ODLOČBA SVETA

z dne 19. decembra 2006

o posebnem programu „Zamisli“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/972/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 166(3) Pogodbe se Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (3) (v nadaljnjem besedilu „okvirni program“) izvaja s posebnimi programi, v katerih so določena podrobna pravila za njihovo izvajanje in trajanje ter predvidena potrebna sredstva.

(2)

Okvirni program je sestavljen iz štirih vrst dejavnosti: nadnacionalno sodelovanje pri politično opredeljenih temah („Sodelovanje“), raziskave, ki jih izvajajo raziskovalci na pobudo raziskovalne skupnosti („Zamisli“), podpora usposabljanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev („Ljudje“) in podpora raziskovalnim zmogljivostim („Zmogljivosti“). Ta posebni program se nanaša na dejavnosti, ki se bi naj izvajale s posrednimi ukrepi v okviru programa „Zamisli“.

(3)

Ta posebni program naj bi temeljil na „pobudah raziskovalcev“: podpiral naj bi „pionirske“ raziskovalne projekte s temami po izbiri raziskovalcev, ki jih izvajajo. Izvajal naj bi se na prožen in uporabnikom prijazen način, v duhu odprtosti, ob upoštevanju vseh zadevnih akterjev in znanstvenih praks.

(4)

Predlogi za „pionirske raziskave“ naj bi bili ocenjeni samo na podlagi merila odličnosti, ki ga prisodijo strokovnjaki s strokovnim ocenjevanjem, in osredotočeni na interdisciplinarne in multidisciplinarne pionirske projekte z velikim tveganjem, nove skupine in nove generacije raziskovalcev ter ustaljene skupine raziskovalcev.

(5)

Ta posebni program bi bilo treba izvajati v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti s sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), sestavljenega iz neodvisnega znanstvenega sveta, v katerem so najboljši znanstveniki, inženirji in strokovnjaki, ki predstavljajo evropsko raziskovalno skupnost v vsej svoji širini in globini, pomaga pa mu prožna in stroškovno učinkovita izvršilna struktura, ki bo ustanovljena kot izvajalska agencija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (4).

(6)	Komisija naj bo odgovorna za izvajanje tega posebnega programa in naj deluje kot porok za samostojnost in celovitost Evropskega raziskovalnega sveta, pa tudi za učinkovitost njegovega delovanja.

(7)

Da se zagotovi samostojnost ERC, bo Komisija morala nadzorovati upoštevanje stališč znanstvenega sveta v zvezi z znanstvenimi smernicami in vidiki izvajanja programa in zagotavljati, da bo izvršilna struktura dosledno, učinkovito in s potrebno prožnostjo uresničevala cilje ter izpolnjevala zahteve tega posebnega programa.

(8)	Da se zagotovi celovitost ERC, bi Komisija morala nadzorovati skladnost izvajanja tega posebnega programa z zastavljenimi cilji.

(9)	Za ta program bi morala veljati pravila okvirnega programa za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz ter za razširjanje rezultatov raziskav (v nadaljnjem besedilu „pravila za udeležbo in razširjanje“).

(10)

Okvirni program bi moral dopolnjevati dejavnosti, ki se izvajajo v državah članicah, ter tudi druge ukrepe Skupnosti, ki so nujno potrebni pri splošnih strateških prizadevanjih za uresničevanje lizbonskih ciljev, zlasti ukrepe na področju strukturnih skladov, kmetijstva, izobraževanja, usposabljanja, kulture, konkurenčnosti in inovacij, industrije, zdravja, varstva potrošnikov, zaposlovanja, energije, prometa in okolja.

(11)	Izvajanje tega posebnega programa lahko spodbudi uvedbo dopolnilnih programov, ki vključujejo udeležbo le nekaterih držav članic, udeležbo Skupnosti pri programih, ki jih izvaja več držav članic, ali ustanovitev skupnih podjetij ali drugih struktur v smislu členov 168, 169 in 171 Pogodbe.

