer je trg EU edini večji trg, na katerega bi bilo mogoče izvoziti presežne zmogljivosti. Trg EU je za kitajski izvoz namreč privlačen, saj so cene, ki se zaračunajo strankam v EU, na splošno višje od cen, ki se zaračunajo strankam iz tretjih držav. Interes kitajskih izvoznikov za trg EU potrjujejo tudi pretekle prakse izogibanja.

(88)

Ugotovljeno je torej bilo, da je nadaljevanje dampinga verjetno.

(89)

Trije proizvajalci Unije, ki so vložili zahtevek, so odgovorili na vprašalnik in v celoti sodelovali v preiskavi. Proizvodnja vložnikov pomeni celotno proizvodnjo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(90)

Posebne podatke v zvezi z industrijo Unije in potrošnjo v Uniji je bilo treba izraziti z indeksi v skladu s členom 19 osnovne uredbe, saj industrijo Unije sestavljajo le trije proizvajalci, pri čemer dva pripadata isti skupini. Podatke Eurostata je bilo treba prilagoditi, da so se upoštevali podatki, v zvezi s katerimi so države članice glede svojega uvoza silicija zaprosile za zaupno obravnavo, kar je tudi razlog, da so izraženi z indeksi.

(91)

Potrošnja Unije je temeljila na kombinaciji obsega prodaje industrije Unije v Uniji in obsega uvoza iz tretjih držav na podlagi prilagojenih podatkov Eurostata.

(92)

Na podlagi tega in v skladu s preglednico 1 se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju znatno povečala, tj. za 21 %.

(93)

Obseg uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju povečal za 113 %, medtem ko se je potrošnja v Uniji povečala za 21 %. Ti podatki vključujejo uvoz silicija iz Republike Koreje, saj so se ukrepi leta 2007 po postopku proti izogibanju razširili na navedeno državo. Kljub veljavnim protidampinškim ukrepom se je kitajski tržni delež v obravnavanem obdobju povečal za 76 odstotnih točk in znatno presega 3,9-odstotni tržni delež iz leta 2002, ki je bilo OPP za prejšnjo preiskavo. Vendar je bila velika večina, tj. približno 90 % količin, uvoženih iz LRK, vključena v postopek aktivnega oplemenitenja z odloženim plačilom dajatev.

(94)

Povprečne cene uvoza iz LRK so se v obravnavanem obdobju zvišale za 88 %. Vendar se je večje zvišanje cen pojavilo med letom 2007 in OPP.

(95)

Povprečna cena franko tovarna industrije Unije se je primerjala s kitajskimi povprečnimi uvoznimi cenami CIF na meji Unije. Te cene so bile pridobljene iz prilagojenih podatkov Eurostata ter so vključevale stroške po uvozu, carino in protidampinške dajatve. Primerjava je pokazala, da kitajske uvozne cene med OPP niso nelojalno zniževale prodajnih cen industrije Unije. Kitajske povprečne uvozne cene so vključevale tudi prodajo kitajskega silicija, namenjenega za aktivno oplemenitenje. Treba je poudariti, da je bilo ugotovljeno, da so bile cene silicija, namenjenega za aktivno oplemenitenje, ki pomeni veliko večino kitajskega uvoza, med OPP povprečno za 15 % višje kot cene silicija za prosti promet.

(96)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da bi kitajske uvozne cene za količine, namenjene za prosti promet, nelojalno znižale cene industrije Unije za 12 %, če ukrepov ne bi bilo.

(97)

Medtem ko se je skupni obseg uvoza silicija iz tretjih držav, ki niso LRK in Republika Koreja, v obravnavanem obdobju povečal za 10 %, se je tržni delež tega uvoza med OPP zmanjšal za devet odstotnih točk. Največje izvoznice v Unijo so bile Brazilija, Norveška in Rusija, medtem ko je Bosna in Hercegovina postala nov vir dobave.

(98)

Cene uvoza iz teh držav so se v obravnavanem obdobju zvišale za 45 %. Povprečno so bile za 15 % višje od kitajskih cen, razen med OPP, ko so bile za 5 % nižje.

