8.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 147/29

(1)

Obdavčitev mineralnih olj se usklajuje na ravni Skupnosti vse od začetka veljavnosti Direktive Sveta 92/81/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja (2). Uporaba mineralnih olj pri proizvodnji aluminijevega oksida ni bila izključena iz področja uporabe Direktive 92/81/EGS, niti ni bila predmet obvezne ali neobvezne oprostitve plačila trošarine v skladu s členom 8 navedene direktive. Člen 6 Direktive Sveta 92/82/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za mineralna olja (3) je določil najnižjo trošarinsko stopnjo za težko kurilno olje, ki jo morajo države članice uporabljati od 1. januarja 1993. Vendar pa je Svet z različnimi odločbami Franciji, Irski in Italiji za mineralna olja, uporabljena pri proizvodnji aluminijevega oksida v regiji Gardanne, regiji Shannon oziroma na Sardiniji, dovolil oprostitev plačila trošarine, ki bi jo bilo sicer treba plačati. Zadnja odločba je Odločba Sveta 2001/224/ES z dne 12. marca 2001 o nižjih trošarinskih stopnjah in oprostitvah plačila trošarine za nekatera mineralna olja, če so uporabljena v posebne namene (4), ki dovoljuje oprostitve plačila trošarin do 31. decembra 2006.

(2)

Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (5) je z 31. decembrom 2003 razveljavila Direktivo 92/82/EGS. Člen 2(4)(b) Direktive 2003/96/ES navaja, da se Direktiva ne uporablja za vrsto načinov uporabe energentov, vključno za dvojno uporabo energentov. Druga alinea člena 2(4)(b) navaja, da uporaba energentov za kemijsko redukcijo in elektrolitične in metalurške procese šteje za dvojno uporabo. Uporaba težkega goriva pri proizvodnji aluminijevega oksida se uvršča v to kategorijo. Zato se od 31. decembra 2003 za gorivo, uporabljeno v proizvodnji aluminijevega oksida, ne uporablja več najnižja trošarinska stopnja za težko gorivo. Odstopanja iz Odločbe 2001/224/ES in druga podobna odstopanja so bila vključena v Prilogo II k Direktivi 2003/96/ES.

(3)

Komisija je z odločitvami C(2001) 3296, C(2001) 3300 in C(2001) 3295 z dne 30. oktobra 2001 (6) glede oprostitev sprožila postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe. Komisija je z Odločbo Komisije 2006/323/ES (7) z dne 7. decembra 2005 (notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 4436) zaključila navedeni postopek v zvezi s pomočjo, dodeljeno v obdobju do 31. decembra 2003, in razglasila, da je del pomoči nezdružljiv s skupnim trgom. Za obdobje po 1. januarju 2004 pa je bil postopek podaljšan. Uvodne izjave 6 do 15 Odločbe 2006/323/ES podajajo podroben opis korespondence med Komisijo, zadevnimi državami članicami, prejemniki pomoči in Evropskim združenjem za aluminij (v nadaljnjem besedilu „EAA“) pred decembrom 2005.

(4)

Odločba 2006/323/ES je bila poslana Franciji, Irski in Italiji z dopisi z dne 8. decembra 2005 (D/206670, D/206671, D/206673). Zadevnim upravičencem in EAA je bila poslana z dopisi z dne 23. januarja 2006 (D/50525, D/50526, D/50527 in D/50528). Tri države članice in dva upravičenca so se na odločbo pritožili (8). Irski upravičenec, Aughinish Alumina Ltd (v nadaljnjem besedilu „Aughinish“), je vložil tudi predlog za odlog izvršbe odločbe. Prošnja je bila evidentirana kot zadeva T-69/06R. Sodišče prve stopnje je z odredbo z dne 2. avgusta 2006 (9) zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

(5)

Odločba 2006/323/ES je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije4. maja 2006 in tretje stranke so bile z obvestilom, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije9. maja 2006 (10), pozvane, naj predložijo svoje pripombe. Komisija je prejela pripombe Aughinisha z dopisom z dne 9. junija 2006 (evidentiranim istega dne pod številko A/34490) in Eurallumina SpA (v nadaljnjem besedilu „Eurallumina“), italijanskega upravičenca, z dopisom z dne 24. julija 2006 (evidentiranim 25. julija 2006 pod številko A/35967). Slednji dopis je bil poslan in prejet šele po enomesečnem odlogu, določenem v pozivu za predložitev pripomb, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, tako da Komisiji v okviru tega postopka načeloma ni treba upoštevati teh pripomb. Komisija je o tem obvestila Eurallumina z dopisom z dne 2. avgusta 2006 (D/56648). Eurallumina je odgovoril z dopisom z dne 3. avgusta 2006 (evidentiranim 4. avgusta 2006 pod številko A/36269). Komisija kljub temu meni, da pripombe Eurallumine vsebujejo veliko pripomb, ki jih je Komisija že prejela v okviru predhodne odločbe, in da so podobne pravočasno prejetim pripombam, ki so obravnavane v tej odločbi.

(6)

Pripombe Aughinisha so bile poslane Franciji, Irski in Italiji z dopisi z dne 20. junija 2006 (D/55106, D/55107 in D/55109).

(7)

Francija in Irska sta zaprosili za podaljšanje roka za odgovor na Odločbo 2006/323/ES in Komisija je njuni prošnji ugodila. Komisija je opomnila Irsko in Italijo na svoj poziv k predložitvi pripomb z dopisoma z dne 9. marca 2006 (D/52054 in D/52055). Francija, Irska in Italija so poslale pripombe na odločbo Komisije z dopisi z dne 14. februarja 2006 (evidentiranim 15. februarja 2006 pod številko A/31248), 12. aprila 2006 (evidentiranim 18. aprila 2006 pod številko A/32940) in 17. maja 2006 (evidentiranim 18. maja 2006 pod številko A/33852), v tem zaporedju.