(12)

Skupnost je v skladu s členom 170 Pogodbe sklenila vrsto mednarodnih sporazumov na področju raziskav in treba bi si bilo prizadevati za krepitev mednarodnega sodelovanja na področju raziskav, da bi se Skupnost še bolj vključevala v svetovno raziskovalno skupnost. Zato naj v tem posebnem programu sodelujejo države, ki so v ta namen sklenile sporazume, na ravni projekta in na podlagi vzajemnih koristi pa naj v njem sodelujejo tudi subjekti iz tretjih držav in mednarodne organizacije za znanstveno sodelovanje.

(13)	Raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo znotraj tega programa, bi morale upoštevati temeljna etična načela, vključno s tistimi, ki so izražena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(14)

Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje okvirnega programa, kar se da učinkovit in uporabnikom prijazen način za njegovo izvajanje ter obenem pravno varnost in dostopnost programa vsem udeležencem v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 (6) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe in vsemi prihodnjimi spremembami.

(15)

Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe – sorazmerne s finančnimi interesi Evropskih skupnosti – za spremljanje učinkovitosti dodeljene finančne podpore in učinkovitosti uporabe teh sredstev, da bi se preprečile nepravilnosti in goljufije, storiti pa bi bilo treba tudi vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (7), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (8), in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (9).

(16)

Ker so ukrepi, potrebni za izvajanje te odločbe, v bistvu upravljalni ukrepi in jih je treba sprejeti po svetovalnem ali upravljalnem postopku iz členov 3 in 4 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10). Po drugi strani pa raziskave, ki vključujejo uporabo človeških zarodkov in človeških izvornih celic, sprožajo posebna etična vprašanja, kakor je opisano v členu 3 te odločbe; zato bi morali biti ukrepi za financiranje takih projektov sprejeti po regulativnem postopku iz člena 5 Sklepa 1999/468/ES.

(17)

Izvajanje in vodenje dejavnosti tega posebnega programa bosta stalno pregledovana in vrednotena; izkušnje bodo omogočile oceno dosežkov ter prilagoditev in izboljšavo postopkov. Pri vmesnem pregledu Sedmega okvirnega programa, ki bo temeljil na načelih znanstvene odličnosti, avtonomije, učinkovitosti in preglednosti, bo izveden tudi neodvisen pregled struktur in mehanizmov ERC, pri katerem bo v polni meri sodeloval znanstveni svet; v okviru tega pregleda se lahko izkaže, da so potrebne dodatne izboljšave in ustrezne spremembe.

(18)	Posebni program „Zamisli“ bi moral imeti lastno proračunsko vrstico v splošnem proračunu Evropskih skupnosti.

(19)	Ta posebni program je pomemben zato, ker vključuje vsa prednostna sredstva za doseganje ciljev odličnosti, poenostavitve upravljanja in evropske dodane vrednosti v „pionirskih raziskavah“, ki so jih raziskave Skupnosti prispevale k že uresničenim prizadevanjem na nacionalni ravni.

(20)

Ta posebni program je v skladu s priporočili poročila ERCEG (11), ki jih je oblikoval Evropski svet na zasedanju v Kopenhagnu (novembra 2002) in ki so bila večkrat omenjena na kasnejših zasedanjih in sejah Sveta (novembra 2003, 11. marca 2004, 25. in 26. marca 2004, 26. novembra 2004) ter potrjena s strani Evropskega parlamenta (12). Navedeni program je tudi v skladu z Lizbonsko strategijo in Evropskim svetom, ki si je na zasedanju v Barceloni zastavil cilj, da dvigne evropska raziskovalna prizadevanja na 3 % BDP Evropske unije.