(99)

Proizvodnja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 7 %. Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zaradi naložb na splošno povečala za 14 %. Izkoriščenost zmogljivosti pa se je v zadevnem obdobju zmanjšala za 6 %. Pri tem razvoju je treba upoštevati, da se je potrošnja v Uniji v istem obdobju znatno povečala, tj. za 21 %.

(100)

V obravnavanem obdobju so se zaloge zmanjšale za 18 %. To je bila posledica velikega povpraševanja zlasti v letu 2007 in OPP, ki sta bili posebej ugodni obdobji v gospodarskem ciklusu. Zaloge so v letu 2005 znašale približno 27 % obsega prodaje industrije Unije v EU, medtem ko so med OPP padle na 19 % prodaje v EU.

(101)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 18 %. Hkrati se je vrednost prodaje zaradi večjega povpraševanja na trgu silicija povečala za 78 %, pri čemer sta bili glavni povečanji v letu 2007 in OPP. Vendar se je tržni delež industrije Unije v OPP zmanjšal za dve odstotni točki. Zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije in njene izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju, kot je navedeno v uvodni izjavi 99, je pokazalo, da industrija Unije ni v celoti izkoristila večjega povpraševanja in potrošnje na trgu silicija, in sicer zlasti v smislu tržnega deleža.

(102)

Prodajne cene industrije Unije na enoto so se v letu 2007 in OPP znatno zvišale, saj je veliko povpraševanje na trgu silicija v teh dveh letih vodilo k izjemno visokim cenam. V obravnavanem obdobju so se povprečne cene industrije Unije zvišale za 50 %. Znatno zvišanje prodajnih cen je skupaj z manjšim zvišanjem proizvodnih stroškov bistveno vplivalo na precejšnje izboljšanje finančnega položaja industrije Unije.

(103)

Veliko povpraševanje v celotnem obravnavanem obdobju je vodilo k znatnemu zvišanju cen. Ravni cen za uvoz iz tretjih držav, vključno z LRK, so se tako kot cene industrije Unije zviševale.

(104)

Povprečni proizvodni stroški na enoto so se med obravnavanim obdobjem zvišali za 21 %, medtem ko je bilo ustrezno zvišanje povprečne prodajne cene na enoto 50-odstotno.

(105)

Zaposlenost je v obravnavanem obdobju na splošno ostala nespremenjena, medtem ko so se povprečne plače povečale za 17 %. Produktivnost se je v istem obdobju zaradi večjega obsega proizvodnje povečala za 8 %.

(106)

Dobičkonosnost industrije Unije se je od leta 2005 do OPP povečala za skoraj šestkrat, pri čemer je med OPP dosegla najvišjo raven. To povečanje dobičkov v letu 2007 in OPP je bilo posledica višjih prodajnih cen na podlagi velikega povpraševanja na trgu silicija zaradi prevladujočih izjemno ugodnih gospodarskih razmer. Dobički so se povečali kljub 21-odstotnemu povišanju proizvodnih stroškov v tem obdobju.

(107)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju znatno povečale, in sicer za šestkrat, kar ustreza približno 30 % doseženih dobičkov. Industrija Unije je dokazala zavezanost trgu silicija v Uniji, saj so se naložbe nanašale na povečanje proizvodne zmogljivosti z uvajanjem novih ali posodabljanjem obstoječih strojev. Poleg tega so bile izvedene naložbe v metalurški proces v zvezi s silicijem večje čistosti za uporabo v industriji sončne energije. Ta novi izdelek ima v prihodnosti zelo dobre možnosti.

(108)

Preiskava je tudi pokazala, da se je donosnost naložb, tj. neto dobiček od izdelka pred obdavčitvijo, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, pripisane izdelku, med obravnavanim obdobjem znatno povečala. Preiskava ni pokazala, da bi imela industrija Unije kakršne koli večje težave pri zbiranju kapitala.

(109)

Denarni tok je sledil podobnemu pozitivnemu gibanju kot dobičkonosnost, saj se je v obravnavanem obdobju znatno povečal.