(8)

Francija je poslala pripombe na pripombe Aughinisha z dopisom z dne 27. julija 2006 (evidentiranim 28. julija 2006 pod številko A/35952). Italija je z elektronskim sporočilom z dne 24. julija 2006 obvestila Komisijo, da nima več nobenih dodatnih pripomb.

(9)

Ukrepi sestojijo iz popolne oprostitve plačila trošarine za industrijska težka olja, kadar se uporabljajo pri proizvodnji aluminijevega oksida. Upravičenci oprostitve v Franciji, na Irskem in v Italiji so Alcan, Aughinish in Eurallumina (11), v tem zaporedju.

(10)

Irska oprostitev je vsebovana v oddelku 100(1)(e) irskega Finančnega zakona iz leta 1999, ki odobrava oprostitev plačila davka na mineralno olje za „kurilno olje, ki je namenjeno proizvodnji aluminijevega oksida, ali je povezano z njo, ali ohranitvi proizvodnega obrata, v katerem poteka navedena proizvodnja“. Obrazložitveni memorandum Finančnega zakona navaja, da „oddelek 100 zagotavlja oprostitev plačila davka na mineralno olje za olje, ki se uporablja za posebne namene ali v drugih posebnih okoliščinah. Te vključujejo uporabo za namene, ki niso motorno gorivo ali gorivo za ogrevanje, izvoz, kurilno olje, uporabljeno pri proizvodnji aluminijevega oksida, olje, uporabljeno pri plovbi po morju, težko olje, ki se uporablja v komercialnem letalstvu, in reciklirano olje“. Oprostitev za mineralna olja, ki se uporabljajo pri proizvodnji aluminijevega oksida, na Irskem velja od leta 1983. Ko je bil leta 1999 razveljavljen prvotni zakonski instrument, ki je zagotavljal oprostitev, je bila oprostitev ohranjena v Finančnem zakonu iz leta 1999.

(11)

Italijanska oprostitev plačila trošarine se uporablja za vsa podjetja, ki uporabljajo mineralna olja pri proizvodnji aluminijevega oksida v smislu točke 14 tabele A Temeljnega akta o trošarinah. Oprostitev je bila uzakonjena s členom 8(5) Zakona št. 331 z dne 12. novembra 1990 o izvedbi Decreto Legge št. 261 z dne 15. septembra 1990. To besedilo je bilo ponatisnjeno v poznejših zadevnih pravnih besedilih, vključno z nacionalnimi ukrepi za prenos Direktive 92/81/EGS in poznejšim „Temeljnim aktom o trošarinah“.

(12)

Pravna podlaga francoske oprostitve je sprememba Finančnega zakona iz leta 1997 („Loi de finances rectificative pour 1997“). Člen 6 predvideva, da „so dobave težkega olja z vsebnostjo žvepla pod 2 %, vključene v identifikacijski seznam 28a tabele B člena 265(1) Carinskega zakonika, upravičene do oprostitve davka na domačo porabo za naftne derivate, če se bodo uporabljali kot gorivo v proizvodnji aluminijevega oksida“. Člen 265a Carinskega zakonika govori o proizvodih, namenjenih za druge uporabe kot za motorno gorivo ali gorivo za ogrevanje, ne vključuje pa na primer podobnih določb glede uporabe mineralnih olj v drugih sektorjih industrije.

(13)

Uvodne izjave 16 do 23 Odločbe 2006/323/ES vsebujejo podrobnejši opis zadevnih ukrepov in upravičencev. Zadevne države članice niso navedle, ali nameravajo po letu 2006 še uporabljati oprostitev, prav tako niso obvestile Komisije o nobeni spremembi veljavne zakonodaje, zlasti o spremembah zaradi prenosa Direktive 2003/96/ES, ki bi lahko vplivale na oceno Komisije.

(14)

Od sprožitve postopka so se spremenile zadevne davčne stopnje. Dne 1. julija 2006 so se veljavne stopnje trošarin na težko olje za poslovno uporabo v Franciji in na Irskem povzpele na 18,50 EUR in 15,00 EUR. Istega dne so veljavne stopnje v Italiji dosegale 63,75 EUR na tono težkega kurilnega olja z vsebnostjo žvepla nad 1 % in 31,39 EUR na tono težkega kurilnega olja z vsebnostjo žvepla pod 1 %.

(15)

Komisija je v svojih odločitvah z dne 30. oktobra 2001 o sprožitvi postopka na podlagi člena 88(2) Pogodbe izrazila dvom o združljivosti pomoči s Smernicami Skupnosti o državni regionalni pomoči (12) in zlasti glede na pravila o pomoči za tekoče poslovanje, vsebovana v navedenih smernicah. Komisija je izrazila dvom tudi v zvezi z združljivostjo pomoči s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja iz leta 1994 (13) in tistimi iz leta 2001 (14) (v nadaljnjem besedilu „smernice za okoljsko pomoč“).

(16)

Komisija je v Odločbi 2006/323/ES razložila, da jo obhajajo podobni dvomi za obdobje od 1. januarja 2004. Ker države članice in zainteresirane stranke niso imele možnosti, da bi podale pripombe na pravni položaj, ki ga je ustvarila Direktiva 2003/96/ES, se je Komisiji zdelo primerno podaljšati formalni postopek preiskave.

(17)

Države članice in upravičenci na splošno ostajajo pri pripombah, ki so jih podali prej in ki so predstavljene v uvodnih izjavah 26 do 56 Odločbe 2006/323/ES. Nekatere utemeljitve so določene podrobneje. Poleg tega so imeli še naslednje pripombe.

