30.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 116/26

(1)

Marca 2002 je družba Huta Buczek (v nadaljevanju „TB-HB“) poljskim organom predstavila program prestrukturiranja. TB-HB se je 7. maja 2003 preimenoval v Technologie Buczek S.A. (v nadaljevanju „TB“).

(2)

Poljski Svet ministrov je 5. novembra 2002 odobril Program prestrukturiranja in razvoja poljske železarske in jeklarske industrije do leta 2006 (v nadaljevanju „Nacionalni program prestrukturiranja“ ali „NPP“). Ta načrt v bistvu dopušča, da se državna pomoč dodeli poljski jeklarski industriji za prestrukturiranje v obdobju od leta 1997 do 2006 do zneska 3,387 milijarde PLN (846 milijonov EUR) (3).

(3)

NPP je bil predložen EU. Komisija ga je ocenila 25. marca 2003. Na tej podlagi je Komisija pripravila predlog za odločbo Sveta, da se rok odobritve dodelitve državne pomoči v poljskem jeklarskem sektorju v skladu z Evropskim sporazumom (ki je prvotno trajal samo do leta 1997) podaljša do pristopa Poljske k EU, pod pogojem, da prejemniki do leta 2006 dosežejo rentabilnost; to je Svet odobril julija 2003 (4).

(4)

EU je tako kljub svojim pravilom dovolila Poljski (5), da odobri pomoč za prestrukturiranje jeklarski industriji (6). To je bilo dokončno določeno v Protokolu k Pristopni pogodbi, tj. Protokolu št. 8 o prestrukturiranju poljske jeklarske industrije. Ta potrjuje sprejetje dodelitve državne pomoči osmim družbam, navedenim v Prilogi 1 k Protokolu št. 8, vključno s TB-HB, v znesku, ki ne presega 3,387 milijarde PLN, pred koncem leta 2003.

(5)

Zaradi zagotovitve spoštovanja pogojev, določenih v Protokolu, Protokol št. 8 podrobno opredeljuje določbe za izvajanje in spremljanje. Ena od zahtev je, da mora Poljska dvakrat letno pripraviti poročilo o spremljanju, in tako je neodvisni svetovalec opravil ocene v letih 2003, 2004, 2005 in 2006 (7). Poslovni poročili za TB sta bili predloženi februarja 2004 in aprila 2005. O njiju se je razpravljalo s poljskimi organi in prejemniki, nato pa sta ju Komisija in poljski organi potrdili.

(6)

Septembra 2005 je TB spremenil svoj individualni poslovni načrt (v nadaljevanju „IPN 2005“) in ga pozneje predložil Komisiji z zahtevo po odobritvi na podlagi točke 10 Protokola št. 8. Vendar pa je zaradi dejstva, da je družba ta načrt naknadno večkrat spremenila in bila v likvidaciji od leta 2006, ta zahteva postala nepotrebna.

(7)

Potem ko je neodvisna ocena leta 2005 pokazala, da je imel TB vedno večji dolg do javnih upnikov in ni dosegel rentabilnosti, je Komisija od Poljske zahtevala dodatne informacije z dopisi z dne 29. marca 2005, 1. avgusta 2005 in 2. decembra 2005. Poljska je odgovorila z dopisi z dne 23. junija 2005, 28. septembra 2005 in 14. februarja 2006.

(8)

Z dopisom z dne 7. junija 2006 je Komisija obvestila Poljsko, da bo glede pomoči sprožila postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES.

(9)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (8). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede pomoči/ukrepa.

(10)

Komisija ni od tretjih strank prejela nobenih pripomb.

(11)

Poljski organi so odgovorili z dopisi z dne 18. septembra 2006, 2. oktobra 2006 in 20. oktobra 2006. Komisija je zaprosila Poljsko za dodatne informacije z dopisi z dne 6. novembra 2006, 18. decembra 2006 in 15. marca 2007. Poljska je odgovorila z dopisi z dne 24. novembra 2006, 23. januarja 2007 in 23. maja 2007. 13. decembra 2006 so se sestali poljski organi in Komisija.

(12)

TB je poljski proizvajalec cevi s sedežem v mestu Sosnowiec v provinci Šlezija. Do leta 2006 je proizvajal jeklene cevi v valjarni za varjene cevi in valjarni za visokolegirane jeklene cevi. Te po pravilih ES o državni pomoči veljajo za jeklarske proizvode (9). Skupna zmogljivost družbe je približno 60 tisoč ton (10). Obrat za varjene cevi ima štiri varilne linije (W1.5, W2, ki je bila nadgrajena v letih 1993 in 2001, W3, dana v uporabo leta 1999, in W4, dana v uporabo leta 2003) ter dve rezalni liniji (ena dana v uporabo leta 2004). TB je do leta 2005 upravljal tudi valjarno.

(13)

TB je delniška družba, katere lastni kapital je leta 2004 znašal približno 20 milijonov PLN (5 milijonov EUR). Večinski delež TB, približno 78,1 %, je v rokah Górnośląski Fundusz Restrukturyzacyjny S.A. (Sklada Zgornje Šlezije za prestrukturiranje, v nadaljevanju „GFR“), katerega glavni delničar je bil z 51,3 % do 30. decembra 2005 Eurofaktor SA (v nadaljevanju „EF“). Delničarji EF so zasebni vlagatelji, kot so Bonum Sp. z o.o. (37,25 %), ING TFI (13,40 %), Polmetal Sp. z o.o. (11,31 %) in Stabilo Group Sp. z o.o. (10,93 %). EF je pozneje svoje deleže prodal družbi Stabilo Group Sp. z o.o. Zakladnica je bila manjšinski delničar v GFR.

(14)

TB ima trenutno štiri odvisne družbe s precejšnjo poslovno dejavnostjo:

(15)

Leta 2002 je TB-HB pripravil individualni poslovni načrt (v nadaljevanju „IPN 2002“), da bi premagal finančne težave. Kot je navedeno v odločitvi za sprožitev postopka, je operativni načrt prestrukturiranja vključeval osredotočenje na varjene umerjene cevi za posebne aplikacije, proizvedene iz jeklenega traku, ki je prevlečen z aluminijem ali galvaniziran. Zato je bilo treba pridobiti več proizvodne opreme (11).

(16)

V poslovnem načrtu je naveden skupni strošek potencialnih naložb v znesku 25 milijonov PLN. Poleg glavnih naložb v proizvodnjo in obdelavo cevi za avtomobilske aplikacije ter proizvodne linije za varjene cevi so bili vanj vključeni projekti, kot so računalniška podpora, posodobitev drugih manjših projektov in nakup osnovnih sredstev. Zaželene so bile tudi naložbe v valjarniški oddelek, vendar so bile ocenjene kot nerealne in so bile zato odložene.

(17)

Načrt je vključeval tudi program za znižanje stroškov, vključno z zmanjšanjem števila zaposlenih s 532 na 407. Zato so skupne stroške za obdobje 2002–2006 določili na 2 910 000 PLN. Samo za 161 ukinjenih delovnih mest je bila predvidena zunanja javna pomoč v znesku 823 000 PLN z neto ekvivalentom dotacije 597 000 PLN. Poleg tega je bila predvidena pomoč v znesku 2,754 milijona PLN za raziskave in razvoj (v nadaljevanju „R in R“) z 1 250 000 PLN za leto 2002, kar pomeni neto ekvivalent dotacije 900 000 PLN v letu 2002, in 540 000 PLN za leto 2003 (neto ekvivalent dotacije 1 854 000 PLN) (12).

(18)

Načrtovano pa je bilo tudi finančno prestrukturiranje v znesku 8,411 milijona PLN neto ekvivalenta dotacije, namenjeno oprostitvi dolga v znesku 3,392 milijona PLN (to je vključevalo predvsem dolgovani davek na nepremičnine lokalnemu organu ter manjše zneske, dolgovane davčnemu organu in zavodu za socialno zavarovanje (Zakład Ubezpieczeń Społecznych, v nadaljevanju „ZUS“), ter reprogramiranje dolga v znesku 6,014 milijona PLN, dolgovanega ZUS in Državnemu skladu za rehabilitacijo invalidov (Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych, v nadaljevanju „PFRON“) z neto ekvivalentom dotacije 5,019 milijona PLN (5,001 milijona PLN (ZUS) + 18 000 PLN (PFRON). Namen finančnega prestrukturiranja je bil kupiti materiale in ohraniti kontinuiteto proizvodnje (13).

