A.

ker člen 119 Finančne uredbe z dne 27. marca 2003 od Komisije zahteva, da ukrene vse potrebno glede ugotovitev, ki spremljajo sklep o podelitvi razrešnice, in da na zahtevo Evropskega parlamenta poroča o ukrepih, ki jih je sprejela na podlagi omenjenih ugotovitev in pripomb,

B.

ker se je reforma upravljanja zunanje pomoči ES začela maja 2000 (9) in reforma razvojne politike ES novembra 2000 (10),

C.

ker je Sporazum o partnerstvu med članicami afriške, karibske in pacifiške skupine držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisan 23. junija 2000 (sporazum iz Cotonouja) (11), začel veljati 1. aprila 2003,

7.

ugotavlja, da so bile bilance stanja in poslovne knjige pozno posredovane; upošteva, da bo posodobitev poslovnih knjig Evropskega razvojnega sklada izvedena v določenem roku; pričakuje poročilo računovodje Komisije o stanju poslovnih knjig Komisije, vključno s poslovnimi knjigami Evropskega razvojnega sklada, 1. januarja 2005; zahteva, da se ga obvešča o napredku posodobitve novega integriranega informacijskega sistema (ABAC-FED);

8.

ugotavlja, da so sredstva Evropskega razvojnega sklada, ki jih upravlja Evropska investicijska banka, kljub temu, da jih Računsko sodišče ne pregleda ali jih ne nadzoruje Parlament kot del postopka razrešnice, konsolidirana v poslovnih knjigah Evropskega razvojnega sklada; meni, da bi se preglednost povečala, če bi informacije o teh sredstvih zagotovili organu, ki podeli razrešnico in je odgovoren za potrditev poslovnih knjig Evropskega razvojnega sklada;

9.

ugotavlja, da Računsko sodišče meni, da poslovne knjige zanesljivo kažejo prihodke in odhodke šestega, sedmega, osmega in devetega Evropskega razvojnega sklada, z izjemo problemov, povezanih z naslednjim (12):

10.

upošteva stališče Računskega sodišča, da bi moral generalni direktor Urada za sodelovanje EuropeAid v letnem poročilu o delu navesti rezerve in izjavo o dolgovih, višino katerih ni mogel določiti, ter izjavo o pravilni uporabi sredstev Stabex, saj prej ni imel na razpolago zadostnih informacij, da bi pripravil dobro utemeljene sklepe;

11.

upošteva, da Računsko sodišče za poslovne dogodke meni, da so prihodki, navedeni v poslovnih knjigah, proračunska sredstva, dodeljena Evropskemu razvojnemu skladu, ter obveznosti in plačila za proračunsko leto, gledano v celoti, zakoniti in pravilni; ugotavlja, da je Računsko sodišče oblikovalo svoje mnenje na podlagi analize nadzornih sistemov in kontrol, pregleda številnih poslovnih dogodkov in analize letnega poročila o delu ter izjave generalnega direktorja Urada za sodelovanje EuropeAid;

12.

poziva Komisijo, da odpravi naslednje slabosti, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo glede nadzornih sistemov in kontrol:

13.

ugotavlja, da je bilo poročilo o finančnem poslovodenju pozno posredovano; hvali količino in kakovost informacij, vsebovanih v tem poročilu, vključno z informacijo, ki jo je posebej zahteval Parlament v svojem priporočilu o razrešnici leta 2002; poziva Komisijo, da to poročilo v prihodnosti nadalje izboljšuje, predvsem zato, da bi omogočili primerjavo zneskov, namenjenih za projekte, proračunsko podporo in nenačrtovano pomoč, v okviru 9. Evropskega razvojnega sklada s tistimi v okviru predhodnega Evropskega razvojnega sklada ter da bi dovolili pregled upravnih izdatkov Evropskega razvojnega sklada;

14.

ugotavlja, da, medtem ko je komisar za razvoj in človekoljubno pomoč odgovoren za politiko Evropskega razvojnega sklada, je komisar za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko odgovoren za celotno splošno politiko in upravljanje zadev glede delovanja EuropeAid, ki izvaja Evropski razvojni sklad; upošteva, da je komisar za razvoj in človekoljubno pomoč pooblaščen, da sprejema odločitve, povezane z Evropskim razvojnim skladom in posebnimi proračunskimi postavkami, za katere je odgovoren; ostaja prepričan, da bo ta „pristojnost“ omogočila komisarju za razvoj in človekoljubno pomoč, da prevzame popolno politično odgovornost za izvajanje programov, ki jih financira Evropski razvojni sklad, in za področje razvojne politike z EuropeAid, ko EuropeAid poroča komisarju za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko; ostaja zaskrbljen, da lahko pomanjkanje jasnosti glede odgovornosti povzroči dvoumnost v zvezi z odgovornostjo za Evropski razvojni sklad;