(18)

Ukrepi niso državna pomoč in Direktiva 2003/96/ES to potrjuje. Ustrezajo naravi in logiki ustreznih davčnih sistemov. Če bi bili ukrepi državna pomoč, Direktiva 2003/96/ES izrecno dovoljuje pomoč, vsaj za obdobje do 31. decembra 2006. Kakor koli, navedena direktiva je upravičencem vzbudila pravno utemeljena pričakovanja. Glede na nasprotja z odločbami Sveta, ki so temeljile na predlogih Komisije, precejšnjo zamudo in način, kako je Komisija vodila preiskavo, zahteva po vračilu pomoči tudi krši načelo pravne varnosti in načelo pravilnega upravljanja. Upravičenci so se zaradi zaupanja v odločbe Sveta in direktivo odločili za dolgoročne kapitalske naložbe. Komisija tako ne more sprejeti akta, ki je v očitnem nasprotju z njeno takrat že dolgo uveljavljeno prakso.

(19)

Pravila v Direktivi 2003/96/ES razveljavljajo pravila o državni pomoči. Komisija bi lahko izpodbijala veljavnost ukrepov samo v skladu s členom 18(1) Direktive 2003/96/ES, ne pa v skladu s pravili o državni pomoči. Uporaba pravil o državni pomoči bi kršila načelo ohranjanja učinka.

(20)

Irska in Aughinish trdita, da je irski ukrep obstoječa pomoč in da Komisija napačno razlaga člen 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (15): po izteku desetletnega zastaralnega roka dopis Komisije z dne 17. julija 2000 ne more veljati za dejanje, ki je prekinilo zastaralni rok, in ukrep bi bil obstoječa pomoč tudi v obdobju po 17. juliju 1990. Trdita tudi, da je bila ocena vrste sporazumov med Aughinishem in irskimi organi, ki jo je podala Komisija, napačna: zavezujoče obveze so bile sprejete pred pristopom Irske k Skupnostim.

(21)

Italija trdi, da je ukrep tesno povezan z uresničevanjem okoljskih ciljev, povezanih z bremenom, ki je posledica proizvodnje aluminijevega oksida. Aughinish trdi, da je oprostitev vsaj v duhu smernic za okoljsko pomoč in da „ima, ne glede na to, da ne plačuje ‚pomembnega deleža davka‘, več kot dovolj spodbud za izboljšanje varstva okolja“.

(22)

Irska trdi, da bi nadomestne ukrepe lahko izvajali od 1. januarja 2004, če bi vedeli, da se oprostitev lahko označi za nezdružljivo s skupnim trgom. Irska ima v mislih možnost, da bi razširili področje uporabe oprostitve, tako da bi zajemala tudi težko kurilno olje za dvojno uporabo, ali pa bi jih razširili na energente na splošno za dvojno uporabo. Po mnenju Irske bi tako lahko spremenili oprostitev v splošni ukrep ali v sprejemljivo državno pomoč, na primer v skladu s smernicami za okoljsko pomoč. Glede na te možnosti bi bilo nepravično zahtevati vračilo za nazaj. Irska poleg tega poudarja, da je Aughinish zaradi razumnega pričakovanja, da bodo oprostitve trajale vsaj do decembra 2006, izvedel različne naložbe.

(23)

Komisija bi morala pomoč dovoliti na podlagi na učinkih temelječe ekonomske ocene trgov aluminijevega oksida in njihove konkurenčne strukture. Komisija bi morala pri ocenjevanju državne pomoči upoštevati zunanje vidike konkurenčnosti, kot je bilo predlagano v akcijskem načrtu državnih pomoči. Zagotovljene so bile podrobne informacije o trgih.

(24)

Komisija bi morala opustiti formalni postopek preiskave, dokler Sodišče Evropskih skupnosti ne opredeli vprašanj, ki so predmet trenutnega izpodbijanja Odločbe 2006/323/ES. Aughinish poleg tega trdi, da ni primerno, da je Komisija sprejela odločitev o podaljšanju postopka iz člena 88(2) z uvodno izjavo Odločbe 2006/323/ES. Komisija bi morala sprejeti posebno odločbo.

(25)

EAA k že navedenim stališčem, ki so strnjeno predstavljena v uvodni izjavi 50 Odločbe 2006/323/ES, ni dodal nobene pripombe.

(26)

Pripombe držav članic in upravičencev se večinoma prekrivajo z njihovimi pisnimi stališči, podanimi med izpodbijanjem Odločbe 2006/323/ES (16), ki poteka pred Sodiščem Evropskih skupnosti.

(27)

Stranke trdijo, da bi morala Komisija opustiti formalni postopek preiskave, dokler Sodišče ne opredeli vprašanj, ki so predmet trenutnega izpodbijanja Odločbe 2006/323/ES (17). Vendar pa navedena odločba zadeva obdobje do 31. decembra 2003, medtem ko ta odločba zadeva obdobje od 1. januarja 2004. Poleg tega ta odločba velja, dokler je ne razveljavi Sodišče prve stopnje. Zaradi tega in zaradi stalnega izkrivljanja konkurence, ki ga prinaša državna pomoč, Komisija ne vidi razloga, da bi opustila dokončanje postopka.

(28)

Komisija ni sprejela odločitve o podaljšanju postopka iz člena 88(2) Pogodbe samo z omembo v uvodni izjavi. Posebna pozornost podaljšanju je bila posvečena v preambuli k Odločbi 2006/323/ES. Odločitev o sprožitvi postopka preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe je bila sporočena v dopisu državi članici, zato ni treba uporabiti strukture normativne odločbe z operativnim delom in oštevilčenimi členi. Poleg tega je iz izpodbijanj Odločbe 2006/323/ES in prejetih pripomb glede podaljšanja postopka jasno, da so se zainteresirane stranke lahko v celoti seznanile z vsemi vidiki vsebine navedene odločbe.