(19)

Program prestrukturiranja je predvidel predvsem naslednjo pomoč:

Razpredelnica 1

Načrtovana državna pomoč za TB za obdobje 2002–2003

(20)

V načrtu prestrukturiranja je bilo tudi navedeno, da je v obdobju med letoma 1997–2001 HB-TB prejel državno pomoč v znesku 4 422 411 PLN (neto ekvivalent dotacije). Večina je bila pomoč za R in R (3 243 626 PLN). Pomoč za varstvo okolja je znašala 196 800 PLN, pomoč za usposabljanje 132 240 PLN, preostalih 849 746 PLN pa je bila pomoč za „proces prestrukturiranja“ ali „pomoč ad hoc“ (15).

(21)

Tako je bilo v skladu z NPP in Protokolom št. 8 za TB namenjena in nato odobrena pomoč 16 184 411 PLN.

(22)

Po navedbah neodvisnega svetovalca je družba v obdobju 2002–2003 prejela le 2,235 milijona PLN (neto ekvivalent dotacije) državne pomoči (16). Od te pomoči je bilo 2,045 milijona PLN namenjenih R in R, 190 400 PLN pa prestrukturiranju zaposlovanja (17).

(23)

Poleg tega je bilo v IPN 2005 navedeno, da je TB dobil dotacijo iz proračuna za prestrukturiranje zaposlovanja med letoma 2004 in 2006 v znesku 877 000 PLN (18). Poljski organi so razložili, da je vlada zagotovila sredstva, ki naj bi odvečnim jeklarskim delavcem pomagala ponovno vstopiti na trg delovne sile prek usposabljanja za izboljšanje njihovih kvalifikacij ali pa jih spodbudila k predčasni upokojitvi, tako da bi jim deloma nadomestila nizke dohodke, ki bi jih prejemali med predčasno upokojitvijo. To je temeljilo na spremembi Zakona o železarski in jeklarski industriji (prestrukturiranje) z dne 24. avgusta 2001, ki je bila sprejeta decembra 2003, in je določalo, da so edini prejemniki zaposleni (delodajalec je zgolj posrednik, ki prenese proračunska sredstva odvečnim delavcem).

(24)

Prestrukturiranje TB ni potekalo tako, kot je bilo predvideno v načrtu prestrukturiranja, temveč se je končalo s stečajem leta 2006 zaradi več razlogov:

(25)

TB ni mogel doseči oprostitev dolga, predvidenih v IPN.

(26)

Odpis dolgov do ZUS, lokalnega organa v mestu Sosnowiec in davčnega urada v znesku 3 392 000 PLN naj bi bil priznan na podlagi Zakona o prestrukturiranju dela javnega dolga gospodarskih družb z dne 30. avgusta 2002 (v nadaljevanju „Zakon z dne 30. avgusta 2002“) (19). Ta zakon je družbam v finančnih težavah omogočil, da so javnopravne odgovornosti prestrukturirale z oprostitvami. Zadevno podjetje je moralo vložiti prošnjo in načrt prestrukturiranja pri vsakem javnem organu, katerega terjatve naj bi prestrukturirali (v nadaljevanju „organ prestrukturiranja“).

(27)

Organ prestrukturiranja je po ugotovitvi, da bi predlagani načrt prestrukturiranja lahko izboljšal finančni položaj podjetja, izdal „odločbo o pogojih prestrukturiranja“, v kateri so bile naštete odgovornosti, zajete s prestrukturiranjem. Če je podjetje izpolnilo vse pogoje, določene v odločbi, tj. plačalo pristojbino za prestrukturiranje, predstavilo načrt prestrukturiranja in ni imelo nobenih drugih zaostalih plačil, je bil organ prestrukturiranja dolžan izdati „končno“ odločbo za oprostitev odgovornosti, navedenih v odločbi o pogojih prestrukturiranja („odločba o dokončanju prestrukturiranja“).

(28)

To končno odločbo pa je bilo mogoče izdati najmanj eno leto po sprejetju odločbe o pogojih prestrukturiranja, predsednik Urada za konkurenco in varstvo potrošnikov (poljski organ za konkurenco, v nadaljevanju „UKVP“) pa je moral potrditi skladnost oprostitve s pravili o državni pomoči. V obdobju po sprejetju odločbe o pogojih prestrukturiranja in pred sprejetjem odločbe o dokončanju prestrukturiranja so morala podjetja prihodnje oprostitve evidentirati kot zaostala plačila. Poleg tega so se nabrale zamudne obresti. Komisija razume, da je bil cilj tega doseči oprostitev dolga šele po tem, ko je bilo dokazano, da podjetje zares izvaja program prestrukturiranja.

(29)

Komisija je bila obveščena, da ZUS, lokalni organ v Sosnowiecu in davčni organ niso izvedli takšnih oprostitev.

(30)

Načrte za oprostitev dolgov TB do lokalnega organa v Sosnowiecu (dolg davka na nepremičnine v znesku 2 964 000 PLN) je UKVP zavrnil, ker je bila prošnja vložena po 31. decembru 2003, Protokol št. 8 pa je prepovedoval podelitev državne pomoči jeklarskim družbam po tem datumu. Tako je UKVP 28. aprila 2004 navedel, da načrtovane oprostitve ni mogoče odobriti, saj bi pomenila kršitev določb Protokola št. 8. Iz istih razlogov je UKVP 6. februarja 2004 izdal negativno mnenje glede načrtovanega odpisa dolgov TB do PFRON.

(31)

Prošnjo TB za odpis njegovih dolgov do davčnega urada (163 000 PLN) je davčni urad zavrnil. Po Zakonu z dne 30. avgusta 2002 bi se to lahko zgodilo samo, če podjetje ne bi plačalo „pristojbine za prestrukturiranje“ (v znesku 15 % vrednosti dolgov, ki naj bi jih oprostili) ali če bi podjetje imelo še druga zaostala plačila do davčnega urada.

(32)

Kot je navedeno v poslovnem načrtu za leto 2005, prestrukturiranje dolga do ZUS (265 000 PLN) ni uspelo iz finančnih razlogov. Kot je razloženo zgoraj (v uvodni izjavi 26), bi moralo podjetje za odpis dolga po Zakonu z dne 30. avgusta 2002 odplačati vse druge javne obveznosti, ki niso predmet prestrukturiranja po Zakonu z dne 30. avgusta 2002, ali reprogramirati njihovo odplačilo. Zato je bilo v IPN 2002 predvideno, da bo dolg v znesku 6 420 000 PLN odplačan v obrokih. Tako Komisija sklepa, da TB ni dosegel dogovora z ZUS o odplačilu po obrokih ali pa je ZUS izdal takšno odločbo, vendar se je TB ni držal.

(33)

Med letoma 2001 in 2006 je TB kopičil dolgove do ZUS, lokalnega organa v Sosnowiecu, davčnega urada in PFRON. Dolg se je začel večati leta 2001 in se je vztrajno povečeval do decembra 2002. Po kratkem premoru se je dolg spet kopičil med februarjem 2002 in novembrom 2003. Samo med novembrom 2003 in oktobrom 2004 je bilo podjetje v položaju, da je lahko odplačevalo svoj dolg, verjetno zaradi izpolnjevanja zahteve glede odpisa dolga, določene v Zakonu z dne 30. avgusta 2002. Vendar pa se je novembra 2004 dolg podjetja spet začel povečevati.

(34)

Ker TB ni uspelo zagotoviti oprostitev, je imel do jeseni 2004 približno 20 milijonov PLN neporavnanih dolgov. To je potrdilo 4. poljsko poročilo o spremljanju za leto 2004 z dne 8. marca 2005, ki je vsebovalo podrobno razčlenitev naslednjih neporavnanih obveznosti:

Razpredelnica 2

Dolg TB, kot je bil naveden v poljskem poročilu o spremljanju iz marca 2005

(35)

V skladu s tem so ob koncu leta 2004 dolgovi TB do javnih upnikov znašali približno 20 milijonov PLN. Poljski organi so navedli, da je v letu 2004 TB uspelo odplačati približno 5 milijonov PLN (1,2 milijona PLN ZUS in 3,8 milijona PLN lokalnemu organu) iz prodaje neangažiranih sredstev. Ne glede na to je bilo v poročilu navedeno, da se je dolg po letu 2004 spet začel povečevati in se je do januarja 2005 povečal na 21,1 milijona PLN.

