A.

ker Računsko sodišče v zvezi z Evropskim parlamentom v odstavku 9.15 Letnega poročila za finančno leto 2003 ugotavlja, „da so revidirane transakcije načeloma zakonite in pravilne“,

B.

ker se Finančna uredba z dne 25. junija 2002 in Poslovnik Parlamenta, kakor je bil spremenjen 23. oktobra 2002, uporabljata od 1. januarja 2003 v zvezi s postopkovnimi pravili, ki urejajo postopek razrešnice,

C.

ker je bil Poslovnik Parlamenta spremenjen 23. oktobra 2002 tako, da določa podelitev razrešnice predsedniku in ne generalnemu sekretarju,

D.

ker je treba resolucijo o razrešnici 2002, ki je bila sprejeta 21. aprila 2004 (6), spremljati in oceniti napredek pri izvajanju njenih priporočil,

8.

opozarja, da je analiza upravljanja proračuna, ki spremlja račune iz 2003, uporabno poročilo o glavnih finančnih dogodkih za leto, ki je v reviziji, pa tudi jedrnat povzetek poročil o delu generalnih direktorjev;

9.

pozdravlja objavo poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2003 na intranetni strani Generalnega direktorata za finance; pozdravlja predlog generalnega sekretarja za vsakoletno sestavljanje dokumenta, ki bi bil jedrnat, dostopen in privlačen, za obveščanje javnosti o proračunskem upravljanju Parlamenta (9);

10.

se zahvaljuje generalnemu sekretarju za pravočasno predložitev poročil, ki jih zahteva resolucija o razrešnici 2002 z dne 21. aprila 2004, pred začetkom naslednjega postopka razrešnice;

11.

opozarja, da člen 147(1) Finančne uredbe od institucij zahteva, da ukrenejo vse potrebno v skladu z ugotovitvami, ki spremljajo sklep Evropskega parlamenta o razrešnici; zaključi, da mora ta odredba veljati za Parlament sam in tem bolj za njegove sestavne organe;

12.

poudarja svojo povezanost z uporabo načel dobrega poslovodenja na politični in upravni ravni;

13.

poudarja, da je velik del upraviteljskih dejavnosti institucije v 2003 namenjen prilagajanju novim zahtevam Finančne uredbe, postavljanju novih sistemov, metodologij in delovnih metod, snovanju programov usposabljanja in postavljanju novih meja odgovornosti; opozarja, da je Sodišče pohvalilo učinkovitost Parlamenta pri nameščanju novih struktur;

14.

opozarja na ključna načela finančnih reform iz leta 2003, ki so decentralizacija in prevzem celotne odgovornosti s strani služb za odobravanje na eni strani ter konec centraliziranih funkcij finančnega nadzora in vzpostavitev osrednje finančne službe in notranjega revizorja na drugi strani;

15.

ugotavlja, da se zdi, da izkušnje s strogo uporabo določil nove Finančne uredbe v institucijah, kot je Parlament, ki upravljajo le z upravnim proračunom, v nekaterih primerih vodijo k pretirano zapletenim sistemom in finančnim krogom;

16.

meni, da tako dojemanje kaže, da je potreben nadaljnji napredek v razvoju nadzornega okvira, ki temelji na postavljanju ciljev, prepoznavanju tveganj za dosego teh ciljev in razvijanju nadzora omenjenih tveganj; priporoča, da organi Parlamenta poudarijo in popravijo mogoče pomanjkljivosti v naslednjem pregledu Finančne uredbe;

17.

spominja na to, da je Parlament decembra 2002 sprejel osnovne dokumente, potrebne za izvajanje nove Finančne uredbe, vključno z novimi notranjimi pravili za izvajanje proračuna in listinami za notranje revizorske službe, odredbodajalca in računovodjo, najmanjšimi standardi za notranji nadzor in s posebnim kodeksom o strokovnem ravnanju za osebje za predhodno preverjanje, ter novim pravilom prilagodil računalniški sistem, ki se uporablja za upravljanje prihodkov in odhodkov (FINORD);

18.

jemlje pripombo Računskega sodišča na znanje, da medtem ko odredbodajalcem ni uspelo vzpostaviti v celoti delujočih nadzornih sistemov od datuma veljavnosti Finančne uredbe (1. januarja 2003), je Parlamentu vseeno uspelo v letu 2003 začeti z izvajanjem novih najmanjših standardov za notranji nadzor, osrednje finančne službe in notranje revizijske funkcije (10);