(29)

Člen 87(1) Pogodbe predpisuje, da je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(30)

Očitno je, da so oprostitve financirane iz državnih sredstev, saj se država odreka določenim zneskom denarja, ki bi jih sicer pobrala.

(31)

Kot je določeno v uvodnih izjavah 60, 61 in 62 Odločbe 2006/323/ES, ukrepi dajejo ugodnost upravičencem in zanje lahko domnevamo, da vplivajo na trgovanje znotraj Skupnosti ter izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco. Oprostitve plačila trošarine znižujejo stroške pomembnega prispevka in s tem dajejo ugodnost upravičencem, ki so postavljeni v ugodnejši finančni položaj kot druga podjetja, ki uporabljajo mineralna olja v drugih industrijah ali regijah. Dejstvo, da tekmecem v industriji aluminijevega oksida v drugih državah članicah mogoče sploh ni treba plačevati takšnih dajatev in da so upravičenci imeli stroške z zmanjšanjem okoljskega vpliva njihove proizvodnje, ne vpliva na to oceno.

(32)

Ukrepi dajejo prednost posameznim podjetjem, saj se uporabljajo samo za družbe, ki uporabljajo težko gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida, in dejansko v vsaki državi članici uživa ugodnosti takšne oprostitve samo po ena gospodarska družba: Aughinish v regiji Shannon, Eurallumina na Sardiniji in Alcan v regiji Gardanne. Zaradi razlogov iz uvodnih izjav 33 do 40 jih zaradi narave in splošnega sistema ustreznih sistemov energetskega davka ni mogoče šteti za upravičene.

(33)

Dvojna uporaba energentov in njihova uporaba kot negoriv in uporaba za mineraloške postopke ne sodi v področje uporabe Direktive 2003/96/ES in države članice lahko od 1. januarja 2004 po lastni presoji odločijo, ali bodo takšne uporabe obdavčile ali ne. Oprostitev za takšno uporabo energentov je res lahko splošni ukrep, ki ne vključuje državne pomoči, če ustreza naravi in logiki notranjega davčnega sistema. Uvodna izjava 22 v preambuli k Direktivi 2003/96/ES navaja, da „za energente praviloma velja pravni okvir Skupnosti, če se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. V tem pogledu narava in logika davčnega sistema narekujeta, da se iz obsega okvira izključi dvojno uporabo energentov in njihovo uporabo kot negoriv kakor tudi za mineraloške postopke.“

(34)

Poleg tega sta Svet in Komisija ob sprejetju Direktive 2003/96/EC skupaj izjavila (18), da „za energente praviloma velja pravni okvir Skupnosti, če se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Mogoče je oceniti, da je v naravi in logiki davčnega sistema, da se iz obsega okvira izključi dvojno uporabo energentov in njihovo uporabo kot negoriv kakor tudi za mineraloške postopke. Države članice lahko za vsako uporabo sprejmejo ukrepe za obdavčitev ali neobdavčitev ali za popolno ali delno obdavčitev. Električna energija, ki se uporablja na podoben način, se mora obravnavati enakovredno. Takšne izjeme od splošnega sistema ali razlikovanja znotraj tega sistema, ki jih upravičuje narava splošnega programa davčnega sistema, ne vključujejo državnih pomoči.“

(35)

Svet je tudi izjavil, da „Svet poleg tega izjavlja, da razume pravni položaj, ki je nastal s sprejetjem te direktive, v povezavi s pravili o državni pomoči v Pogodbi, na ravno tak način, kot ga je razložila Komisija na sestanku delovne skupine o davčnih vprašanjih 14. novembra 2002“. V delovnem dokumentu služb, ki so ga obravnavali na navedenem sestanku (19), je Komisija razložila pojem splošnih ukrepov, pojasnila, da je treba za opredelitev sistema splošne trošarine, ki se uporablja na nacionalni ravni, analizirati položaj v vsaki posamezni državi članici, izjavila je tudi, da „vsebuje osnutek direktive o obdavčitvi energije številne možnosti, zaradi česar je nemogoče vnaprej določiti, ali bo njihov način izvajanja s strani držav članic imel za posledico državno pomoč v smislu člena 87“. Uvodna izjava 32 v preambuli in člen 26(2) Direktive 2003/96/ES države članice opominjata na obveznost uradne priglasitve državne pomoči, določene v členu 88(3) Pogodbe.

(36)

V tem posebnem primeru niso niti Francija, Irska in Italija niti noben upravičenec dokazali, da so oprostitve v naravi in logiki domačih sistemov. Nobeden ni na primer razložil, ali je bila dvojna uporaba energentov v drugih proizvodnih procesih oproščena, niso podali niti vzrokov, zakaj ni bila oproščena. Razložili niso niti, kako se oprostitve primerjajo z nacionalnimi davki za elektriko, ki se uporablja predvsem za kemijsko redukcijo ter v elektrolitičnih in metalurških procesih ter porabo energentov za mineraloške postopke, ki so druge uporabe energentov in v skladu s členom 2(4)(b) Direktive 2003/96/ES ne sodijo v področje uporabe te direktive.

(37)

Italija je razložila, da če bi kateri koli drugi industrijski subjekt zahteval enako ugodnost, ne bi imel nobene ovire za vstop na zadevni trg. Ni pa popolnoma jasno, kaj je mišljeno s to izjavo in ali to pomeni, da bi bila enaka ugodnost lahko podeljena kateri koli dejavnosti, ki ni proizvodnja aluminijevega oksida. Kakor koli, ugodnosti ne bi podelili samodejno, tako kot je bilo to pri aluminijevem oksidu. Kar zadeva vzroke za oprostitev, se je Italija na primer v svojem dopisu z dne 7. decembra 2000 sklicevala na „priznanje otoka (Sardinije) kot močno prikrajšanega območja in možnost negativnih učinkov na zaposlovanje“ („reconoscimento dell ’ isola (Sardegna) quale area fortemente disagiata, ed i possibili effetti negative sull ’ occupazione“).