(36)

Poljski organi so ta znesek naknadno popravili na 20,761 milijona PLN ob koncu leta 2004. Do 31. marca 2005 se je povečal na 22,43 milijona PLN, do 30. junija 2005 pa na 22,91 milijona PLN. Potem je družbi očitno uspelo prodati nekaj sredstev in do konca leta 2005 zmanjšati dolg na 20,87 milijona PLN. Vendar pa se je ta sredi leta 2006 spet povečal na 22,11 milijona PLN in dosegel 22,67 milijona PLN avgusta 2006, ko je bil objavljen stečaj.

(37)

Po informacijah, ki so bile na voljo Komisiji, TB leta 2004 ni predložil izčrpnega načrta prestrukturiranja za reprogramiranje dolga.

(38)

Javni organi so kot upniki sprejeli ukrepe za izterjavo dolga, kot to zahteva zakon. Na primer, lokalni organ v mestu Sosnowiec in ZUS sta zaradi izterjave svojih dolgov zamrznila bančne račune družbe. Vendar pa to ni bilo učinkovito, saj so bila vsa sredstva, vplačana na te račune, namenjena za izplačilo plač.

(39)

Zato poteka izterjava neporavnanega dolga predvsem z uveljavljanjem zastavnih pravic na nepremičninah in pridobitvijo trajne pravice uporabe. Poleg tega je lokalni organ očitno dosegel prenos več sredstev po členu 66 davčnega odloka.

(40)

Odplačilo dolga ZUS je bilo izterjano s pridobitvijo hipotek v znesku 25 milijonov PLN. ZUS ima tudi zastavne pravice na proizvodnih sredstvih v znesku približno 12 milijonov PLN, od katerih je približno 9,5 milijona PLN zastavnih pravic prvega razreda (to vključuje zastavno pravico prvega razreda na varilni liniji W-3, ki je vredna več kot 7 milijonov PLN).

(41)

Maja 2007 je stečajni upravitelj objavil seznam priznanih dolgov TB v stečaju v skupni vrednosti 63 milijonov PLN. Ta znesek vključuje dolgove po javnem pravu, pri katerih je glavni upnik EF, katerega jamstvo znaša 35,9 milijona PLN.

(42)

TB ni v celoti izvedel svojega investicijskega programa v znesku 25 milijonov PLN, kot je bilo predvideno, temveč je za naložbe porabil približno 10 milijonov PLN, nekaj dodatnih sredstev pa namenil R in R.

(43)

TB je izvedel nekaj naložb na podlagi svojega IPN. V letih 2003 in 2004 so bile naložbe usmerjene predvsem v razvoj proizvodnje cevi za avtomobilske aplikacije. Leta 2003 je bila dana v uporabo linija za varjenje cevi, prevlečenih z aluminijem (3 207 000 PLN), leta 2004 pa rezalna linija za proizvodnjo kratkih cevi (733 000 PLN). Poleg tega je družba posodobila delujoče varilne linije (1 063 000 PLN) in nekatere zgradbe (1 379 000 PLN, vključno z ogrevalnim sistemom), ki so bile potrebne za avtomobilski posel. Skupno je bilo med letoma 2002 in 2005 v avtomobilski posel vloženih 6,383 milijona PLN. Poljski organi so potrdili, da vse naložbe zadevajo sredstva, ki so bila medtem dana v zakup družbi BA (20).

(44)

Približno 3,5 milijona PLN je bilo namenjenih za druge naložbe, povezane s sistemi informacijske tehnologije, nakup drugih investicijskih dobrin in druge projekte (21).

(45)

Vse potrebno je bilo pripravljeno tudi za dodatnih od 12 do 13 milijonov PLN za leti 2005 in 2006, vključno s pospešitvijo zagona proizvodnje cevnih elementov iz kroma z novo varilno linijo, ki naj bi jo kupili leta 2006 (približno 6 000 000 PLN). Vendar pa po vedenju Komisije ta ni bila zgrajena.

(46)

TB ni premagal svojih finančnih težav in ni dobil nobenih bančnih posojil.

(47)

Med obdobjem prestrukturiranja TB ni bil zmožen pridobiti finančne podpore upnikov in lokalnih finančnih organizacij (22). Pravzaprav je banka TB zmanjšala njegove možnosti kreditiranja že leta 2003. Ta položaj so rešili le z udeležbo finančnega vlagatelja GFR, ki je prevzel precejšnje število dolgov, spremenjenih v dolgoročna posojila. Kljub temu je bil TB do leta 2004 spet nezmožen dobiti bančna posojila (23).

(48)

To je predvsem zaradi dejstva, da kljub zelo pozitivnim tržnim gibanjem TB med prestrukturiranjem ni nikoli mogel doseči dobičkonosnosti.

(49)

Pravzaprav je leta 2003, kot kažejo neodvisne ocene o spremljanju, TB daleč zaostal za svojim prodajnim ciljem 48 tisoč ton cevi, saj jih je prodal le 30 tisoč ton (24). Poleg tega se je bojeval s tarifami za toplovaljane široke trakove, ki so njegove glavne osnovne surovine, in neuspešno strategijo za promocijo cen, kar je imelo za posledico zmanjšani dohodek. Zato je leto 2004 končal z negativnim dobičkom iz poslovanja v znesku 5 milijonov PLN (promet je znašal 92 milijonov PLN). Posledično ni prestal Komisijinega preizkusa rentabilnosti. V svojem zbirnem poročilu iz januarja 2004 je neodvisni svetovalec Komisije ugotovil, da TB „dejansko trguje, medtem ko je plačilno nesposoben“ (25).

(50)

V letu 2004 je tudi 3. poljsko poročilo o spremljanju iz septembra 2004 navedlo, da ima TB nizko finančno likvidnost in da njegov finančni presežek ne pokrije odplačila posojilnih obrokov z obrestmi, kar je pomenilo veliko tveganje, da obveznosti ne bo izpolnil (26). 4. poljsko poročilo za leto 2004 je vsebovalo natančne podatke o zaostalih plačilih (glej zgornjo uvodno izjavo 34) in navajalo, da družba ni prejela nobene podpore finančnih ustanov, izvedla načrtovanega zmanjšanja števila delovnih mest ali dosegla napovedanih stopenj produktivnosti. Glede finančnega položaja družbe je bilo v poročilu ugotovljeno, da je bila od vseh družb v skupini v največji nevarnosti za izgubo finančne likvidnosti družba Technologie Buczek Sp. z o.o. Tega tveganja niso ublažili niti čisti dobički iz poslovne dejavnosti, saj niso imeli za posledico dodatnega dohodka. […] Obstoj tveganja je dokazovala visoka stopnja dolgovanih finančnih sredstev, vključno s precejšnjim deležem zaostalih plačil javnopravnim ustanovam. Ta položaj je vlagatelje odvračal od naložb v družbo, kar se kaže v težavah družbe pri pridobivanju bančnih posojil.

(51)

Poljsko mnenje je potrdilo tudi neodvisno poročilo o spremljanju iz maja 2005 (27). V njem je bilo navedeno, da je imela družba leta 2004 kljub pozitivnemu preobratu na trgu jekla in rastočim cenam jekla (30 % nad napovedjo) negativni dobiček iz poslovanja, prodaja pa je bila 20 % pod napovedmi. Zato je svetovalec sklenil, da na podlagi rezultatov poslovanja družbe v letih 2003 in 2004 obstaja precejšnja nevarnost, da družba ne bo dosegla rentabilnosti do konca leta 2006 (28).

(52)

Septembra 2005 je 5. poljsko poročilo potrdilo, da je TB izgubil finančno likvidnost. Navedlo je tudi, da se je to zgodilo zaradi oddelitve dejavnosti proizvodnje rol (29).

(53)

TB je večkrat spremenil svoje vodenje in strategijo poslovanja.

(54)

TB je poskusil izvesti različne strukturne spremembe. Upravni odbor je bil večkrat razpuščen: leta 2003, 2005 (februarja in oktobra) ter leta 2006.

(55)

Konec leta 2003, septembra 2005 in na začetku leta 2006 je TB spremenil svojo strategijo prestrukturiranja. V IPN za leto 2005 je jasno spremenjena strategija, tako da se je dejavnost TB skrčila na jeklene cevi, prevlečene z aluminijem, in cevi iz kromovega jekla. Zato naj bi število zaposlenih zmanjšali na 267. S posodobljenim IPN je bila TB očitno naložena obveznost, naj prekine proizvodnjo nedobičkonosnih visokolegiranih brezšivnih in varjenih cevi. Podjetje je zaustavilo tudi proizvodnjo varjenih cevi iz toplovaljanih trakov.