(21)

Pri izvajanju tega posebnega programa bi bilo treba primerno pozornost posvetiti integraciji načela enakosti spolov ter med drugim tudi delovnim pogojem, preglednosti postopkov zaposlovanja in poklicnemu razvoju v zvezi z raziskovalci, zaposlenimi pri projektih in programih, ki se financirajo v okviru ukrepov tega programa, za katere nudi referenčni okvir Priporočilo Komisije z dne 11. marca 2005 o Evropski listini za raziskovalce ter o Kodeksu ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (13), pri čemer je treba upoštevati prostovoljno naravo obeh dokumentov –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1.   Posebni program „Zamisli“ za dejavnosti Skupnosti na področju „pionirskih raziskav“, v nadaljnjem besedilu „posebni program“, se sprejme za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2.   Posebni program temelji na pristopu „pobude raziskovalcev“, in podpira raziskave na vseh področjih, ki jih izvajajo posamezne nacionalne ali nadnacionalne raziskovalne skupine, ki si konkurirajo na evropski ravni. Cilji in splošne smernice navedenih dejavnosti so podrobno določeni v Prilogi I.

Člen 2

V skladu s Prilogo II okvirnega programa znaša znesek, potreben za izvajanje posebnega programa, 7 510 milijonov EUR, od katerih odhodkom za poslovanje Komisije ni namenjenih več kot 5 % (14).

Člen 3

1.   Vse raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posebnega programa, se izvedejo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

2.   Naslednja področja raziskovanja se ne financirajo v okviru tega programa:

—	raziskovalna dejavnost s ciljem kloniranja človeka za reproduktivne namene,

—	raziskovalna dejavnost z namenom spreminjanja genske dediščine človeka, pri kateri bi takšne spremembe postale dedne (15),

—	raziskovalne dejavnosti z namenom ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja matičnih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

3.   Raziskave človeških izvornih celic, tako odraslih kot zarodkov, se lahko financirajo, odvisno od vsebine znanstvenega predloga in pravnega okvira zadevne države članice/zadevnih držav članic.

Vsaka vloga za odobritev financiranja raziskav človeških izvornih celic na ustrezen način vključuje podrobnosti o izdaji dovoljenj in o nadzornih ukrepih, ki jih bodo sprejeli pristojni organi držav članic, ter podrobnosti o podani(-h) etični odobritvi/odobritvah.

Pri pridobivanju človeških izvornih celic veljajo za institucije, organizacije in raziskovalce stroga pravila glede izdaje dovoljenj in nadzora v skladu s pravnim okvirom zadevne države članice/zadevnih držav članic.

4.   Pred drugo fazo tega programa (2010–2013) se ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj izvede pregled področij raziskovanj iz odstavka 2.

Člen 4

1.   Za izvedbo posebnega programa je odgovorna Komisija.

2.   Komisija ustanovi Evropski raziskovalni svet (ERC), ki bo instrument za izvajanje posebnega programa.

3.   Evropski raziskovalni svet bo sestavljen iz neodvisnega znanstvenega sveta, ki mu bo pomagala posebna izvedbena struktura, kot je določeno v Prilogi I. Deluje v skladu z naslednjimi načeli: znanstvena odličnost, samostojnost, učinkovitost, preglednost in odgovornost.

4.   Porok za samostojnost in celovitost Evropskega raziskovalnega sveta je Komisija, ki zagotavlja pravilno izvajanje zaupanih nalog in Evropskemu parlamentu in Svetu letno poroča o dejavnostih Evropskega raziskovalnega sveta in uresničevanju ciljev posebnega programa.

Člen 5

1.   Znanstveni svet sestavljajo najboljši znanstveniki, inženirji in strokovnjaki z ustreznimi izkušnjami, ki delujejo v svojem imenu, neodvisno od drugih interesov; pri sestavi znanstvenega sveta se upošteva raznolikost raziskovalnih področij.

Člane bo imenovala Komisija po postopku neodvisnega in preglednega imenovanja, v soglasju z znanstvenim svetom; postopek vključuje posvetovanje z znanstveno skupnostjo in poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu (16).