(38)

Kar zadeva irsko oprostitev, vsebuje člen 100 Finančnega zakona iz leta 1999 nekaj posebnih oprostitev, vendar v logiko splošnega sistema ne vključuje proizvodnje aluminijevega oksida. Prej kaže na to, da je oprostitev za aluminijev oksid posebna oprostitev poleg drugih posebnih oprostitev, kar potrjuje tudi preambula zakona (20). Poleg tega irska zakonodaja izključuje morebitne nove tekmece iz oprostitve davka, kadar dvojna uporaba energentov zadeva druge proizvodne procese. Aughinish glede irskega položaja priznava, da „ne verjame, da obstaja še kaka takšna industrija [ki uživa ugodnost znižanja trošarin kot industrija aluminijevega oksida]“, in da „tudi ne ve za nobene obtožbe o diskriminaciji“. To precej potrjuje selektivni značaj ukrepa.

(39)

Francoski organi v dopisu z dne 7. avgusta1998 navajajo, da so zaprosili za odstopanje od Direktive 92/81/EGS, da bi „vzpostavili sistem trošarin, ki ne škoduje sektorju“ („pour pouvoir instaurer un regime d ’ accise non pénalisant pour le secteur“) (poudarek dodan). Oprostitev bi bila omejena na vnovično vzpostavitev konkurenčnih razmer med družbo Péchiney, ki jo je prevzel Alcan, in drugimi proizvajalci v Skupnosti. Člen 265a Carinskega zakonika ne vsebuje podobnih določb za uporabo energentov v drugih sektorjih.

(40)

Države članice in upravičenci dejansko niso opredelili nobene splošne logike svojih davčnih sistemov. Na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo Komisija, je jasno, da razlogi za dodelitev pomoči izvirajo bolj iz okoliščin proizvodnje aluminijevega oksida v zadevnih regijah. Te utemeljitve ne izvirajo iz narave in logike posameznih davčnih sistemov. Komisija zato sklepa, da so oprostitve še vedno izredno selektivne, da dajejo prednost proizvodnji določenega proizvoda in, de facto, posameznim podjetjem ter da jih ni mogoče upravičiti v okviru logike domačih davčnih sistemov.

(41)

Iz tega sledi, da so obravnavane oprostitve državna pomoč.

(42)

Kot je bilo razloženo v uvodnih izjavah 65 do 70 Odločbe 2006/323/ES, pomoč, dodeljena od 1. januarja 2004, ni državna pomoč v smislu člena 1(b) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(43)

Trditev Irske in Aughinisha, da so oprostitve predpristopna pomoč, je v nasprotju z dopisom iz maja 1983, s katerim je Irska sprejela, da je pomoč mogoče priglasiti v skladu z določbami člena 88(3) Pogodbe. Poleg tega zaveza o določitvi oprostitve ni isto kot dejanska dodelitev pomoči pred pristopom. In končno, zadevna zakonodaja se je po pristopu temeljito spremenila.

(44)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 70 Odločbe 2006/323/ES, je pomoč, ki jo je Irska dodelila do 17. julija 1990, obstoječa pomoč zaradi zastaralnega roka iz člena 15 Uredbe (ES) št. 659/1999. Iztek 10-letnega zastaralnega roka ne pomeni, da je obstoječa tudi vsaka pomoč, dodeljena po izteku tega obdobja. Leta 1983 Anghinishu ni bila dodeljena pomoč enkrat in za vselej. Zakonsko sredstvo, ki ga je sprejela Irska za dodelitev oprostitve, je s splošnimi izrazi opredeljeno kot oprostitev za proizvodnjo aluminijevega oksida, torej bi se lahko v skladu z zakonodajo oprostitev razširila na vsakega proizvajalca aluminijevega oksida, ki bi začel proizvodnjo na Irskem. Poleg tega ob sprejetju zakonskega instrumenta ni bila opredeljena oprostitev v zvezi z Aughinishom, takrat tudi ni bilo mogoče oceniti njene vrednosti: zakonski instrument ni opredelil niti spremembe trošarine, plačila katere je bil Aughinish oproščen, niti trajanja oprostitve. Oprostitev zato sodi v opredelitev sheme pomoči iz člena 1(d) Uredbe (ES) št. 659/1999, ki je „akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način“. Tako pomoč sestoji iz vrste dodelitev pomoči, ki so potekale vsakič, ko je Aughinish izvedel carinski postopek, pri katerem bi bilo treba plačati trošarino, če ne bi bilo oprostitve. Pomoč, dodeljena od 17. julija 1990, zato ni obstoječa pomoč v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 659/1999.

(45)

Komisija je proučila, ali pomoč, ki so jo dodelile Francija, Irska in Italija od 1. januarja 2004, izpolnjuje pogoje za izvzetje iz prepovedi državne pomoči iz člena 87(1) Pogodbe. Pomoč je sestavljena iz oprostitve plačila energetskega davka in takšni davki niso namenjeni samo temu, da se iz nje financirajo organi oblasti, temveč tudi zniževanju porabe energije in s tem varstvu okolja. Smernice za okoljsko pomoč iz leta 2001 vsebujejo pravila za oprostitve plačila okoljskih davkov. Zaradi enake obravnave, preglednosti in pravne varnosti so ta pravila za Komisijo zavezujoča.