(56)

Kot je navedla Poljska v dopisu z dne 14. februarja 2006, je TB od leta 2006 nameraval končati proizvodnjo v letu 2007 in nadaljevati izključno kot družba za upravljanje. Načrtoval je ustanovitev novega podjetja, s katerim je želel oblikovati vodilno poljsko podjetje, specializirano za proizvodnjo aluminijskih in kromovih cevi za industrijo motornih vozil. Zato naj bi ustanovili ločeno družbo, saj „tekoče prestrukturiranje sredstev in financ TB […] preprečuje finančno stabilizacijo, odplačilo zaostalih proračunskih plačil in pridobitev posojil, ki bi omogočila dostop do cenejših virov financiranja“ (30). Uporabljala naj bi varilni liniji W-4 in W-2, ki bi ju zakupila od TB, in vanjo naj bi preusmerili vse delavce (razen peščice, ki naj bi ostali zaradi upravljanja TB). Potrebna infrastruktura je bila očitno odcepljena od sredstev TB. Preostale varilne stroje naj bi prodali zaradi prestrukturiranja sredstev. Glede na to, da naj bi proizvodnjo ustavili do konca leta 2006, Komisija sklepa, da je nova strategija prestrukturiranja pomenila dejansko zaprtje TB.

(57)

Od takrat je TB objavil stečaj (15. septembra 2006). Skupini TB v stečaju je bilo dovoljeno nadaljevati njeno poslovno dejavnost. Ta zdaj zajema oddajanje sredstev v zakup njenim odvisnim družbam. Stečajni upravitelj načrtuje odprodati organizirane dele družbe, do takrat pa nadaljevati dajanje v zakup.

(58)

TB je prestrukturiral svojo skupino in odcepil dve dobičkonosni dejavnosti, proizvodnjo rol (za HB) ter dejavnost aluminijskih in kromovih cevi (k BA) (glej zgornjo uvodno izjavo 14).

(59)

Proizvodnja rol v TB ni veljala za del osnovne dejavnosti družbe. Že leta 2002 je bilo v IPN navedeno, da naj ne bi več vlagali v HB in da naj bi to družbo odcepili.

(60)

HB je bil ustanovljen decembra 2004 z ustanovnim kapitalom 100 000 PLN. Naslednje leto se je njegova vrednost povečala na 14 911 600 PLN z injekcijo sredstev v znesku 3 330 900 PLN 17. januarja 2005 ter dokapitalizacijama v znesku 3 850 000 PLN in 1 830 700 PLN februarja/marca in novembra 2005 ter injekcijo neopredmetenih osnovnih sredstev v vrednosti 5 800 000 PLN 13. julija 2006.

(61)

Skupna vrednost HB je bila po švicarski metodi ocenjena na 38 milijonov PLN. Zato je njegova tržna vrednost precej višja od vrednosti njegovih deležev, ki je 14,9 milijona PLN. HB ima dejansko dobiček. Nima neporavnanih plačil do javnih organov. Junija/junija 2005 je HB za 9 450 013 PLN od TB kupil nepremičnine in stroje z ocenjeno vrednostjo 10 430 194 PLN. Zastavne pravice na sredstvih so ostale in v skladu s poljsko zakonodajo (člen 112 Davčnega zakona) je HB celo postal skupno in solidarno odgovoren dolžnik skupaj s TB za nekaj dolgov TB do ZUS.

(62)

BA so v letu 2005 spet oživili, da je prevzel dejavnost aluminijskih in kromovih cevi. Zato so iz TB preusmerili delavce v BA in družbo julija 2006 dokapitalizirali v znesku 1 550 000 PLN. BA ima od TB zakupljena proizvodna sredstva za dejavnost avtomobilskih izpušnih cevi (vključno z varilnima linijama W2 in W4 ter rezalno linijo). Po zakupni pogodbi neomejene veljavnosti BA mesečno plačuje 258 000 PLN plus DDV. Tako ima BA očitne koristi od naložb v ta sredstva. Pravzaprav 7. poljsko poročilo potrjuje, da je TB na BA prenesel proizvodne zmogljivosti za 20 tisoč ton (31).

(63)

Februarja 2004 je EF s TB podpisal pogodbo o storitvah faktoringa. Zaradi zagotovitve skladnosti s pogodbo so bile evidentirane zastavne pravice na deležih HB in BA. Tako je EF postal največji upnik TB. Ker je bil EF le deležnik v GFR, zahtevki EF ne veljajo za kapitalsko naložbo v TB.

(64)

TB ima trenutno v lasti 51,2 % delnic BA. Preostale delnice v BA je prevzel EF ob realizaciji zastavne pravice 20. julija 2006 kot poravnave dolga. Poravnava je bila izvršena pri nominalni ceni delnic (7,2 milijona PLN).

(65)

Kot upnik je EF pri stečajnem upravitelju vložil tudi zahtevek, naj se 48,8 % delnic HB izloči iz stečajnega postopka. Vendar pa je sodnik septembra 2006 ta zahtevek zavrnil.

(66)

V svoji odločitvi o sprožitvi postopka je Komisija ugotovila, da prestrukturiranje TB ni bilo združljivo s Protokolom št. 8, in sprožila tri zadeve:

(67)

Komisija je navedla, da bo kot prejemnika obravnavala celotno skupino.

(68)

Prvič, poljski organi oporekajo, da je bila pomoč za prestrukturiranje zlorabljena. Poljska meni, da pomoč ni bila v celoti pomoč za prestrukturiranje.

(69)

Drugič, poljski organi so predložili nekaj razlag pomembnih institucionalnih upnikov, ZUS, lokalnega organa v mestu Sosnowiec in PFRON glede njihove izterjave, da bi poudarili, da so ti ravnali kot zasebni upniki.

(70)

Tretjič, Poljska je odgovorila na pomisleke Evropske komisije o pomoči za prestrukturiranje zaposlovanja po letu 2003. Razložila je, da je bil Zakon o železarski in jeklarski industriji (prestrukturiranje) z dne 24. avgusta 2001 spremenjen decembra 2003, tako da je bila pomoč namenjena izključno odvečnim delavcem; jeklarne so uporabili zgolj kot posrednike za prenos sredstev (glej zgornjo uvodno izjavo 20).

(71)

Poljski organi pa tudi menijo, da lahko odvisne družbe TB veljajo za odgovorne le, če so dejansko imele korist od pomoči. Trdijo tudi, da so bile dokapitalizacija in injekcije sredstev izvedene pravilno. Poljski organi tudi navajajo, da HB ni proizvajalec jekla in potemtakem ni zajet v Protokolu št. 8.

(72)

Točka 1 Protokola št. 8 navaja, da „ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES se državna pomoč, ki jo je podelila Poljska v namene prestrukturiranja določenim delom poljske jeklarske industrije, šteje za združljivo s skupnim trgom“, če so, med drugim, izpolnjeni pogoji, določeni v protokolu.

(73)

Rok odobritve pomoči za prestrukturiranje poljski jeklarski industriji po Evropskem sporazumu je Svet podaljšal do pristopa Poljske k EU. Ta ureditev je bila vključena v Protokol št. 8 k Pogodbi o pristopu k Evropski uniji. Za dosego tega cilja zajema časovni okvir, ki se razteza v obdobje pred pristopom in po njem. Natančneje povedano, dovoljuje dodelitev omejenega zneska pomoči za prestrukturiranje od leta 1997 do 2003 ter prepoveduje kakršno koli nadaljnjo državno pomoč za prestrukturiranje za poljsko jeklarsko industrijo med letoma 1997 in 2006. Glede tega se jasno razlikuje od drugih določb pristopne pogodbe, kot je začasni mehanizem, določen v Prilogi IV („postopek v zvezi z obstoječo pomočjo“), ki zadeva le državno pomoč, dodeljeno pred pristopom, če je „še vedno uporabna po“ datumu pristopa. Protokol št. 8 je torej mogoče obravnavati kot lex specialis, ki za zadeve, ki jih obravnava, nadomešča vsako drugo določbo Akta o pristopu (32).