Imenovani bodo za obdobje štirih let, z možnostjo enkratnega podaljšanja, in sicer na podlagi sistema kroženja, s čimer bo zagotovljena kontinuiteta dela znanstvenega sveta.

2.   Znanstveni svet deluje v skladu z mandatom, določenim v Prilogi I.

3.   Znanstveni svet oblikuje:

(a)	splošno strategijo ERC;

(b)	delovni program za izvajanje posebnega programa, sprejet v skladu s členom 6(1);

(c)	metode in postopke za strokovno ocenjevanje in oceno predlogov, na podlagi katerih bodo določeni predlogi za financiranje;

(d)	svoje stališče o kateri koli zadevi, ki bi lahko z znanstvenega vidika povečala dosežke in učinek posebnega programa ter kakovost izvedenih raziskav;

(e)	kodeks ravnanja, ki bo med drugim obravnaval tudi preprečevanje navzkrižja interesov.

4.   Znanstveni svet deluje izključno v interesu doseganja znanstvenih, tehnoloških in strokovnih ciljev posebnega programa v skladu z načeli iz člena 4(3).

Člen 6

1.   Komisija sprejme delovni program za izvajanje posebnega programa in natančno določi cilje ter prednostne naloge na področju znanosti in tehnologije, določene v Prilogi I, ter s tem povezano financiranje in časovni razpored izvajanja.

2.   Delovni program upošteva razmere na področju znanosti in tehnologije v Evropi in predvideva razvoj. Po potrebi se posodablja.

3.   V delovnem programu se določijo merila, v skladu s katerimi se ocenjujejo predlogi v okviru shem financiranja in izbirajo projekti. Za posamezne projekte se uporablja samo merilo odličnosti. Za usklajevalne in podporne ukrepe se lahko uporabljajo merila, povezana s projekti.

4.   V delovnem programu se lahko opredeli:

(a)	organizacije, ki prejemajo prispevke v obliki članarine;

(b)	podporne ukrepe za dejavnosti nekaterih pravnih oseb.

5.   Komisija zagotovi, da se posebni program izvaja v skladu z načeli iz člena 4(3), s splošno strategijo iz člena 5(3)(a), z delovnim programom iz člena 5(3)(b) ter metodami in stališči znanstvenega sveta, določenimi v členu 5(3)(c) in 5(3)(d). Komisija zagotovi, da izvedbena struktura dosledno, učinkovito in dovolj prožno zasleduje cilje ter izpolnjuje zahteve tega posebnega programa.

6.   Komisija v zvezi z nalogami iz člena 5(3) ne upošteva stališča znanstvenega sveta le takrat, kadar meni, da določbe tega posebnega programa niso bile upoštevane. V tem primeru lahko Komisija sprejme ukrepe za ohranitev kontinuitete pri izvajanju posebnega programa in zasledovanju ciljev ter te ukrepe ustrezno utemelji.

7.   Za sprejetje delovnega programa iz člena 6(1) se uporablja svetovalni postopek iz člena 8(2).

8.   Za sprejetje delovnega programa v primeru vsebinskega razhajanja s stališčem znanstvenega sveta v skladu s členom 6(6) se uporablja upravljalni postopek iz člena 8(3).

9.   Za sprejetje ukrepov RTR, ki vključujejo uporabo človeških zarodkov in človeških izvornih celic, se uporablja regulativni postopek iz člena 8(4).

Člen 7

1.   Za ta posebni program se uporabljajo pravila za udeležbo in razširjanje.

2.   Posebni program se izvaja s shemami financiranja, ki so določene v Prilogi III k okvirnemu programu.

Člen 8

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

5.   Komisija bo redno obveščala odbor o splošnem napredku pri izvajanju posebnega programa in bo pravočasno sporočala vse informacije o dejavnostih, ki so bile predlagane ali se financirajo v okviru tega programa, kot je določeno v Prilogi II.

6.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 9

Komisija v skladu s členom 7 in oddelkom II Priloge I („Zamisli“) okvirnega programa zagotovi neodvisno spremljanje, oceno in pregled izvajanja dejavnosti posebnega programa.