(46)

V zvezi z obdobjem po 1. januarju 2004 določajo uvodne izjave 47 do 52 oddelka E.3.2 smernic za okoljsko pomoč iz leta 2001 pravila, ki se uporabljajo za vso pomoč za tekoče poslovanje v obliki zmanjšanja davkov ali davčnih oprostitev. Kot je razloženo v uvodnih izjavah 73 in 74 Odločbe 2006/323/ES, lahko trošarine za mineralna olja štejejo za okoljske dajatve, treba jih je šteti za obstoječe davke v smislu točke 51.2 smernic, imajo precejšen pozitivni vpliv na varstvo okolja v smislu točke 51.2(a) in lahko se šteje tudi, da je bilo o oprostitvah odločeno že v času sprejetja trošarine. Posledično se lahko v skladu s točko 51.2 smernic uporabljajo določbe iz točke 51.1.

(47)

V skladu s točko 51.1 se lahko odobrijo davčne oprostitve za obdobje desetih let. Po preteku tega obdobja in v skladu s točko 23 smernic o okoljski pomoči lahko države članice Komisiji priglasijo podaljšanje zadevnih ukrepov in ta lahko pri analizi sprejme pristop iz te točke, pri čemer upošteva pozitivne rezultate za varstvo okolja, ki so posledica sprejetja dajatev. Irska in italijanska oprostitev v tej zadevi sta bili odobreni leta 1993 in francoska oprostitev je bila odobrena leta 1997, kar pomeni, da ukrepi veljajo že več kot deset let.

(48)

Nobena država članica ni potrdila ali zanikala, da se bodo oprostitve še naprej uporabljale po 31. decembru 2006. Nobena država članica ni za oprostitve, ki se uporabljajo, navedla nobene druge časovne omejitve kot datuma 31. december 2006, kar v skladu z davčno zakonodajo Skupnosti ni zavezujoča omejitev, saj oprostitve ne sodijo v področje uporabe Direktive 2003/96/ES. Nobena država članica ni niti priglasila podaljšanja zadevnega ukrepa v skladu s smernicami za okoljsko pomoč. Kot kaže, takšnih omejitev ne vsebujejo niti določbe davčne zakonodaje zadevnih držav članic. Komisija meni, da so v tem primeru še vedno prisotne okoliščine iz točke 23 smernic. Tako bi lahko Komisija v skladu s točko 51.1 smernic dovolila nadaljnjo pomoč, vendar samo pod pogojem, da bi zanjo veljala časovna omejitev največ desetih let.

(49)

Kot je bilo razloženo v uvodni izjavi 75 Odločbe 2006/323/ES, pogoji za uporabo točke 51.1(a) smernic za okoljsko pomoč niso izpolnjeni in se v tej zadevi uporabljajo zgolj določbe iz točke 51.1(b).

(50)

Od 1. januarja 2004 obdavčitev mineralnih olj, ki se uporabljajo za dvojno uporabo, uporabo kot negoriv in za mineraloške postopke, ne sodi v področje uporabe usklajenih ukrepov Skupnosti, zato od tega datuma oprostitve zadevajo domače davke, določene v odsotnosti davka Skupnosti v smislu druge alinee točke 51.1(b) smernic za okoljsko pomoč. Navedena določba od gospodarskih družb, ki imajo koristi od oprostitev, zahteva, da plačajo „pomemben del“ državnega davka. Razlog za to je spodbujanje podjetij k izboljšanju njihove okoljske učinkovitosti. To sledi iz besedila prve alinee točke 51.1(b) smernic, ki dovoljuje zmanjšanje usklajenega davka, če upravičenci plačajo več od najnižjega zneska Skupnosti, „da bi podjetja spodbujali k izboljšanju varstva okolja“. Enako velja, če je državni davek znatno višji kot primerljivi davki v (nekaterih) drugih državah članicah, kot je bilo pri Italiji. V praksi Komisije (21) je postalo jasno, da se lahko kot pomemben delež ponavadi šteje 20 % domačega davka ali najnižji znesek Skupnosti, ki se uporablja za druge uporabe energije, ki sodijo v področje uporabe Direktive 2003/96/ES (15 EUR na tono), čeprav se najnižji znesek Skupnosti ne uporablja za trenutno uporabo energije. Zato Komisija meni, da se lahko za združljivo s skupnim trgom šteje zgolj oprostitev, ki presega stopnjo 20 % domačega davka ali presega 15 EUR na tono, kar koli je nižje; oprostitev do stopnje 20 % ali do 15 EUR na tono pomeni nezdružljivo pomoč.

(51)

Iz razlogov, razloženih v uvodnih izjavah 78 do 81 in 82 do 86 Odločbe 2006/323/ES, pomoč ne more biti združljiva s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe, niti zanjo ne veljajo izjeme iz člena 87(2) in (3) Pogodbe.

(52)

Utemeljevanje ocene na oddelku E.3.2 smernic o okoljski pomoči je ustrezno, ker pravila v navedenem oddelku upoštevajo gospodarske dejavnike, zlasti tveganje za izgubo mednarodne konkurenčnosti zaradi neusklajenosti davkov, in celo dovoljujejo popolne oprostitve za določena podjetja, če se ta z državo članico dogovorijo za izboljšanje okoljske učinkovitosti. Vendar v teh primerih takšni dogovori niso bili sklenjeni, zaradi česar ni mogoče upravičiti popolne oprostitve davka v skladu s točko 51.1(a) okoljskih smernic. Kljub temu informacije o trgih aluminijevega oksida, ki jih je zagotovila Komisija, potrjujejo, da je odobritev večine pomoči primerna in da je lahko, kot je bilo sklenjeno zgoraj, v skladu s točko 51(1)(b) smernic za okoljsko pomoč upravičena s splošnimi pozitivnimi rezultati na okoljskem področju, ki so posledica sprejetja davkov. Vendar pa morajo upravičenci pri tej odobritvi plačati več od najnižjega zneska Skupnosti ali pomemben del državnega davka, kar velja za potrebno spodbudo podjetjem, da izboljšajo varstvo okolja. Za tisti del pomoči, ki v skladu s smernicami za okoljsko pomoč ne more veljati za združljivega, ni nobenega razloga za opiranje na druge določbe v drugih sporočilih Komisije.