(74)

Komisija tudi navaja, da področje uporabe poljskega NPP in Protokola št. 8 ni omejeno na področje uporabe Priloge 1 k Pogodbi ESPJ. Protokol št. 8 namesto tega zajema tudi določene jeklarske sektorje, ki niso zajeti v Pogodbi ESCJ (33), predvsem brezšivne cevi in velike varjene cevi. To je skladno z definicijo jekla po pravilih ES o državni pomoči (34), ki so se uporabljala, preden je začel veljati Protokol št. 8. Predvsem izhaja iz področja uporabe NPP, ki ga uresničuje Protokol št. 8. Pravzaprav je polovica prejemnikov v skladu z zadnjim NPP proizvajalcev cevi, in sicer Huta Andrzej S.A. (v stečaju), Huta Batory S.A. (v stečaju), Huta Pokój, odvisna družba Mittal Steel Poland (prej PHS) in TB. Tako Protokol št. 8 velja tudi za proizvajalce cevi, zlasti za TB.

(75)

Ker člena 87 in 88 PES običajno ne bi veljala za pomoč, dodeljeno pred pristopom, ki po pristopu ni več veljavna, Protokol št. 8 posledično razširja spremljanje državne pomoči po Pogodbi ES, da bi zajel vsako pomoč, dodeljeno za prestrukturiranje poljske jeklarske industrije med letoma 1997 in 2006.

(76)

Po pristopu Poljske je mogoče odločitve sprejemati po členu 88(2) PES, saj zaradi odsotnosti posebnih določb v Protokolu št. 8 veljajo običajna pravila in načela. Posledično se bo uporabljala tudi Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 (v nadaljevanju „Postopkovna uredba“) (35).

(77)

Člen 87(1) PES določa, da je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo odobri država članica, oziroma kakršna koli oblika pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem, če vpliva na trgovino med državami članicami in je tako nezdružljiva s skupnim trgom.

(78)

Poljski je bilo s Protokolom št. 8 dovoljeno, da TB odobri pomoč za prestrukturiranje zaradi izvedbe njegovega načrta prestrukturiranja.

(79)

Vendar pa je bila odobritev pomoči omejena s podaljšanim rokom, ki je potekel konec leta 2003. Po tem Poljska ni bila več pooblaščena za dodelitev pomoči za prestrukturiranje po Protokolu št. 8. Vsaka pomoč bi tako pomenila kršitev točke 18(c) Protokola št. 8, ki prepoveduje vsakršno dodelitev dodatne državne pomoči jeklarski industriji, zlasti pa upravičenim podjetjem, navedenim v Protokolu.

(80)

Ne glede na to so poljski organi TB po letu 2003 še naprej dajali posojila ali podaljševali neodplačana posojila, kar je treba obravnavati kot državno pomoč v smislu člena 87(1) PES.

(81)

Komisija opozarja, da člen 87(1) PES zajema posege v različnih oblikah, ki znižujejo običajne stroške podjetja in ki sicer niso subvencije v ožjem pomenu besede, vendar pa so podobnega značaja in imajo enak učinek. To je bilo potrjeno ob številnih priložnostih pri primerih, ko javni organ, odgovoren za zbiranje prispevkov za socialno varnost, dopušča neplačila ali zapoznela plačila takih prispevkov, saj njegovo ravnanje prejemniku nedvomno daje znatno konkurenčno prednost, saj se takemu podjetju zmanjša breme, povezano z običajnim delovanjem sistema socialne varnosti (36). Namesto odloga plačil bi javni upnik lahko zahteval takojšnje odplačilo dolgovanega zneska, po potrebi s hipoteko v svojo korist (37).

(82)

Za ugotovitev, da obstaja prednost, ki jo je mogoče opredeliti kot državno pomoč za namene člena 87(1) PES, mora Komisija dokazati, da so javni organi ravnali drugače kot bi hipotetični zasebni upnik, ki bi bil glede dolžnika v kar najbolj podobnem položaju (38).

(83)

Kot predhodno pripombo Komisija navaja, da ji sam obstoj predhodne pomoči za podjetje onemogoča, da bi na podlagi uveljavljene evropske sodne prakse primer obravnavala z vidika hipotetičnega zasebnega upnika, saj upnik take vrste očitno ne bi dopustil prvotne oprostitve, saj sicer ne bi šlo za pomoč (39). To še zlasti velja za scenarij prestrukturiranja, v katerem oba ukrepa spadata v obdobje prestrukturiranja.

(84)

Neobstoj posodobljenega načrta prestrukturiranja tudi onemogoča oceno hipotetičnega zasebnega upnika. Tudi v tem primeru bi v skladu z dejansko sodno prakso pri obravnavanju sporazuma o reprogramiranju z vidika vlagatelja v tržnem gospodarstvu tak vlagatelj zahteval izčrpno posodobitev prvotnega načrta prestrukturiranja. Noben zasebni upnik ali vlagatelj ne bi sprejel prestrukturiranja brez takega načrta, (40) kakor se je zgodilo v danem primeru.

(85)

Poleg tega celo na podlagi hipotetičnega načrta prestrukturiranja noben hipotetični zasebni upnik ne bi sklenil dodatnega sporazuma o prestrukturiranju.

(86)

Komisija ne oporeka, da je bila neizterjava javnih dolgov, ki so bili upravičeni do oprostitev po IPN/NPP, določeno obdobje upravičena v skladu z mehanizmom, predvidenim v Zakonu z dne 30. avgusta 2002. Dejansko je bila izterjava obveznosti, ki so predmet prestrukturiranja na podlagi Zakona z dne 30. avgusta 2002, prepovedana do končanja postopka prestrukturiranja ali prekinitve postopka zaradi razlogov, naštetih v Zakonu. Komisija poleg tega ugotavlja, da bi glede dodatnih dolgov, ki niso bili predmet reprogramiranja, upniki lahko računali na izboljšanje finančnega položaja TB po načrtovani oprostitvi in bi potemtakem imeli razlog za zadržanje izterjave dolga do odobritve pomoči v skladu z Zakonom z dne 30. avgusta 2002.

(87)

Vendar pa je očitno, da prestrukturiranje na podlagi Zakona z dne 30. avgusta 2002 ni uspelo, vsaj deloma zaradi nespoštovanja Protokola št. 8, kot je razvidno iz negativnega mnenja UKVP (prvega z dne 6. februarja 2004), in deloma zaradi finančnih težav družbe, ki so TB preprečile, da bi spoštoval nacionalno zakonodajo. Komisija meni, da so glavni javni upniki, kot so ZUS, lokalni organ in davčni organ, gotovo izvedeli za ta neuspeh, saj so bili vsi vpleteni v prvotno prestrukturiranje dolga. Podobno bi moral biti tudi PFRON pozoren zaradi mnenja UKVP glede dolga TB do PFRON.

(88)

Po neuspehu prejšnjega sporazuma o prestrukturiranju je mogoče pričakovati posebno budnost zasebnih upnikov, ki bi temeljito proučili gospodarski položaj svojega dolžnika (41). Skladno s tem bi podrobna proučitev prednosti, pridobljene iz reprogramiranja dolga, pokazala, da potencialna povrnitev ne bi presegla varnega povračila, ki bi izhajal iz likvidacije družbe (42). Pravzaprav bi nov sporazum o reprogramiranju zahteval prestrukturiranje, da bi družba v vseh primerih znova postala rentabilna in da bi preprečili povišanja zaostalih plačil, tako da bi upnik lahko pričakoval povrnitev posojil v doglednem času.

(89)

V primeru TB je bila ponovna vzpostavitev rentabilnosti do konca leta 2004 zelo vprašljiva, saj je imelo podjetje v letih 2003 in 2004 negativni dobiček iz poslovanja, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 49 do 51. Njegov promet ni zadoščal za pokritje stroškov. TB ni imel koristi niti od pozitivnega preobrata na trgu jekla v letu 2004. Tako so bili vsi kazalniki glede pričakovanj prihodnje rentabilnosti TB negativni.

(90)

Poleg tega pa TB ni bil več kreditno sposoben in njegovi dolgovi so se stalno povečevali. Od novembra 2004 TB ni več mogel odplačevati svojih tekočih dolgov, čeprav je bil v prestrukturiranju. Tako ni bilo nobene razumne možnosti, da bi bila povrnitev prejšnjih dolgov rezultat kakršnega koli hipotetičnega novega prestrukturiranja dolga.