(110)

Industrija Unije v obravnavanem obdobju ni v celoti izkoristila prednosti zaradi velike rasti potrošnje, saj je proizvajala z 80-odstotno zmogljivostjo in izgubila dve odstotni točki tržnega deleža. Kljub veljavnim ukrepom je zlasti kitajski uvoz zadostil povečanju potrošnje z obsežnimi količinami, vključenimi v postopek aktivnega oplemenitenja.

(111)

Na podlagi podatkov edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena IO, in izračunov na podlagi razpoložljivih dejstev se je med OPP kljub veljavnim ukrepom nadaljeval znaten damping, čeprav na nižjih ravneh, kot so bile ugotovljene v prvotni preiskavi.

(112)

Industrija Unije je lahko v pozitivnih gospodarskih razmerah okrevala od preteklega dampinga, zlasti v smislu obsega prodaje, prodajnih cen in dobičkonosnosti. Vendar je treba opozoriti, da so stopnje dampinga ostale precej visoke.

(113)

Izvoz silicija industrije Unije se je v obravnavanem obdobju in zlasti med OPP več kot prepolovil. Čeprav je lahko to zmanjšanje v primerjalnem smislu videti drastično, je v absolutnem smislu manjše, saj industrija Unije ni izvozno usmerjena. Proizvajalci Unije so močno zavezani trgu Unije. Vendar je treba opozoriti, da imajo nekateri proizvajalci Unije povezane družbe zunaj Unije, ki proizvajajo in prodajajo na teh trgih, kar zmanjšuje potrebo po izvozu iz Unije.

(114)

Protidampinški ukrepi so imeli nedvomno pozitiven učinek na položaj industrije Unije. V obravnavanem obdobju so vsi glavni kazalniki škode, kot so proizvodnja, produktivnost, zaloge, obseg prodaje, prodajne cene, naložbe, dobičkonosnost in denarni tok, kazali pozitiven razvoj. Dobiček, dosežen v OPP, kaže, da je bilo to izjemno ugodno obdobje v gospodarskem ciklusu.

(115)

Kar zadeva tržni delež industrije Unije, je mogoče majhno zmanjšanje razumeti kot kazalnik škode v smislu, da industrija Unije kljub razpoložljivi proizvodni zmogljivosti ni izkoristila povečanja potrošnje.

(116)

Nazadnje se ob upoštevanju pozitivnega razvoja kazalnikov, ki se nanašajo na industrijo Unije, šteje, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode. Zato je bilo preučeno, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

(117)

Treba je opozoriti, da se je kitajski uvoz kljub veljavnim ukrepom znatno povečal in prevzel večji del tržnega deleža, ki ga je izgubil uvoz iz tretjih držav. Proizvajalci izvozniki v LRK so še naprej izvažali po znatnih stopnjah dampinga. Na podlagi tega ni mogoče domnevati, da Kitajska ne bo še naprej izvajala dampinga. Če poleg tega ukrepov med OPP ne bi bilo, bi kitajske uvozne cene za količine, namenjene za prosti promet, nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 12 %.

(118)

Prav tako je treba poudariti, da so bili ukrepi leta 2007 po postopku proti izogibanju razširjeni na uvoz silicija, poslanega iz Republike Koreje, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Republike Koreje ali ne. Razširitev ukrepov je imela pozitiven učinek, saj se je uvoz silicija iz Republike Koreje izrazito zmanjšal.

(119)

Preiskava je pokazala, da so imeli kitajski proizvajalci med OPP veliko prostih zmogljivosti, tj. približno 540 000 ton. Kljub pričakovanemu povečanju povpraševanja v LRK se pričakuje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 74, da se bo presežna zmogljivost v naslednjih letih ohranila.

(120)

Kot je že bilo navedeno, je trg Unije glavni trg za LRK, saj na drugem večjem izvoznem trgu, ZDA, veljajo visoki protidampinški ukrepi proti LRK, zato je ta trg kitajskemu izvozu tako rekoč nedostopen.

(121)

Ugotovljeno je bilo, da so kitajske uvozne cene povprečno za 15 % nižje kot uvozne cene tretjih držav, pri čemer so bile le v OPP višje za 5 %. Ob upoštevanju interesa kitajskih proizvajalcev uvoznikov za trg Unije se pričakuje, da bi se ob razveljavitvi ukrepov na trg Unije poslale ogromne izvozne količine po cenah, nižjih od cen tretjih držav, kar bi na splošno močno znižalo cene.