15.

pozdravlja povečano izvrševanje proračuna, ugotovljeno v letu 2003; vendar ugotavlja, da je z uvedbo 9. Evropskega razvojnega sklada in hitrega prevzema obveznostjo novih sredstev raven neporabljenih sredstev (RAL – reste à liquider) narasla za več kot 1 000 milijonov EUR, iz 8 385 milijonov EUR ob koncu leta 2002 na 9 410 milijonov EUR ob koncu leta 2003; meni, da je ta raven nesprejemljivo visoka in zahteva, da Komisija pospeši izplačilo pomoči Evropskega razvojnega sklada;

16.

poudarja, da je hitrejše izvrševanje sicer zaželeno, vendar samo ni zadostno za zaključek, da se je delovanje Evropskega razvojnega sklada izboljšalo – zahteva se tudi boljše doseganje ciljev; upošteva primerjavo med cilji in dosežki, vključenimi v poročilo o finančnem poslovodenju, vendar od Komisije zahteva, da si bolj prizadeva, da se določijo merljivi cilji, kakor so opredeljeni v Finančni uredbi;

17.

ugotavlja, da države članice v letu 2003 svojih prispevkov niso plačale v celoti, kar je skupaj s plačili Svetovnemu zdravstvenemu skladu povzročilo, da je Komisiji zmanjkalo sredstev in je morala odložiti plačila; poziva države članice, da spoštujejo svoje zakonske obveznosti glede prispevkov Evropskega razvojnega sklada;

18.

upošteva povečan pomen proračunske podpore v višini 390 milijonov EUR, ki je bila v letu 2003 izplačana v 19 državah AKP; priznava, da lahko proračunska pomoč učinkovito prispeva k uresničitvi ciljev zmanjšanja revščine in izboljšanja upravljanja javnih financ v državah upravičenkah, zlasti s krepitvijo njihovega občutka za samoodgovornost; poudarja pomen „pristopa spremenljive tranše“; poziva Komisijo, da izboljša svoje instrumente za oceno gospodarskih reform in kakovosti upravljanja javnih financ kot pogojev za upravičenost do proračunske podpore;

19.

razume, da so sredstva proračunske podpore, ko so sproščena za državo AKP, porabljena in kontrolirana v skladu z nacionalnimi postopki in ne s postopki kontrole Evropskega razvojnega sklada; zaveda se, da to zahteva spremembo v postopkih spremljanja Komisije, in sicer od tradicionalnih kontrol in preverjanja poslovnih dogodkov k ocenjevanju stanja upravljanja javnih financ, ki temelji na spremljanju informacij in kazalcev poslovanja;

20.

ugotavlja, da je Računsko sodišče ponovno opazilo, da merilo za sprostitev sredstev proračunske podpore večinoma sestoji iz makroekonomskih kazalcev, ki zagotavljajo le del informacij o upravljanju javnih financ; opozarja na zahtevo iz poročila o razrešnici za leto 2002 po ocenjevanju stopnje, do katere so vsi trije pogoji, določeni v členu 61(2) Sporazuma iz Cotonouja (13), doseženi; strinja se z Računskim sodiščem, da bi se ocenjevanje glede vsakega od teh meril moralo določeno oblikovati;

21.

ugotavlja, da drugi donatorji tudi povečujejo rabo proračunske podpore in da Komisija sodeluje s temi donatorji, zlasti Svetovno banko, pri razvoju kazalcev za ocenjevanje uspešnosti upravljanja javnih financ; ugotavlja, da informacije, ki jih je posredovala Komisija v odgovor na poročilo o razrešnici za leto 2002, izražajo zahtevo po poročilu o stanju dela v okviru programa javnih izdatkov in finančne odgovornosti glede priprave kazalcev uspešnosti upravljanj javnih financ; upošteva trditev Komisije, da je bil preizkusni okvir dogovorjen za začetek leta 2004, da je bilo preizkušanje razvitega orodja načrtovano za konec leta 2004 in da bi se sklep o dokončnem izoblikovanju analitičnega okvira moral sprejeti junija 2005; zahteva, da se ga do 1. septembra 2005 obvešča o delu progama;

22.

opozarja na pomen, ki ga Parlament, Svet in Računsko sodišče pripisujejo vključitvi najvišjih revizijskih organov iz držav AKP v kontrolo Evropskega razvojnega sklada (14);

23.

ugotavlja, da so bile posredovane informacije, ki jih je posredovala Komisija v svojem poročilu o finančnem upravljanju sredstev, ki so bila v proračunskem letu 2003 porabljena za projekte, v katerih so bili udeleženi najvišji revizijski organi, kot je to zahteval Parlament v poročilu o razrešnici za 2002;