(91)

Glede na to, da so vsi javni upniki, tj. lokalni organ, ZUS, PFRON in davčni urad, imeli dobra jamstva, so imeli dobre možnosti, da jih preoblikujejo v gotovino v skupnem stečajnem postopku po poljskem zakonu o stečajnem postopku. Komisija ne more sprejeti utemeljitve ZUS, da ni imel dobrih jamstev, saj so poljski organi navedli, da so zastavne pravice prvega razreda zajele precejšen del jamstev, če ne vseh (glej uvodno izjavo 40 zgoraj). Glede na slabšanje položaja družbe in njenih sredstev bi se zdela uporaba teh jamstev gospodarsko bolj smiselna od prestrukturiranja (43).

(92)

Četudi bi načrt hipotetičnega prestrukturiranja predlagal hipotetično prestrukturiranje nekaterih sredstev, ta predlog ne bi smel zmanjšati odpora zasebnih upnikov do prestrukturiranja. To pa zato, ker so vsa sredstva tako zadolženega podjetja, kot je TB, običajno pod zastavno pravico in tako v primeru odprodaje obljubljajo komaj kakšno povračilo. Četudi je družba leta 2005 večkrat napovedala prestrukturiranje sredstev, iz prodaje sredstev ni mogla dobiti več kot 5 milijonov PLN gotovine.

(93)

Komisija razume, da si je leta 2004 in pozneje TB prizadeval odplačati nekaj dolga, vendar ugotavlja, da so ta odplačila komaj pokrila zneske, ki so se nabrali od obresti (glede učinka 5 milijonov PLN, odplačanih leta 2004, glej razpredelnico v uvodni izjavi 34).

(94)

Na koncu je treba zaradi predstavitve celotne slike povedati, da načrt iz septembra 2005 nikakor ni bil primerna osnova za nadaljnje reprogramiranje. Glede na to, da naj bi družba prenehala poslovati, je jasno, da njene poslovne dejavnosti ne bi ustvarile nobenega dobička več in da bi bila likvidacija edina rešitev. Načrt je dejansko pokazal, da je lahko ZUS računal samo na delno odplačilo. To naj bi ustvarili s prestrukturiranjem sredstev, vrednih približno 20 milijonov PLN, do konca leta 2005, kar se je izkazalo za nerealno zaradi razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku. Predlagana mesečna odplačila po letu 2005 v znesku 100 000 PLN, v skladu s plačilno zmožnostjo TB, ravno tako niso bila izvedljiva, saj TB ni več deloval.

(95)

Namesto tega je TB, kot je navedel v svojem IPN 2005, videl edino upanje za vzpostavitev rentabilnosti v oddelitvi svojih sredstev BA. To je vključevalo oddelitev njegovega edinega dobičkonosnega podjetja (BA), pa tudi določilo usodo TB, tj. njegovo likvidacijo.

(96)

Na kratko, Komisija ugotavlja, da bi se vsak hipotetični zasebni upnik odločil za izterjavo svojih zahtevkov že ob koncu leta 2004. Takrat je postalo jasno, da TB ni bil zmožen spoštovati svojih prejšnjih sporazumov o reprogramiranju in da ne bo mogel izpolniti svojih tekočih obveznosti. Predložen ni bil noben posodobljen načrt, pa tudi nikakršnih obetov ni bilo, da bo družba postala dobičkonosna.

(97)

Tako Poljski ni uspelo izterjati 20,761 milijona PLN (v 4. poljskem poročilu o prestrukturiranju je bilo navedenih 20,267 milijona PLN, vendar pa so poljski organi znesek pozneje popravili). To pomeni operativno podporo podjetju, da nadaljuje svoje neuspešno poslovanje, in je zato prednost, odobrena iz državnih sredstev, za katero obstaja nevarnost, da bo izkrivila konkurenco, če vpliva na trgovino med državami članicami, ter je potemtakem nezdružljiva s skupnim trgom v smislu člena 87 PES.

(98)

Da bi količinsko opredelili znesek pomoči, je treba simulirati hipotetični učinek neizterjave dolga. Glede na to, da bi zasebni upnik raje izterjal svoje zahtevke, je prednost, ki jo podjetje dobi zaradi neizterjave, enaka celotnemu znesku zahtevkov, ki mu jih ni treba povrniti. Z drugimi besedami, podjetje ima na voljo znesek, ki ga zaradi svojega finančnega položaja na trgu ne bi moglo dobiti. Predvsem pa velja, da če bi država uveljavila svoje zahtevke, podjetje ne bi bilo zmožno plačati dolgovanega zneska in bi šlo najverjetneje v stečaj. Neuspešna izterjava zahtevkov je tako imela enak učinek, kot če bi prejemniku odobrili celotni neizterjani znesek (44). Zato se dobljena prednost nanaša na znesek 20,761 milijona PLN, pridobljenih od 1. januarja 2005. Ker pa bi udeleženec v tržnem gospodarstvu izterjal prvotni dolg, ta dolg hipotetično ne bi več obstajal in ga zato ne bi smeli šteti dvakrat.

(99)

Pomisleki Komisije o proračunskih sredstvih, navedenih kot prestrukturiranje zaposlovanja in dodeljenih po letu 2004, so bili pomirjeni. Zares jih ni mogoče obravnavati kot državno pomoč, saj so poljski organi razložili, da so bila sredstva zagotovljena izključno v korist odvečnih delavcev, ki jih ni mogoče obravnavati kot podjetje; takšnih plačil ni mogoče povezovati z delodajalcem, saj so dodeljena po odpustitvi delavcev in ne znižujejo nobenih drugih stroškov, ki bi jih morala nositi družba, če taka pomoč ne bi bila zagotovljena.

(100)

S točko 18(a) Protokola št. 8 je Komisiji dana pristojnost, da „naredi vse potrebno, da se od zadevnih podjetij zahteva povrnitev vseh pomoči, katerih dodelitev pomeni kršitev pogojev iz tega protokola […], če spremljanje prestrukturiranja pokaže, da pogoji za prehodno ureditev iz tega protokola niso bili izpolnjeni“.

(101)

Komisija ugotavlja, da TB ni v celoti uresničil svojega načrta prestrukturiranja, kot je izrecno določeno v točki 9 Protokola št. 8, in je prispeval k svojemu stečaju z različnimi ukrepi, navedenimi v uvodni izjavi 56 zgoraj. Poljska tej ugotovitvi ni oporekala.

(102)

Poleg tega TB ni izpolnil vseh meril uspešnosti, določenih v točki 9 Protokola št. 8:

(103)

Ker TB ni uspelo izpolniti pogojev iz Protokola št. 8 in ker ni ustrezno izvedel svojega IPN, je bila pomoč za prestrukturiranje zlorabljena in jo je treba povrniti.

(104)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka navedla, da bi lahko imeli drugi razlogi združljivosti prednost pred dejstvom, da pomoč za prestrukturiranje ni bila porabljena v skladu z načrtom prestrukturiranja. Zato je Komisija pripomnila, da je bila v skladu z NPP dodeljena ne le pomoč za prestrukturiranje, temveč tudi druge vrste državne pomoči. Neuspešno prestrukturiranje samo po sebi ne pomeni nujno, da je bila vsa pomoč zlorabljena, (47) če je mogoče dokazati, da je združljiva z enotnim trgom v skladu z drugimi pravili o državni pomoči (48).

(105)

Komisija navaja, da so bila do 23. julija 2002 pravila o državni pomoči za jeklarski sektor zajeta v Odločbi Komisije št. 2496/96/ESPJ z dne 18. decembra 1996 o določitvi pravil Skupnosti za državno pomoč jeklarski industriji (49) (v nadaljevanju „Kodeks o jeklarski pomoči“) (50). Praksa Komisije pri izvajanju Protokola št. 8 kaže, da je načeloma njeno stališče takšno, da pomoč, dodeljena v skladu z drugimi okviri, kot je okvir R in R, lahko šteje za združljivo, če Komisija nima nobenih resnih pomislekov o njeni združljivosti na podlagi Priloge IV(3)(2) k Pristopni pogodbi (51).

(106)

Prvič, člen 2 Kodeksa o jeklarski pomoči in pravila ES o državni pomoči dovoljujejo pomoč, ki je združljiva z okvirom R in R Evropske skupnosti. Subvencije za R in R, dodeljene v okviru NPP, je odobril KBN in so bile zajete v Programu predsednika KBN o merilih in ureditvah za dodelitev in izračun finančne podpore za znanost z dne 30. novembra 2001, ki ga je Komisija sprejela kot obstoječo pomoč v skladu z ukrepom PL 6 Priloge IV k Pristopni pogodbi. NPP je „sredstva KBN“ opredelil kot „odobrene instrumente državne pomoči v obliki subvencij za R in R“, ki jih je jasno razlikoval od „instrumentov prestrukturiranja“ (52). Ta NPP je bil odobren z odločbo Sveta julija 2003. Komisija se je zato odločila, da ne bo ugovarjala ukrepu pomoči KBN med letoma 1997 in 2003 v skladu s Prilogo IV k Pristopni pogodbi, in to pomoč obravnava kot združljivo pomoč za R in R (53).