(122)

EUSMET je trdil, da bi 56-odstotni tržni delež uvoza iz tretjih držav v primerjavi z relativno nizkim tržnim deležem kitajskega uvoza odločilnejše vplival na tržni delež proizvajalcev Unije v OPP, zlasti ker je bila cena uvoza iz tretjih držav 5 % nižja od kitajskega uvoza. Glede na to je bilo ugotovljeno, da se je tržni delež prejšnjega uvoza kljub 5 % nižjim cenam uvoza iz tretjih držav v OPP od cen uvoza iz LRK med letom 2007 in OPP zmanjšal za 4 % v primerjavi s 34-odstotnim povečanjem tržnega deleža uvoza iz LRK (glej preglednici 2 in 3). V istem obdobju je bil tržni delež industrije Unije stabilen. V teh okoliščinah ni mogoče sklepati, da je uvoz iz tretjih držav odločilno vplival na tržni delež industrije Unije v OPP.

(123)

Trdilo se je, da Komisija pri ocenjevanju verjetnega razvoja kitajskih izvoznih cen ni upoštevala verjetnega povečanja stroškov proizvodnje, ki temelji na višjih stroških električne energije, pomanjkanju energetskih virov, povečanih naložbenih stroških, visoki inflaciji, povečanju cen surovin in stroškov mednarodnega prevoza. Tudi če bi se stroški električne energije na Kitajskem povečali, to ni edini bistveni stroškovni element. Poleg tega ni bilo navedb o obsegu takega povečanja in njegovem natančnem vplivu na skupne stroške in posledične prodajne cene. Drugi elementi pa so bodisi popolnoma spekulativni in/ali niso bili dovolj utemeljeni ali količinsko opredeljeni, da bi se lahko iz tega izpeljale kakršne koli smiselne ugotovitve. Prav tako je treba poudariti, da je napačno domnevati, da morajo izvozne cene temeljiti na stroških proizvodnje, saj lahko na raven cen vplivajo tudi različni drugi dejavniki, kot so vladne politike ali vprašanja glede ponudbe in povpraševanja.

(124)

Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bile na trgih tretjih držav, na katerih protidampinške dajatve ne veljajo, kitajske izvozne cene med OPP na nižjih ravneh kot cene za izvoz v Unijo.

(125)

Zato je bilo ugotovljeno, da se damping nadaljuje in je verjetno povečanje obsega dampinškega uvoza, ki bi ob morebitni razveljavitvi ukrepov povzročilo pritisk, da se cene v Uniji vsaj kratkoročno znižajo. Na podlagi zgoraj navedenega ni mogoče domnevati, da se bodo cene LRK zvišale. Zato obstaja verjetnost ponovitve škode, saj bi to negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije in njeno finančno okrevanje, ugotovljeno med OPP.

(126)

V obdobju rastoče potrošnje sta se tržni delež industrije Unije in tržni delež uvoza iz tretjih držav zmanjšala, medtem ko se je tržni delež kitajskega uvoza znatno povečal. Glede na te mešane kazalnike (tj. splošno okrevanje industrije Unije, vendar izguba tržnega deleža) in dejstvo, da je bilo OPP izjemno ugodno obdobje v gospodarskem ciklusu, je bil preučen razvoj po OPP, da bi se ustvarila jasnejša slika verjetnih prihodnjih gibanj. Opozoriti je treba tudi, da verjetnost ponovitve škode zaradi pritiska na nižanje cen lahko še poveča razvoj globalnega gospodarstva ter njegovih učinkov na povpraševanje in potrošnjo.

(127)

Na podlagi prilagojenih podatkov Eurostata in informacij, ki jih je zagotovila industrija Unije, o gibanju obsega prodaje in cen v Uniji za obdobje med januarjem 2009 in septembrom 2009, je mogoče ugotoviti jasno in stalno upadanje obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije. Obseg prodaje je znašal 52 % količine, prodane v ustreznih devetih mesecih leta 2008, čeprav so povprečne prodajne cene zaradi dolgoročnih pogodb in zmanjšanj proizvodnje ostale na isti ravni kot v letu 2008.