Člen 10

Ta odločba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 11

Ta odločba je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

ZNANSTVENI CILJI IN SPLOŠNE SMERNICE ZA DEJAVNOSTI

„Pionirske raziskave“ na pobudo raziskovalcev, izvajane v okviru dejavnosti, ki so ponavadi obravnavane kot „osnovne raziskave“, so ključnega pomena za blaginjo in družbeni napredek, saj odpirajo nove priložnosti za znanstveni in tehnološki napredek in so uporabne pri pridobivanju novega znanja, ki vodi v nove aplikacije in trge.

Kljub mnogim dosežkom in visoki stopnji zmogljivosti na več področjih pa Evropa ne izkorišča celotnega potenciala raziskav in virov, zato nujno potrebuje večje zmogljivosti za pridobivanje znanja in prenos tega znanja v ekonomsko in socialno vrednost in rast.

Cilji

Cilj posebnega programa „Zamisli“ je okrepiti odličnost, dinamiko in ustvarjalnost evropskih raziskav ter narediti Evropo bolj zanimivo za najboljše raziskovalce iz evropskih in tretjih držav ter za industrijske naložbe v raziskave z zagotovitvijo konkurenčne evropske finančne strukture za „pionirske raziskave“ posameznih skupin; ta struktura ne nadomešča nacionalnega financiranja, ampak ga dopolnjuje. Pomemben vidik tega programa je sporočanje in razširjanje rezultatov raziskav.

V okviru tega posebnega programa bo Komisija za njegovo izvajanje ustanovila Evropski raziskovalni svet (ERC), ki bo sestavljen iz neodvisnega znanstvenega sveta ter majhne in stroškovno učinkovite posebne izvedbene strukture. ERC bo deloval v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti ter bo na področju „pionirskih raziskav“ podpiral projekte na pobudo raziskovalcev, ki jih bodo izvajale posamezne skupine, ki konkurirajo na evropski ravni, na vseh raziskovalnih področjih in med njimi.

Posebni program bo s spodbujanjem „pionirskih raziskav“ v celotni EU zagotovil vodilno vlogo evropskemu raziskovanju in s tem odprl pot novim in pogosto nepričakovanim znanstvenim in tehnološkim dosežkom ter novim raziskovalnim področjem. Spodbujal bo pretok zamisli ter Evropi omogočil, da bolje izkoristi svoje raziskovalne prednosti in spodbuja inovativnost na poti k dinamični družbi znanja, kar bo imelo dolgoročne koristi za konkurenčnost evropskih gospodarstev in za blaginjo državljanov.

Izvajanje programa

Komisija bo za izvajanje tega posebnega programa na začetku vzpostavila dva ključna strukturna elementa ERC – neodvisni znanstveni svet in posebno izvedbeno strukturo.

Upravni stroški in stroški za osebje ERC, ki se nanašajo na znanstveni svet in posebno izvršilno strukturo, bodo v skladu s preudarnim in stroškovno učinkovitim upravljanjem; upravni izdatki bodo omejeni na najnižjo možno raven, ki še zagotavlja zadostna sredstva za kakovostno izvajanje; s tem naj bi v največji možni meri povečali financiranje pionirskih raziskav (17).

Znanstveni svet

Naloge znanstvenega sveta iz člena 5 bodo:

1.

Znanstvena strategija — Oblikovati splošno znanstveno strategijo za program v luči znanstvenih možnosti in evropskih znanstvenih potreb. — V skladu z znanstveno strategijo na stalni osnovi zagotoviti oblikovanje delovnega programa in potrebnih sprememb, vključno z razpisi za zbiranje predlogov in merili, ter po potrebi opredelitev posebnih raziskovalnih tem ali ciljnih skupin (npr. mlade/nastajajoče skupine).

2.