19.

poudarja – kot odziv na kritiko Računskega sodišča o odsotnosti naknadnega nadzora – odgovor Parlamenta, da bo potreba po naknadnem nadzoru, razvitem v celoti, ocenjena na podlagi bolj razvite samoocene tveganj in nadzora ustreznih odredbodajalcev (11);

20.

je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da je izvajanje nekaterih notranjih standardov nadzora, vključno s prepoznavanjem občutljivih mest in poročanji o nepravilnostih, šele na začetni stopnji (12);

21.

ugotavlja, da povzroča potreba po zagotavljanju kontinuitete operacij in zadostnem nadzoru funkcije predhodnega nadzora od prehoda k decentraliziranim finančnim pregledom znaten porast števila osebja za opravljanje nalog predhodnega nadzora;

22.

pripoznava, da je bil prehod od zelo centraliziranega pristopa k necentraliziranemu pristopu glede postopkov notranjega nadzora v kratkem času predstavljal velik izziv v letu 2003; z zadovoljstvom ugotavlja, da je med manjšimi institucijami, Parlamentu – zaradi truda njegove uprave – kot enemu izmed redkih uspelo sprejeti potrebna izvedbena pravila pravočasno do začetka veljavnosti nove Finančne uredbe 1. januarja 2003;

23.

poudarja, da je bilo leto 2003 prvo proračunsko leto, v katerem se je od generalnih direktorjev zahtevalo, da sestavijo letna poročila o delu, ki jih generalni sekretar predloži predsedniku in Odboru za proračunski nadzor skupaj s podpisano izjavo; opozarja, da generalni sekretar v izjavi navaja primerno zagotovilo, da je bil proračun Parlamenta izvajan v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja ter da je postavljeni nadzorstveni okvir zagotovil potrebna jamstva za zakonitost in pravilnost operacij;

24.

ugotavlja, da ni nihče od odredbodajalcev na podlagi prenosa v izjave vnesel pridržkov, vendar sta dve poročili o delu vsebovali opazke v zvezi s (i) pomanjkanjem usposobljenega osebja na področju finančnega poslovodenja (Generalni direktorat za informiranje) in (ii) potrebo po spremembah pravil, da bi uskladili nekatere vidike nadomestil poslancem s Finančno uredbo ter za rešitev statusa financiranja političnih skupin (Generalni direktorat za finance);

25.

prav tako ugotavlja priznanje generalnega sekretarja v njegovi izjavi, da so do takrat (tj. do 16. marca 2004) prejeta poročila notranjega revizorja o reviziji okvira za notranji nadzor navajala, da obstajajo šibke točke, ki jih je treba odpraviti v kratkem času;

26.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je izjava generalnega sekretarja pospremljena s podrobnim akcijskim načrtom za odpravljanje pomanjkljivosti, navedenih v poročilih o delu;

27.

poziva generalnega sekretarja, da Odboru za proračunski nadzor poroča, kot del nadaljnjih postopkov po tej resoluciji, o napredku pri izvajanju ukrepov, ki jih zastavlja akcijski načrt v prilogi k tej izjavi v zvezi s proračunskim letom 2003;

28.

opaža, da se različna poročila o delu med seboj razlikujejo po obsegu, dolžini, obliki in stopnji, do katere so vključeni podatki udeleženih služb; poziva generalnega sekretarja, kot predlaga Računsko sodišče v odstavku 9.16 Letnega poročila za 2003, da uskladi predstavitev in zgradbo prihodnjih poročil o delu, da se omogoči boljša primerljivost med generalnimi direktorati; vendar pa opozarja, da so težave pri najemanju primerno usposobljenega finančnega osebja tema, ki je skupna več poročilom o delu;

29.

ugotavlja pripombo Sodišča (odstavek 9.16, letno poročilo 2003), da bi morala poročila o delu vsebovati podrobnejše podatke o rezultatih izvedenega nadzora;

30.