(128)

Dobičkonosnost industrije Unije se je znatno zmanjšala. Stopnje dobička so se nenehno zniževale in padle na nizko raven ter celo pod 6,5-odstotni ciljni dobiček, določen med prvotno preiskavo.

(129)

Poudariti je treba, da se je zaradi svetovne gospodarske krize povpraševanje v Uniji znatno zmanjšalo. To je negativno vplivalo na obseg prodaje in dobičkonosnost na trgu Unije. Finančni položaj industrije Unije se je poslabšal, zato je postala ranljivejša. V teh razmerah industrija Unije ne more preseči negativnega učinka večjega dampinškega uvoza iz LRK. Ta položaj se bo zaradi pritiska takega uvoza verjetno še slabšal.

(130)

Kitajski uvoz se je zmanjšal v smislu količine in cen, pri čemer je bilo zmanjšanje količine večje. Kitajske uvozne cene so se znižale bolj kot cene industrije Unije (za 8 % v primerjavi z 2 %). V obdobju po OPP ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih ali ciljnih cen. Če ukrepi ne bi veljali, bi kitajske uvozne cene nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 3 %, ciljne cene pa bi se nelojalno znižale za 11 %. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da bi v primeru umika ukrepov uvozne cene za količine, namenjene za prosti trg, nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 22 %, nelojalno nižanje ciljnih cen pa bi znašalo do 38 %.

(131)

Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bile kitajske cene za izvoz na trge tretjih držav, ki niso zaščiteni s protidampinškimi dajatvami, na veliko nižji ravni kot enakovredne cene za Unijo v primerjavi s tistimi, ugotovljenimi med OPP, kot je navedeno v uvodni izjavi 123. To kaže, da se ob upadu gospodarske rasti pritisk na nižanje cen poveča.

(132)

Na podlagi zgoraj navedenega in glede na nedvomno slabšanje finančnega stanja industrije Unije je bilo sklenjeno, da bi se ob morebitnem izteku ukrepov škoda verjetno ponovila.

(133)

Šteje se, da bi bilo ob razveljavitvi ukrepov verjetno, da bi se dampinški uvoz iz LRK v Unijo znatno povečal, kar bi povzročilo pritisk na nižanje cen. Tak položaj bi ogrozil ne le znatne naložbe industrije Unije v razvoj in posodobitev njene proizvodnje, ampak tudi razvoj nove proizvodnje solarnega silicija, ki je prihodnji trg. Poleg tega verjetnost ponovitve škode povečuje tudi nedavni gospodarski upad.

(134)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bilo nadaljevanje obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju s splošnim interesom Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji različnih vključenih interesov, tj. interesov industrije Unije, uvoznikov/trgovcev in uporabnikov zadevnega izdelka.

(135)

Opozoriti je treba, da se v prejšnjih pregledih ni štelo, da je sprejetje ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Ker je poleg tega sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, sta potrebni analiza stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, in ocena vsakršnega nepotrebnega negativnega učinka, ki ga imajo sedanji protidampinški ukrepi na zadevne strani.

(136)

Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub zgornjim ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da v tem konkretnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(137)

Treba je opozoriti, da so bile visoke stopnje dobička, dosežene v letu 2007 in OPP, posledica povišanja prodajnih cen. Ta dejavnik naj se v prihodnjih letih ne bi nadaljeval.

(138)

Industrija Unije je dokazala, da je uspešna in konkurenčna industrija, ki se lahko prilagaja spremenljivim razmeram na trgu. To je potrdil zlasti pozitiven razvoj vseh glavnih kazalnikov škode v obravnavanem obdobju. Nadaljevanje ukrepov od zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa je prispevalo k ponovnemu izboljšanju finančnega položaja industrije Unije in zlasti ravni cen na trgu Unije.

(139)

Industrija Unije je med obravnavanim obdobjem dokazala zavezanost trgu silicija v Uniji in znatno izboljšala svojo učinkovitost. Industrija Unije je izvedla znatne naložbe v povečanje svoje proizvodne zmogljivosti ter razvoj raziskav in tehnologije v metalurškem procesu za proizvodnjo silicija večje čistosti za industrije sončne energije.