Znanstveno upravljanje, spremljanje in obvladovanje kakovosti izvajanja programa — Po potrebi oblikovanje stališč, z znanstvenega vidika, o izvajanju in vodenju razpisov za zbiranje predlogov, merilih za ocenjevanje, postopkih strokovnega ocenjevanja, vključno z izbiro strokovnjakov in metodami za strokovno ocenjevanje, ter oceni predlogov, na podlagi katere bo pod nadzorom znanstvenega sveta določen predlog, ki se bo financiral; oblikovanje stališč o kateri koli zadevi, ki bi lahko vplivala na dosežke in učinek posebnega programa, ter kakovosti izvedenih raziskav. — Spremljanje kakovosti dejavnosti, ocena izvajanja programa in dosežkov, ter oblikovanje priporočila za sanacijske ali prihodnje ukrepe.

3.	Komunikacija in razširjanje — Zagotavljanje komunikacije z znanstveno skupnostjo in ključnimi zainteresiranimi stranmi v zvezi z dejavnostmi in dosežki programa ter posvetovanji o ERC. — Redno poročanje Komisiji o dejavnostih ERC.

Znanstveni svet bo imel popolno odgovornost pri sprejemanju odločitev o vrsti raziskav, ki se bodo financirale, in bo z znanstvenega vidika porok za kakovost dejavnosti.

Znanstveni svet lahko neodvisno izbere generalnega sekretarja, ki bo deloval z njegovim pooblastilom. Generalni sekretar bo med drugim pomagal znanstvenemu svetu pri zagotavljanju učinkovite povezave z izvršilno strukturo in s Komisijo ter pri spremljanju učinkovitosti izvajanja njegove strategije in stališč s strani izvršilne strukture.

Pomagal bo lahko tudi predsedniku in podpredsednikom znanstvenega sveta.

Posebna izvedbena struktura

Posebna izvedbena struktura bo odgovorna za vse vidike upravnega izvajanja in izvrševanja programa, kot je določeno v letnem delovnem programu. Zlasti bo izvajala postopke ocenjevanja, postopek strokovnega ocenjevanja in izbire v skladu z načeli znanstvenega sveta ter zagotavljala finančno in znanstveno upravljanje podpore. Izvedbena struktura bo znanstveni svet obveščala o svojih dejavnostih.

ERC bo upravljalo v ta namen zaposleno osebje, vključno z uradniki iz institucij EU, ukvarjalo pa se bo izključno z dejanskimi upravnimi potrebami za zagotovitev stabilnosti in kontinuitete, potrebnih za učinkovito upravljanje.

Vloga Komisije

Komisija deluje kot porok za popolno samostojnost in celovitost ERC. Zagotavljala bo, da delovanje ERC v skladu z načeli znanstvene odličnosti, samostojnosti, učinkovitosti in preglednosti ter da se bo natančno držal strategije in izvedbene metodologije, ki jo določi znanstveni svet. Komisija bo zlasti:

—	zagotovila vzpostavitev posebne izvedbene strukture ter ji določi naloge in obveznosti,

—	po posvetovanju z znanstvenim svetom imenovala direktorja in višje uslužbence posebne izvedbene strukture,

—	sprejela delovni program in stališča v zvezi z izvajanjem metodologije, ki jih določi znanstveni svet,

—	zagotovila, da se predlogi izberejo in projekti financirajo izključno na podlagi razvrstitve, določene v okviru strokovnega ocenjevanja; vsako spremembo razvrstitve iz strokovnega ocenjevanja mora izrecno potrditi znanstveni svet,

—	redno obveščala odbor programa o izvajanju programa,

—	v sodelovanju z znanstvenim svetom pripravlja letno poročilo o delovanju ERC in uresničevanju ciljev iz posebnega programa; to poročilo bo predložila Svetu in Parlamentu.