(107)

Ker je pomoč, ki je v IPN opredeljena kot R in R, zagotovil KBN, lahko velja za združljivo pomoč. Poleg tega Komisija ugotavlja, da je bila Poljska zmožna dokazati, da je bila ta pomoč izplačana le v povezavi z izvajanjem dejavnosti za R in R. To velja za pomoč, dodeljeno v letih 2002 in 2003, ter za pomoč za R in R, dodeljeno med letoma 1997 in 2000.

(108)

Vendar pa v zvezi s preostalo pomočjo za usposabljanje, prestrukturiranje zaposlovanja in drugo pomočjo za prestrukturiranje Komisija ne vidi, v skladu s katerimi določbami Kodeksa o jeklarski pomoči in pravil ES o državni pomoči bi lahko ta pomoč štela za združljivo.

(109)

Prvič, nobena od pomoči ni pomoč za varstvo okolja v skladu s smernicami Skupnosti (54). Poljska je ugovarjala, da je bila pomoč, določena kot okoljska pomoč v letu 1997, dodeljena za okoljevarstvene namene, vendar brez določitve kakršnih koli podrobnosti o zadevnih ciljih. Tudi dejstvo, da je pomoč odobril Regionalni sklad za varstvo okolja in vodno gospodarstvo, ne zadošča za dokazovanje združljivosti, saj je ta sklad izrecno naveden v NPP kot primer „instrumenta prestrukturiranja“ in se v nasprotju z R in R ne razlikuje od instrumentov prestrukturiranja (glej točko 106 zgoraj). Drugič, pomoč ni bila uporabljena za zaprtje (člen 4 Kodeksa o jeklarski pomoči), saj TB ni zaprl nobene zmogljivosti. Vsekakor pa razen pomoči iz okoljskih skladov poljski organi niso uveljavljali nobenega odstopanja v skladu s Kodeksom o jeklarski pomoči ali pravili ES, s katerim bi pomoč lahko štela za združljivo s skupnim trgom.

(110)

Nazadnje bi Komisija opozorila, da čeprav so določeni ukrepi šteli za predstavljanje združljive pomoči za prestrukturiranje v okviru obsežnega projekta prestrukturiranja za zagotovitev ponovnega doseganja rentabilnosti, pa neuspeh pri uresničevanju celotnega načrta prestrukturiranja in ponovni vzpostavitvi rentabilnosti načeloma pomeni, da je bil celotni projekt prestrukturiranja neuspešen in da se zato nobena dodeljena pomoč ne uporablja več za noben namen. Posledično tudi pomoč, ki je bila prej dodeljena v skladu z načrtom, ni več upravičena in jo je zato treba naknadno obravnavati kot nezdružljivo.

(111)

Poljska dejansko meni, da je bila pomoč za zaposlovanje združljiva s skupnim trgom, saj je bila njena odobritev povezana z drugimi dejavniki v pristopnih pogajanjih. Komisija temu ne oporeka. Vendar pa Komisija navaja, da argument združljivosti ne pomeni, da bo pomoč združljiva, če ni projekta prestrukturiranja. Če prestrukturiranje ne uspe, se morajo tako tudi posamezni ukrepi, kot je prestrukturiranje zaposlovanja, šteti za zlorabljene. Ker ni nobenih kazalnikov, da je bila taka pomoč združljiva na drugih podlagah, mora Komisija v sklepu ugotoviti, da je nezdružljiva.

(112)

Če povzamemo, glede na dejstvo, da preostala pomoč za usposabljanje in prestrukturiranje zaposlovanja ter druga pomoč za prestrukturiranje ni zajeta v nobeni od izjem po Kodeksu o jeklarski pomoči ESPJ ali v pravilih ES o državni pomoči, Komisija meni, da pomeni nedovoljeno pomoč za prestrukturiranje, ki po Protokolu št. 8 šteje za nezdružljivo s skupnim trgom. Komisija zato ugotavlja, da je bila pomoč, določena kot pomoč za prestrukturiranje v znesku 849 746 PLN, pomoč za usposabljanje v znesku 132 240 PLN, okoljska pomoč v znesku 196 800 PLN in pomoč za zaposlovanje v znesku 190 400 PLN, tj. v skupnem znesku 1 369 186 PLN, zlorabljena.

(113)

Neizterjava dolgov ob koncu leta 2004 pomeni pomoč za tekoče poslovanje in je kot takšna jasno nezdružljiva s skupnim trgom. Ta pomoč ni sprejemljiva kot pomoč za prestrukturiranje niti po Protokolu št. 8, ki brezpogojno prepoveduje vsako pomoč po letu 2003, niti po nobenih drugih določbah člena 87(3) PES. Komisija pravzaprav ugotavlja, da poljski organi sploh niso trdili obratno. Zato je nezdružljiva vsaka pomoč, dodeljena TB, BA in HB po pristopu Poljske v EU, ne glede na to, ali je prejemnik (tukaj HB) proizvajalec jekla ali ne.

(114)

Komisija je v odločitvi za sprožitev postopka izrazila svoje mnenje, da je prejemnik pomoči skupina TB, vključno z vsemi njenimi odvisnimi družbami, z možno izjemo TB-ZPR. To je zato, ker sta HB in BA očitno del istega poslovnega subjekta, tj. skupine TB.

(115)

Glede neizterjave dolga, ki je znašal 20 761 643 milijonov PLN, sedanja preiskava potrjuje, da so deli skupine imeli od tega korist. Vendar pa Komisija takšnih koristi ni mogla ugotoviti v primeru ZPR in SAMKOL:

(116)

Po drugi strani je preiskava pokazala, da sta imela BA in HB korist od pomoči. Pomoč za tekoče poslovanje ni ostala znotraj TB, saj mu je neizterjava omogočala nadaljevanje poslovanja in organiziranje njegovega notranjega prestrukturiranja.

(117)

Prestrukturiranje in pomoč za tekoče poslovanje sta TB omogočila, da je dokončal vlaganje v proizvodnjo avtomobilskih izpušnih cevi v znesku približno 6,383 milijona PLN (glej uvodno izjavo 43 zgoraj) (55), začeto med letoma 2003 in 2005, ki sicer ne bi bilo mogoče, če bi moral TB najprej ustrezno odplačati svoj dolg ali prej vložiti predlog za postopek stečaja. Ta sredstva, bistvena za avtomobilsko proizvodnjo, danes upravlja BA. Čeprav ima BA ta sredstva zgolj v zakupu od TB, bi moral BA, če takih vlaganj ne bi bilo, zanje poskrbeti sam. Poleg tega se z zakupom teh sredstev BA izogiba izpostavljenosti povezanim zastavnim pravicam, uživa pa pravice, ki so podobne pravicam lastnika, če je obdobje zakupa neomejeno. Poleg tega BA jasno nadaljuje jedrno dejavnost TB, ki je bila razvita v okviru načrta prestrukturiranja TB s proizvodnimi sredstvi TB in delovno silo, ki je bila del skupine TB.

(118)

Drugič, prenos sredstev, delavcev in kapitala v odvisni družbi (14,81 milijona PLN v HB in 1,55 milijona PLN v BA, glej uvodni izjavi 60 in 62) je bil mogoč samo zato, ker je pomoč za tekoče poslovanje rešila TB pred stečajem. Brez te pomoči odvisni družbi verjetno sploh ne bi bili ustanovljeni, vsekakor pa ne bi mogli poslovati.

(119)

Kljub dejstvu, da so BA, HB in TB različne pravne osebe, Komisija meni, da obstaja gospodarska kontinuiteta in da glede na lastniško strukturo te tri družbe skupaj tvorijo eno samo podjetje, (56) ki ga je torej treba obravnavati kot prejemnika pomoči (57).