(140)

Trg solarnega silicija je nov trg z odličnimi obeti za prihodnost zaradi pričakovanega povečanja uporabe sončne energije v prihodnjih letih. Zato je za industrijo Unije pomembno, da sodeluje na tem novem trgu. V zvezi s tem dva proizvajalca Unije načrtujeta gradnjo dveh novih obratov za solarni silicij v Uniji za pokritje dela potreb na trgu Unije. Treba je poudariti, da so naložbe v to novo tržno nišo močno odvisne od obstoja tradicionalne proizvodnje silicija v EU, ki je glavna surovina za proizvodnjo solarnega silicija.

(141)

Poleg tega je eden od proizvajalcev Unije objavil načrte za vlaganje v nove obrate v LRK za pokritje pričakovanih večjih potreb po tradicionalnem in solarnem siliciju na kitajskem trgu.

(142)

Kot je navedeno zgoraj, je tveganje za ponovitev škode ob morebitnem izteku ukrepov zelo verjetno in bi ogrozilo nedavne naložbe industrije Unije. Zato je v interesu industrije Unije, da se ukrepi proti dampinškemu uvozu iz LRK ohranijo.

(143)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim nepovezanim uvoznikom/trgovcem. Odgovore sta posredovala dva nepovezana uvoznika, ki sta bila tudi uporabnika zadevnega izdelka. Pripombe teh družb so obravnavane spodaj v oddelku o interesih uporabnikov. En uvoznik/trgovec se je javil, vendar ni odgovoril na vprašalnik.

(144)

Glede na dejstvo, da imajo uvozniki poleg pridobivanja blaga iz LRK dostop tudi do dobave silicija od proizvajalcev Unije in virov v tretjih državah, v katerih niso uvedene protidampinške dajatve, kot sta Norveška in Brazilija, ki imata več kot 56-odstotni tržni delež v Uniji, se šteje, da je konkurenca na trgu Unije zagotovljena.

(145)

Na podlagi zgoraj navedenega in zaradi nesodelovanja trgovcev ali pomanjkanja nasprotnih dokazov je bilo ugotovljeno, da sedanji veljavni ukrepi nimajo pomembnejšega negativnega učinka na njihovo finančno stanje in da nadaljevanje ukrepov ne bo vplivalo na uvoznike.

(146)

Treba je opozoriti, da je EUSMET, združenje uporabnikov v kemičnem sektorju, vložilo zahtevek za sedanji vmesni pregled, omejen na damping. Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim nepovezanim uporabnikom in njihovim združenjem. V preiskavi je sodelovalo dvanajst uporabnikov, od katerih so bili nekateri glavni uvozniki kitajskega silicija, vključenega v postopek aktivnega oplemenitenja. Poleg tega je sodelovalo še eno združenje uporabnikov, ki je predložilo pripombe.

(147)

Glavna industrijska uporabnika silicija v Uniji sta kemična industrija in industrija aluminija, ki pomenita 60 % oziroma 40 % potrošnje v Uniji.

(148)

Za kemično industrijo je silicij glavna surovina za proizvodnjo silikonov, ki se uporabljajo za zelo različne namene, zlasti v avtomobilski industriji in gradbeništvu, ter polisilikona, ki se uporablja v elektroniki in industriji sončne energije. Delež silicija v stroških proizvodnje različnih vrst silikonov in polisilikona se je gibal med 2 % in 35 % glede na proizvodni proces za vsako vrsto izdelka s konca proizvodne verige. V povprečju pa je bil delež silicija v skupnih stroških proizvodnje silikonov med 11 % in 21 %, za polisilikone pa med 2 % in 10 %. S protidampinško dajatvijo v višini 19 % je vpliv na stroške proizvodnje tistih uporabnikov v kemični industriji, ki ves silicij dobavljajo iz LRK, ocenjen na 2 %–4 %. Za druge uporabnike v kemični industriji bo vpliv nižji.