Dejavnosti

Ta program bo spodbujal prvorazredne „pionirske raziskave“. Izraz „pionirske raziskave“ daje temeljnim raziskavam nov pomen. Po eni strani pripisuje temeljnim raziskavam na področju znanosti in tehnologije ključni pomen za gospodarsko in družbeno blaginjo, po drugi strani pa kaže na to, da so raziskave na meji in onstran meja trenutnega razumevanja same po sebi zelo tvegane, saj se širijo na nova in najbolj zahtevna raziskovalna področja, pri katerih je meja med disciplinami zabrisana.

Program bo podpiral posamezne projekte, ki se bodo lahko izvajali na katerem koli področju temeljnih znanstvenih in tehnoloških raziskav, ki sodijo na področje raziskav Skupnosti v okviru tega okvirnega programa, vključno s tehniškimi, socialno-ekonomskimi in humanističnimi vedami. Po potrebi se lahko upoštevajo posebne raziskovalne teme ali ciljne skupine (npr. nove generacije raziskovalcev/nastajajoče skupine) v skladu s cilji programa in potrebami po učinkovitem izvajanju. Posebna pozornost bo posvečena nastajajočim in hitro rastočim novim področjem znanja ter povezavi med disciplinami.

Uporabljal se bo pristop „pobude raziskovalcev“. To pomeni, da bo program podpiral projekte s temami po izbiri raziskovalcev, v okviru področja razpisov za zbiranje predlogov. Predlogi bodo ocenjeni samo na podlagi merila odličnosti, ki ga bodo prisodili strokovnjaki s strokovnim ocenjevanjem, ob upoštevanju odličnosti novih skupin, novih generacij raziskovalcev ter ustaljenih skupin in zlasti izrazito pionirskih predlogov, ki vključujejo temu ustrezna velika znanstvena tveganja.

Program bo podpiral projekte nacionalne ali nadnacionalne narave, ki jih izvajajo posamezne skupine. Posamezno skupino sestavljajo glavni raziskovalec in po potrebi drugi raziskovalci, ki so člani skupine (18).

Pregled

Izvajanje in vodenje dejavnosti bosta stalno pregledovana in vrednotena; izkušnje bodo omogočile oceno dosežkov ter prilagoditev in izboljšavo postopkov. V okviru vmesne ocene iz člena 7(2) Sedmega okvirnega programa bo opravljen tudi neodvisen pregled struktur in mehanizmov ERC glede na naslednja merila: znanstvena odličnost, samostojnost, učinkovitost in preglednost; pri tem bo ves čas sodeloval znanstveni svet. Vključeni bodo tudi postopek in načela za izbiro članov znanstvenega sveta. Pregled bo posebej osredotočen na prednosti in pomanjkljivosti strukture, zasnovane na izvajalski agenciji, in strukture, zasnovane na členu 171 Pogodbe. Na osnovi tega pregleda bo treba te strukture in mehanizme ustrezno spremeniti. Komisija bo takoj, ko bo mogoče, zagotovila potrebne priprave za prehod na katere koli zahtevane spremenjene strukture, vključno z zakonodajnimi predlogi, za katere bo menila, da so potrebni, in jih v skladu s Pogodbo predstavila Evropskemu parlamentu in Svetu. V ta namen bo okvirni program sprejet ali dopolnjen s postopkom soodločanja v skladu s členom 166(2) Pogodbe. Pred vmesnim ocenjevanjem bo pripravljeno poročilo o napredku iz člena 7(2) okvirnega programa, iz katerega bodo razvidne začetne ugotovitve o delovanju ERC.