(120)

Ocene o tem, ali je bila družba deležna prednosti, ne spremeni dejstvo, da je TB prejel nekaj nadomestila v zamenjavo za koristi (tj. deleže za dokapitalizacijo in najemnino za zakupno pogodbo), saj je ostal končni lastnik (neposredno ali posredno) vseh sredstev, transakcija pa ni bila naravnana v dobiček, temveč izvedena zaradi notranje organizacije. Najpomembneje je, da je bila korist prerazporejena znotraj skupine, tj. konkurenčna sposobnost TB, ustvarjena s pomočjo, ki povzroča izkrivljanje, se je prenesla. Dejstvo, da ima TB deleže v svojih odvisnih družbah, tega ne spremeni (58). Vendar pa Komisija ne bi šla tako daleč, da bi prodajo sredstev TB družbi HB obravnavala kot prednost, če je bila ustrezno plačana (59).

(121)

Na podlagi te ocene dejstev in ob upoštevanju sodne prakse evropskih sodišč Komisija meni, da je treba od skupine TB izterjati nezdružljivo pomoč ob upoštevanju dejanske koristi, ki je bila posledica pomoči (60).

(122)

Vendar pa se Komisija ne strinja s poljskimi organi, da ta primer zadeva izključno prvotnega naslovnika zahtevkov, ki niso bili izterjani in so zato pomenili pomoč. V tem primeru bi bilo treba pomoč povrniti z evidentiranjem zahtevka do sredstev TB v stečaju. To možnost bi lahko izvedli na podlagi uveljavljene sodne prakse, ki ugotavlja, da likvidacija družbe velja za sprejemljivo alternativo popolni povrnitvi, saj je cilj odpraviti pomoč, in ta cilj je mogoče doseči s postopkom za prenehanje poslovanja družbe (61).

(123)

Vendar pa Komisija ugotavlja, da prenehanje poslovanja prvotnega prejemnika pomoči ni zadovoljivo z vidika konkurence, kadar je bila dejanska korist pomoči prenesena. V tem primeru evidentiranje zahtevka do sredstev TB v stečaju ne bi omogočilo izravnave konkurenčne prednosti, ki je rezultat dejanske koristi, izhajajoče iz pomoči, prenesene na odvisni družbi TB. Če bi se usmerili samo v TB, bi se to končalo s prodajo odvisnih družb kot pravnih oseb, ne bi pa vplivalo na njihovo gospodarsko dejavnost, saj prodaja ne bi vplivala na samo dejavnost, račune odvisnih družb ali njihovo poslovanje.

(124)

Zato je z vidika konkurence edina ustrezna možnost izterjava od dejanskih prejemnikov. Skladno s tem bi se morali poljski organi najprej usmeriti v odvisni družbi (in se obrniti na skupino le, če izterjava od odvisnih družb ne bi bila več mogoča). Ta rešitev je skladna z uveljavljeno sodno prakso (62) o podjetjih v stečaju, predvsem pa z zadevo Seleco, ki je temeljila na podobnih dejstvih, v kateri pa je Komisija zahtevala, da je treba zahtevek za izterjavo razširiti na odcepljeno pravno osebo. Vendar pa, obratno kot v zadevi Seleco, Komisija ne želi razširiti izterjave, temveč se je preprosto odločila za izterjavo dejanske koristi znotraj skupine. Bistveno vprašanje glede razširitve izterjave je sicer, ali je odcepljena družba odstranila sredstva iz premoženja podjetja v stečaju, (63) vendar pa to v zgoraj navedenem scenariju znotraj skupine ni pomembno.

(125)

Vsekakor evropska sodišča dopuščajo, da je mogoče zahtevati povrnitev od odvisne družbe, če je bila dejanski prejemnik pomoči, (64) kot se je zgodilo v tem primeru. Poleg tega je Sodišče Evropskih skupnosti tudi privolilo v dovoljenje Komisiji, da zahteva povrnitev zunaj likvidacijskega postopka za izognitev tveganju, da bi povrnitvi odvzeli njen učinek (65). Kot je razloženo v uvodni izjavi 56 zgoraj, je TB namenoma odcepil jeklarsko dejavnost za avtomobilsko industrijo v BA, da bi nadaljeval to dejavnost, ki je imela korist od pomoči (66). Vendar pa Komisija meni, da je to preprosto še dodatni razlog za izterjavo pomoči od dejanskega prejemnika.

(126)

Po drugi strani Komisija ne more ugotoviti, da je bila zlorabljena pomoč za prestrukturiranje, dodeljena pred letom 2004, uporabljena v korist katere koli odvisne družbe TB. Zato jo je treba izterjati od TB.

(127)

Komisija ugotavlja, da je bilo prestrukturiranje TB neustrezno izvedeno in neuspešno ter da je treba zato vso pomoč, odobreno TB med prestrukturiranjem, obravnavati kot zlorabljeno. Vendar pa kakršna koli pomoč, ki je združljiva, ker je bila odobrena za R in R, in ki je bila porabljena za to, ni bila zlorabljena.

(128)

Skladno s tem je pomoč za prestrukturiranje v znesku 1 369 186 PLN, ki jo je prejel TB med letoma 1997 in 2003, nezdružljiva s točkama 9 in 18 Protokola št. 8 k Pristopni pogodbi in jo je treba vrniti v skladu s točko 18 Protokola št. 8.

(129)

Poleg tega je pomoč za prestrukturiranje, prejeta od konca leta 2004 v znesku 20 761 643 PLN, nezdružljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(1) PES ter točk 6 in 18 Protokola št. 8.

(130)

Kot je navedeno zgoraj, velja ta pomoč za subvencijo, prejeto od 1. januarja 2005, ki jo je kot tako treba povrniti z obrestmi, kot je podrobno določeno v uvodni izjavi 132 spodaj. Ker je imela ta pomoč podobne učinke kot oprostitev dolga, bi Komisija lahko dopustila, da poljski organi nadaljujejo izterjavo, kot da je bil prvotni dolg oproščen. Zaradi izterjave bi bilo za Komisijo tudi sprejemljivo, če bi spregledali kakršne koli nove dolgove TB, nastale po letu 2004, saj je TB med začetkom leta 2005 in avgustom 2006 izvršil nekaj odplačil javnim upnikom, kar je bolj ali manj nevtraliziralo dolgove, nastale po letu 2004 (67). Kot je navedeno v uvodni izjavi 36 zgoraj, skupni javni dolgovi TB po januarju 2005 nikoli niso bili manjši od 20,76 milijona PLN, do avgusta 2005 pa so se povečali na 22,7 milijona PLN.

(131)

Kot je bilo obravnavano zgoraj, je treba pri povračilu pomoči upoštevati, katere družbe so dejansko imele korist od nje. Glede zneska 20 761 643 PLN se je treba zavedati, da je bilo 7,833 milijona PLN prenesenih na BA, 14,81 milijona PLN pa na HB (glej uvodni izjavi 116 in 117 zgoraj). Ker vsota teh zneskov (22,643 milijona PLN) presega znesek prejete pomoči, je treba povračilo omejiti na skupni znesek pomoči. Ta omejitev mora biti sorazmerna, tj. BA, ki je prejel 34,6 % skupne ugotovljene pomoči, naj tudi plača 34,6 % zneska, ki ga je treba povrniti (7 183 528 PLN); preostalih 65,4 % (13 578 115 PLN) naj povrne HB.

(132)

Poleg tega je treba od TB izterjati zlorabljeno pomoč v znesku 1 369 186 PLN, prejeto pred letom 2002, saj nič ne kaže, da je bila ta pomoč prenesena na druge člane skupine TB.

(133)

Zneski, ki jih je treba povrniti, morajo vključevati obresti, izračunane v skladu z določbami Izvedbene uredbe. S členom 9(4) Izvedbene uredbe je predvsem določeno, da lahko Komisija, kadar ni na voljo petletnih medbančnih menjalnih obrestnih mer, v tesnem sodelovanje z zadevno državo članico določi obrestno mero za povrnitev državne pomoči z uporabo drugačne metode in na podlagi informacij, ki so ji na voljo. Ker Poljska ni imela na voljo petletnih medbančnih menjalnih obrestnih mer za obdobje, v katerem je bila dodeljena nezdružljiva pomoč, bo uporabljena obrestna mera za povrnitev temeljila na razpoložljivi obrestni meri, ki velja za ustrezno za navedeno obdobje. Tu je mogoče sklicevanje na prakso, ki je že bila uveljavljena med Poljsko in Komisijo (68) –

(a)

skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga je treba izterjati od prejemnikov;

(b)

podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za izpolnitev zahtev te odločbe;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo prejemnikom naloženo, naj povrnejo pomoč.