(149)

Nekatera kemična podjetja, ki so sodelovala v preiskavi, so bila glavni uvozniki kitajskega silicija, vključenega v postopek aktivnega oplemenitenja, za katerega se torej ne zaračunajo protidampinške dajatve. Vendar so trdila, da ne morejo absorbirati dajatve ali je prenesti na stranke in da s postopkom aktivnega oplemenitenja ni bila odpravljena obremenitev, ki so jo povzročili veljavni ukrepi, saj so morali veliko sredstev nameniti obremenjujočim carinskim in drugim upravnim postopkom. Poleg tega so menili, da so bili prisiljeni vlagati v nove obrate v LRK, da bi bili blizu vira poceni surovin in bi postali bolj konkurenčni na azijskem trgu.

(150)

Tudi za industrijo aluminija je silicij pomembna surovina za proizvodnjo zlitin za ulivanje v rafinerijah aluminija. Te zlitine se uporabljajo zlasti v avtomobilski industriji in gradbeništvu. Delež silicija v njihovih proizvodnih stroških je nihal med 8 % in 10 %, odvisno od kakovosti uporabljenih ostankov, ki so že vsebovali silicij. Večina rafinerij aluminija, ki sodelujejo v preiskavi, je silicij kupovala od drugih tretjih držav, v katerih protidampinške dajatve niso bile uvedene, ker so njihovi izdelki večinoma namenjeni za trg Unije, zato ne morejo uporabiti postopka aktivnega oplemenitenja. S protidampinško dajatvijo v višini 19 % je vpliv na stroške proizvodnje tistih uporabnikov v industriji aluminija, ki ves silicij dobavljajo iz LRK, ocenjen na približno 2 %. Za druge uporabnike v industriji aluminija bo vpliv nižji. Preiskava je pokazala, da dobičkonosnost rafinerij aluminija ni bila posebno visoka in da so zvišanja cen silicija tako negativno vplivala na njihove dobičke zaradi njihove omejene stopnje.

(151)

Kemična industrija ima okrog 14 000 zaposlenih, industrija aluminija pa 6 000. V obravnavanem obdobju se je zaposlenost v kemični industriji povečala za 8 %, medtem ko je v industriji aluminija ostala nespremenjena.

(152)

Vsi uporabniki odločno nasprotujejo nadaljevanju ukrepov, ker naj bi veljali že predolgo, ker naj bi umetno zviševali ravni cen silicija na trgu Unije ne glede na njegovo poreklo in ker naj industrija Unije med OPP ne bi utrpela škode. Vendar glede na izjemno velik tržni delež kitajskih izvoznikov silicija, namenjenega za aktivno oplemenitenje, in konkurenco za silicij, namenjen za prosti promet, ta trditev ni utemeljena. Čeprav je bilo dejansko ugotovljeno, da industrija Unije večinoma ni utrpela škode, je treba v pregledu zaradi izteka ukrepa obravnavati tudi vprašanje verjetnosti ponovitve škode. Kot je navedeno zgoraj (glej zlasti uvodno izjavo 133), je bila v tem primeru taka verjetnost ugotovljena.

(153)

EUSMET je domneval, da je v OPP na trgu Unije primanjkovalo silicija, kot je navedeno v njegovi trditvi, da proizvajalci iz tretjih držav niso poskrbeli za naročila nekaterih njegovih članov. Vendar ta trditev ni bila utemeljena. EUSMET je pri ocenjevanju razpoložljive zmogljivosti na trgu upošteval le zmogljivost proizvajalcev Unije, ne da bi upošteval uvoz iz tretjih držav, tudi Kitajske, vključenih v postopek aktivnega oplemenitenja. Zato se sklene, da silicija ni primanjkovalo in da je bilo možno zadovoljiti povpraševanje na podlagi prodaje industrije Unije in obsega uvoza.

(154)

EUSMET je prav tako trdil, da industrija Unije namenoma omejuje proizvodnjo s sezonskimi zaustavitvami proizvodnje in tako omejuje prodajo na trgu Unije, da bi lahko nadzorovala prodajne cene. En proizvajalec Unije se je odločil za zaustavitve proizvodnje, toda v teh obdobjih je imel dovolj zalog za zadovoljitev povpraševanja svojih strank v skladu z njihovimi veljavnimi dolgoročnimi pogodbami. Drug proizvajalec Unije je moral zmanjšati proizvodnjo, toda šele po OPP, poleg tega pa se to ni ponovilo. Zato se šteje, da je trditev Eusmeta, da je bil namen zaustavitev proizvodnje nadzor cen, neutemeljena.