(53)

Ker ni drugih razlogov, na podlagi katerih bi ugotovili, da je pomoč združljiva s skupnim trgom, je mogoče združljivost s skupnim trgom ugotoviti samo za del pomoči, ki ustreza smernicam za okoljsko pomoč, kot je bilo opredeljeno v uvodni izjavi 50.

(54)

V skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 se Komisija v primerih nezakonite pomoči, za katere se sprejmejo negativne odločbe, odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč.

(55)

Uvodne izjave 95 do 100 Odločbe 2006/323/ES razlagajo, zakaj načelo legitimnih pričakovanj in načelo pravne varnosti ali katero koli drugo od splošnih načel prava Skupnosti preprečujejo izterjavo nezakonite in nezdružljive pomoči, dodeljene do 2. februarja 2002, od upravičencev. Vendar pa uvodni izjavi 101 in 102 razlagata, zakaj ta načela ne preprečujejo izterjave nezakonite in nezdružljive pomoči, dodeljene med 3. februarjem 2002 in 31. decembrom 2003. Utemeljitve iz zadnjih uvodnih izjav se prav tako uporabljajo za pomoč, dodeljeno od 1. januarja 2004.

(56)

Poleg tega priprava in sprejetje Direktive 2003/96/ES pri upravičencih ni mogla vzbuditi legitimnih pričakovanj, niti načelo pravne varnosti ne preprečuje izterjave. Uvodna izjava 32 preambule k direktivi se nanaša na obveznost iz člena 88(3) Pogodbe, po kateri morajo države članice priglasiti državno pomoč, in izrecno določa, da ta direktiva „ne vpliva na izid kakršnih koli prihodnjih postopkov glede državnih pomoči, ki bi bili lahko začeti v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe“. Sklicevanja na kakršne koli prihodnje postopke glede državnih pomoči v navedeni uvodni izjavi ni mogoče razumeti kot odobritve pomoči v skladu s postopkom, ki se je že začel, ko je bila direktiva sprejeta. Pravzaprav je bila enaka formulacija vključena že v uvodno izjavo 6 preambule k Odločbi 2001/224/ES, s katero so se odstopanja podaljšala do konca leta 2006. Obrazložitveni memorandum, ki je priložen k predlogu Komisije za navedeno odločbo (22), se glasi: „Komisija predlaga, da […] se podaljša dveletno obdobje za […] odstopanja, ki zahtevajo podrobno preverjanje, zlasti glede na pravila o državni pomoči […] Kljub temu nič iz te odločbe ne razveljavlja zahteve, da države članice Komisijo v skladu s členom 88 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči. Takšna obvestila se pregledajo v skladu s pogoji člena 87 Pogodbe.“ Poleg tega je Komisija poleti 2000 že prosila države članice, naj jo obvestijo o zadevnih ukrepih.

(57)

Uvodna izjava 22 preambule k Direktivi 2003/96/ES navaja, da: „za energente praviloma velja pravni okvir Skupnosti, če se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. V tem pogledu narava in logika davčnega sistema narekujeta, da se iz obsega okvira izključi dvojno uporabo energentov in njihovo uporabo kot negoriv kakor tudi za mineraloške postopke. […]“ Navedena uvodna izjava se sicer ne sklicuje na člena 87 in 88 Pogodbe, vendar je vseeno ni mogoče razumeti, kot da omejuje koncept državne pomoči, kot je določen v členu 87(1) Pogodbe. Komisija je razložila pojem splošnih ukrepov v delovnem dokumentu služb, v katerem je razloženo: „V tej zadevi je treba analizirati položaj v vsaki posamezni državi članici in opredeliti sistem splošnih trošarin, ki se uporablja na nacionalni ravni.“  (23) Dokument je bil obravnavan na sestanku delovne skupine Sveta 14. novembra 2002. Dokument v nadaljevanju podaja razlago pogojev, v skladu s katerimi je pomoč v obliki davčnih ukrepov lahko združljiva s skupnim trgom. Zapisnik zasedanja Sveta z dne 27. oktobra 2003, ko je bila sprejeta Direktiva 2003/96/ES, se izrecno sklicuje na razlage, ki so bile podane na sestanku delovne skupine Sveta 14. novembra 2002.

(58)

Čeprav „dvojna uporaba energentov“ ne sodi v področje uporabe Direktive 2003/96/ES, člen 18 Direktive pooblašča države članice, da še naprej uporabljajo oprostitve, kakor so določene v Prilogi II. Navedena priloga vključuje vse tri oprostitve, na katere se nanaša odločba, za obdobje, predvideno pri zadnjem podaljšanju leta 2001, torej do 31. decembra 2006. Vendar pa to ni odobritev v skladu s pravili o državni pomoči, za uveljavljanje katerih je pristojna Komisija. Nasprotno, ravno to kaže na morebitno relevantnost uvodne izjave 32. Utemeljitev držav članic in upravičencev, da odobritev Sveta razveljavlja postopke državne pomoči, ni pravilna.

(59)

Ko je bila sprejeta Direktiva 2003/96/ES, sta Komisija in Svet skupaj razglasila, da „bi morala Komisija storiti vse, kar je v njeni moči, za zagotovitev, da bi ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z oprostitvami in znižanji davkov iz direktive, veljali za združljive s pravili o državni pomoči“. Komisija mora seveda delovati v okviru veljavnih pravil o državni pomoči, v tem primeru zlasti v skladu s smernicami za okoljsko pomoč. Navedena izjava pa se vsekakor ne uporablja za oprostitve, na katere se nanaša ta odločba, saj ne sodijo v področje uporabe Direktive.