Etični vidiki

Med izvajanjem tega posebnega programa in raziskovalnih dejavnosti, ki iz njega izhajajo, je treba spoštovati temeljna etična načela. Sem med drugim sodijo načela iz Listine EU o temeljnih pravicah, vključno z naslednjimi: varstvo človekovega dostojanstva in življenja, varstvo osebnih podatkov in zasebnosti kot tudi živali in okolja v skladu s pravom Skupnosti in ustreznimi mednarodnimi konvencijami, smernicami in kodeksi ravnanja, kot so Helsinška deklaracija, Konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah in biomedicini, podpisana v Oviedu 4. aprila 1997, in njeni dodatni protokoli, Konvencija ZN o otrokovih pravicah, Splošna deklaracija o človeškem genomu in človekovih pravicah, ki jo je sprejel Unesco, Konvencija ZN o biološkem in toksičnem orožju (BTWC), Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo ter ustrezne resolucije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Prav tako se bodo upoštevala mnenja Evropske skupine svetovalcev glede etičnih posledic biotehnologije (1991–1997) in mnenja Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah (od 1998).

V skladu z načelom subsidiarnosti in zaradi raznolikosti v Evropi obstoječih pristopov morajo udeleženci v raziskovalnih projektih spoštovati trenutno zakonodajo, predpise ter etična merila v državah, kjer potekajo raziskave. V vsakem primeru se uporabljajo nacionalni predpisi in nobena raziskava, ki je prepovedana v kateri koli posamezni državi članici ali drugi državi, se ne bo podpirala s financiranjem Skupnosti, ki se bo izvajalo v tej državi članici ali državi.

Po potrebi morajo izvajalci raziskovalnih projektov pridobiti odobritev ustreznih nacionalnih ali lokalnih odborov za etiko še pred začetkom izvajanja dejavnosti RTR. Komisija bo sistematično izvedla tudi pregled izpolnjevanja etičnih meril pri predlogih, ki obravnavajo etično občutljiva vprašanja, ali kadar etični vidiki niso bili ustrezno obravnavani. V posebnih primerih se lahko pregled izpolnjevana etičnih meril izvede med izvajanjem projekta.

Financiranje raziskovalnih dejavnosti, ki so prepovedane v vseh državah članicah, ne bo odobreno.

Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali, ki je priložen Pogodbi, zahteva, da Skupnost pri oblikovanju in izvajanju svojih politik, vključno z raziskavami, v celoti upošteva zahteve po dobrem počutju živali. Direktiva Sveta 86/609/EGS z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene (19), zahteva, da morajo biti vsi poskusi načrtovani tako, da se izognemo povzročanju stisk in nepotrebnih bolečin ter trpljenja poskusnim živalim, z uporabo najmanjšega števila živali, uporabo živali z najnižjo mero nevrofiziološke občutljivosti ter povzročanjem najmanjše možne bolečine, trpljenja, stiske ali trajnih poškodb. Spreminjanje genske dediščine živali in kloniranje živali je dovoljeno zgolj v primerih, ko so cilji etično utemeljeni, pogoji zagotavljajo dobro počutje živali in se spoštujejo načela biološke raznolikosti.

Med izvajanjem tega programa bo Komisija redno spremljala najnovejša znanstvena dognanja ter nacionalne in mednarodne predpise, tako da bo lahko upoštevala kakršen koli razvoj dogodkov.

PRILOGA II

Informacije, ki jih mora Komisija priskrbeti v skladu s členom 8(5)

1.	Informacije o ukrepih, z njimi se omogoči spremljanje vsakega predloga od začetka do konca, kar zajema predvsem: — predložene predloge, — rezultate ocenjevanja posameznih predlogov, — sporazume o donacijah, — zaključene ukrepe.

2.	Informacije o izidu posameznih razpisov in izvajanju ukrepov, kar zajema predvsem: — rezultate posameznih razpisov, — podpis sporazumov o donacijah, — izvajanje ukrepov, vključno s podatki o plačilih in z rezultati ukrepov.

3.	Informacije o izvajanju programa, vključno z informacijami, pomembnimi na ravni okvirnega programa in posebnega programa.

Te informacije (zlasti o predlogih, njihovem ocenjevanju in sporazumih o donacijah) je treba priskrbeti v enotno zasnovani obliki, ki omogoča elektronsko branje in obdelovanje ter je dostopna preko sistema obveščanja in poročanja, ki temelji na IT in ki omogoča neposredno analizo podatkov.