(155)

Razumljivo je, da želijo uporabniki prost dostop do poceni surovin, da bi bili bolj konkurenčni. Svobodno pridobivanje štejejo za bistveno, saj naj bi neomejen dostop do silicija po njihovem mnenju v prihodnosti postal še pomembnejši zaradi pričakovanega povečanja povpraševanja po siliciju do leta 2013, ki bo povezano predvsem s projekti v zvezi s sončno energijo. EUSMET je trdil, da se bo s pričakovanim povečanjem povpraševanja na trgu silicija v Uniji v letih do leta 2013 domnevno pomanjkanje še povečalo. Kljub temu pa podatki, na katerih temeljijo te domneve, kažejo, da bo potrošnja v Uniji celo v letu 2013 na nižji ravni kot v obravnavanem obdobju. Zato ni razloga, zaradi katerega ne bi bilo možno zadovoljiti povpraševanja po siliciju v prihodnosti. Poleg tega svobodno pridobivanje samo po sebi ne more upravičiti sprejemanja dampinških praks. Konkurenca na trgu Unije zahteva enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske subjekte.

(156)

Uporabniki v kemični industriji so še poudarili, da bo industrija Unije ostala pomemben vir dobave, saj zagotavlja kratkoročno razpoložljivost zadevnega izdelka, zanesljivost dobave in boljšo kakovost izdelka v primerjavi s Kitajsko.

(157)

Vendar je preiskava pokazala, da veljavni ukrepi niso znatno negativno vplivali na njihovo poslovanje. Zlasti nekateri uporabniki v kemični industriji so v obravnavanem obdobju znatno povečali uvoz silicija iz LRK, pri čemer je bilo finančno stanje večine od njih dobro. Skratka, ugotovljeno je bilo, da nadaljevanje ukrepov tako kot v prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepa ne bi imelo znatnejšega negativnega učinka na industrijske uporabnike, pri čemer je treba prav tako upoštevati, da bi se znatno znižala tudi raven predlaganih ukrepov.

(158)

Glede na zgoraj navedeno se ugotavlja, da ni nujnih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju obstoječih protidampinških ukrepov.

(159)

Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov, toda na nižji ravni. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb in zahtevkov. Analizirane so bile zadevne predložene pripombe, ki pa niso vodile k spremembi osnovnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev, da se protidampinški ukrepi ohranijo.

(160)

Zaradi vmesnega pregleda na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK uvesti protidampinško dajatev na ravni, ki je nižja od stopnje škode, na kateri temeljijo veljavni ukrepi, in stopenj dampinga, ugotovljenih v sedanjem pregledu.

(161)

Zato bodo ukrepi določeni na ravni ugotovljenih stopenj dampinga, tj. 16,3 % za edino skupino družb, ki ji je bila odobrena IO, in 19,0 % za vse druge družbe.

(162)

Na podlagi tega je treba ukrepe, ki so bili z Uredbo Sveta (ES) št. 42/2007 (13) razširjeni na uvoz silicija, poslanega iz Republike Koreje, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Republike Koreje ali ne, po preiskavi na podlagi člena 13 osnovne uredbe ohraniti, vendar na ravneh iz uvodne izjave 161.

(163)

Izvozniki v Republiki Koreji, ki nameravajo vložiti zahtevek za izvzetje iz razširjene protidampinške dajatve v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe, bodo morali izpolniti vprašalnik, da lahko Komisija določi, ali lahko odobri izvzetje. Tako izvzetje se lahko odobri po oceni razmer na trgu zadevnega izdelka, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, naročil in prodaje, verjetnega nadaljevanja praks, za katere ni zadostnega vzroka ali niso gospodarsko upravičene, ter dokazov o dampingu. Komisija običajno izvede tudi preveritveni obisk na kraju samem. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo in mu priložiti vse ustrezne informacije, zlasti o spremembah v dejavnostih družbe, povezanih s proizvodnjo in izvozom obravnavanega izdelka –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate B

Office: N-105 04/17

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22956505