(60)

Direktiva 2003/96/ES, delovni dokument služb ter zgornja skupna izjava Komisije in Sveta niso nikoli potrdili, da nezdružljiva državna pomoč ne bi obstajala. Treba je spomniti, da je Komisija sprožila postopek iz člena 88(2) in da bi lahko katera koli zainteresirana stranka zaprosila Komisijo, naj sprejme dokončno odločitev. Sprožitev postopka iz člena 88(2) je ogrozila nadaljnji obstoj upravičenih izjem (če so sploh obstajale) zaradi odsotnosti nezdružljive pomoči.

(61)

Odločba 2001/224/ES in predhodne odločbe Sveta o oprostitvah niso bile odločbe o državni pomoči. Pravzaprav je Komisija že dolgo izražala dvome o združljivosti oprostitev s pravili o državni pomoči.

(62)

Kar zadeva trajanje preiskave v tem primeru, se je Komisiji zdelo potrebno počakati na sprejetje Direktive 2003/96/ES in podaljšati postopek z Odločbo 2006/323/ES, tako da bi lahko pridobila stališča držav članic na položaj v vsaki državi članici, ki bi nastal zaradi prenosa Direktive 2003/96/ES, ki omogoča vrsto možnih izidov. Kakor koli, „preudaren poslovnež“ bi se moral zavedati naslednjega: ko se enkrat začne preiskava o nezakoniti pomoči, obstaja možnost, da se izkaže, da je ta pomoč nezdružljiva s Pogodbo, in iz tega skoraj neizogibno izhaja, da bo Komisija odredila vračilo pomoči. Države članice in upravičenci bi lahko od Komisije zahtevali, da prej zaključi postopek, če bi želeli razmisliti o alternativnih naložbah ali alternativnih ukrepih, ki bi bili skladni s smernicami za okoljsko pomoč.

(63)

Zaradi vsega navedenega upravičenci ne morejo imeti pravno utemeljenih pričakovanj, ki bi preprečevala vračilo nezdružljive državne pomoči po 31. decembru 2003, poleg tega vračila ni mogoče preprečiti niti na podlagi načela pravne varnosti.

(64)

Sodišče Evropskih skupnosti je v svoji sodbi v zadevi C-355/95P, Textilwerke Deggendorf GmbH (TWD) proti Komisiji, navedlo, da „mora Komisija pri preiskovanju združljivosti državne pomoči s skupnim trgom upoštevati vse pomembne dejavnike, kar po potrebi zajema tudi okoliščine, ki so bile že raziskane v predhodni odločbi, in obveznosti, ki so bile z navedeno odločbo mogoče naložene državi članici“. Po mnenju Sodišča Evropskih skupnosti bi bila združljivost nove pomoči lahko odvisna od predhodnega obstoja nezakonite pomoči, ki ni bila povrnjena, saj bi lahko kumulativni učinek pomoči pomembno izkrivljal konkurenco na skupnem trgu. Zato Komisija pri preiskovanju združljivosti državne pomoči s skupnim trgom lahko upošteva tako kumulativni učinek te pomoči s staro kot dejstvo, da takšna pomoč ni bila povrnjena (24).

(65)

Zato Komisija pri presojanju ukrepa nove pomoči v skladu s to sodno prakso upošteva dejstvo, da upravičenci mogoče niso ravnali v skladu s predhodnimi odločbami Komisije, s katerimi jim je odredila, naj povrnejo prej nezakonito in nezdružljivo pomoč. Komisija v takih primerih preveri učinke kombinacije nove pomoči in stare nezdružljive pomoči, ki še ni bila povrnjena, na upravičence.

(66)

Francija, Irska in Italija niso še dejansko povrnile pomoči, za katero je Komisija v Odločbi 2006/323/ES (25) ugotovila, da je nezdružljiva. Zneski, ki jih je treba povrniti, kot so jih izračunale države članice in brez obresti, dosegajo 786 668 EUR, 8 095 881,43 EUR in 6 612 489,02 EUR, v tem zaporedju. Poleg tega je ta odločba opredelila tudi nezdružljivo pomoč, dodeljeno za dodatno obdobje, ki jo je tudi treba povrniti. Kumulacija teh zneskov pomoči s sicer združljivo pomočjo bo še naprej izkrivljala konkurenco v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom, poleg tega ni bilo razlogov, ki bi upravičili takšno izkrivljanje. Zato je treba opustiti vsa plačila nezdružljive pomoči, kot je bila opisana v točki 50 zgoraj, dokler ne bodo upravičenci vrnili vse nezdružljive pomoči.

(67)

Sklepa se, da so oprostitve trošarine za težka kurilna olja, ki se uporabljajo v proizvodnji aluminijevega oksida in ki so jih Francija, Irska in Italija dodelile od 1. januarja 2004, državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe. Pomoč je delno nezdružljiva s skupnim trgom, ker upravičenci niso plačali pomembnega deleža davka. Del oprostitve, ki presega stopnjo 20 % ravni davka, ki bi ga sicer bilo treba plačati, ali 15,00 EUR na 1 000 kg, kar koli je nižje, je lahko združljiv s skupnim trgom, če je bil dodeljen za največ 10 let, nakar je treba pomoč pregledati. Preostalo pomoč je treba razglasiti za nezdružljivo s skupnim trgom.

(68)

Od Francije, Irske in Italije je treba zahtevati, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bodo od prejemnikov dobile vrnjeno nezdružljivo pomoč, ki je bila dodeljena od 1. januarja 2004 naprej.

(69)

Od Francije, Irske in Italije je treba zahtevati, da opustijo uporabo oprostitev, dokler ne dobijo od svojih upravičencev povrnjene pomoči, ki je v skladu z Odločbo 2006/323/ES in to odločbo nezdružljiva s skupnim trgom.

(70)

Francoski, irski in italijanski organi morajo upravičencem ukrepov nemudoma poslati izvod te odločbe –