24.

ugotavlja, da Komisija preučuje različne načine za podpiranje in spodbujanje vloge najvišjih revizijskih organov v državah AKP; zahteva, da se mu za naslednjo podelitev razrešnice pravočasno posreduje ocena različnih možnosti;

25.

meni, da bi vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun odpravila številne zaplete in težave glede izvajanja zaporednih Evropskih razvojnih skladov, pomagala pospešiti izplačila in zmanjšati trenutni demokratični primanjkljaj; meni, da bi temu vprašanju morali nameniti posebno pozornost v okviru razprave o novih finančnih načrtih;

26.

podpira prenos sredstev in pristojnosti odločanja na delegacije Komisije; pričakuje, da bo ta nova organizacijska struktura prispevala k višji ravni izvrševanja obveznosti in plačil, kot je bila tista, ki jo je dosegla Komisija leta 2003;

27.

razume, da nova struktura poleg prednosti, ki jih zagotavlja, vsebuje tudi tveganja; meni, da je delovni dokument osebja Komisije „Pregled tveganj, povezanih z zunanjo pomočjo“ koristen;

28.

upošteva poročilo Komisije o ocenjevanju postopka prenosa (15); zaveda se, da se izvajanje decentralizacije približuje zaključku; prizadeva si zagotoviti, da prenos sredstev in pristojnosti odločanja na delegacije spremljajo ustrezne kontrole; zahteva, da se mu pravočasno za naslednjo podelitev razrešnice posreduje poročilo, ki prikazuje stanje postopka prenosa, opisuje pričakovane prednosti z merljivimi kazalci in določa prednosti, ki so bile do sedaj dosežene, ter pojasnjuje strukture kontrole v delegacijah, vključno s stanjem izvajanja standardov notranje kontrole;

29.

upošteva zagotovilo Komisije, da ima v delegacijah dovolj osebja, ki je na področju finančnega upravljanja ustrezno dobro kvalificirano in usposobljeno; ugotavlja, da je Komisija v primerjavi z drugimi glavnimi donatorji na koncu lestvice, kar zadeva razmerje osebja, ki upravlja 10 milijonov EUR;

30.

upošteva tveganje postopka prenosa pristojnosti na delegacije Komisije v državah AKP, kot so težave pri iskanju primernega osebja in možnost neskladne razlage pravil med delegacijami Komisije; poudarja potrebo po izboljšanju pravil in uravnoteženju med okrepljenimi kontrolnimi mehanizmi ter potrebo po poročanju na eni strani in učinkovitem in hitrem odločanju o sprejemanju glavnih odločitev o projektih delegacij na drugi strani;

31.

ugotavlja, da je Komisija naredila popis sredstev Stabex v letu 2003, ki je pokazal, da je okoli 700 milijonov EUR ostalo za dodelitev državam prejemnicam; ugotavlja, da čeprav so sredstva bila prenesena v države prejemnice in so formalno zapustila račune Evropskega razvojnega sklada, si Komisija za ta sredstva še naprej deli odgovornost in ohranja kontrolo nad njihovo ustrezno porabo; upošteva ugotovitev Sodišča, da pomanjkanje ustreznega spremljanja Komisiji ne dovoljuje preverjanja porabe sredstev; ugotavlja, da Komisija namerava vpeljati boljše postopke spremljanja do konca leta 2004, ki bodo popolnoma pripravljeni leta 2005; poziva Komisijo, da sodeluje z državami prejemnicami, da se izboljša spremljanje in zagotovi, da se neizplačana sredstva čim prej dodelijo;

32.

pozdravlja prizadevanja Komisije v notranji kontroli, ki ji omogoča, da izpolnjuje večino standardov; skrbi ga, da Komisija zaradi omejenih zmogljivosti ne bo sposobna izpolnjevati standarda notranje kontrole 23 glede vrednotenja; zahteva, da Komisija poroča, kako namerava zagotoviti, da bo vrednotenje ustrezno izvedeno in spremljano, ter da pove, od kdaj bo sposobna izpolnjevati standard;

33.

poziva Komisijo, da posreduje, ter Svet, da sprejme naslednji predlog za spremembo člena 119(1) Finančne uredbe:

„Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament podeli Komisiji razrešnico glede izvajanja sredstev Evropskega razvojnega sklada, ki jih upravlja v skladu s členom 1(2), za leto n do 30. junija leta n +2.“

(a)

je upravljanje javnih izdatkov dovolj pregledno, odgovorno in učinkovito,

(b)

obstajajo natančno določene makroekonomske ali sektorske politike, ki so jih določile države same ali so se z njimi strinjali njihovi glavnimi donatorji,

(c)

so javna naročila pregledna.