na podlagi poročil o delu za 2003 ugotavlja, da bi bilo zaradi boljšega razumevanja prave vrednosti podpisanih izjav odredbodajalcev v prihodnjih letih zaželeno sprejetje standardizirane oblike, ki jasno ločuje med zadevami, ki zahtevajo „opazovanje“ generalnega direktorja (brez dvoma v njegovo izjavo o zanesljivosti) in drugimi resnejšimi zadevami, ki upravičujejo „pridržek“;

31.

opozarja, da predstavljajo letno poročilo notranjega revizorja in izjava ter poročila o delu generalnega sekretarja in generalnih direktorjev velik del ocene Računskega sodišča in organa za razrešnico Parlamenta;

32.

ugotavlja, da velja pojem notranjega nadzora odslej za zagotavljanje razumne zanesljivosti ključnih ciljev nadzora, in sicer:

33.

meni, da bi morala uprava dati prednost izvajanju priporočil notranjega revizorja na naslednjih področjih, ki izhajajo iz njegovega pregleda okvira za notranji nadzor za 2003:

34.

ponovno potrjuje mnenje, izraženo v svojih resolucijah z dne 8. aprila 2003 (13) in 21. aprila 2004, da mora „obseg postopka razrešnice pokrivati ne le dejavnosti upravljanja generalnega sekretarja in uprave Parlamenta, ampak tudi sklepe upravnih teles, tj. predsednika, predsedstva in konference predsednikov“;

35.

naroči svojemu predsedstvu in pristojnemu odboru, da se odzove na zahtevo iz odstavkov 16 in 17 svoje resolucije z dne 21. aprila 2004 za predloge, ki naj opredelijo natančen praktičen pomen politične odgovornosti članov upravnih organov Parlamenta v zvezi z izvajanjem pooblastil in sprejemanjem odločitev, ki imajo pomembne finančne posledice;

36.

opozarja na odstavke 11 do 17 svoje resolucije z dne 21. aprila 2004 o odgovornosti upravnih organov Parlamenta; prav tako poudarja, da je to prvo poročilo o razrešnici v skladu z novim Poslovnikom, ki je bolj namenjeno političnemu in ne le upravnemu organu; sklene, da je treba izboljšati sporazumevanje in dialog med Odborom za proračunski nadzor, člani predsedstva in kvestorji;

37.

poudarja, da finančno poslovodenje Evropskega parlamenta sedaj podrobno preučujejo številni nadzorni organi, postopki in mehanizmi, ki vključujejo poročilo o razrešnici Evropskega parlamenta, poročila uprave kot odziv na to poročilo, letni proračunski postopek, letna in sektorska poročila notranjega revizorja, revizijski odbor, Računsko sodišče, komisijo za finančne nepravilnosti, poročila OLAF (Evropskega urada za boj proti goljufijam) in poročila o delu generalnih direktorjev, ob resnem tveganju prekrivanja in ponavljanja;

38.

sprašuje, ali je raven preverjanja in zapletenosti sedanjega nadzornega mehanizma v celoti sorazmerna s sodbo Računskega sodišča, da je splošno tveganje na področju upravnih odhodkov nizko (14);

39.

verjame, da je postopek konsolidacije in počiščenje nadzornih postopkov primerno opraviti v kratkem času; generalnega sekretarja poziva, da odda poročilo o mogočih načinih povezovanja vseh podatkov o zadevah nadzora, kar bi omogočalo postavljanje jasnih zaključkov;

40.

poziva generalnega sekretarja, da zagotovi izvajanje celostnega pristopa k obvladovanju in analizi tveganja ter tako zagotovi dobro finančno in administrativno poslovanje;

41.

opozarja, da odstavek 2.7.3 pravil (15), ki urejajo proračunsko postavko 3701, zahteva, da predsedstvo in Odbor za proračunski nadzor obravnavata revidirane letne računovodske izkaze političnih skupin v skladu s pooblastili, ki jima jih daje Poslovnik;

42.

ponovno poudarja, da so politične skupine neodvisno odgovorne za upravljanje in uporabo svoje kvote proračuna Parlamenta in da področje delovanja službe za notranjo revizijo te institucije ne zajema pogojev, pod katerimi se uporabljajo odobrena proračunska sredstva v proračunski postavki 3701 (približno 3 % celotnega proračuna Parlamenta);

43.

upošteva težave, ki jih je imel Parlament pri uporabi nekaterih novih določb Finančne uredbe pri pretežno administrativnem proračunu in da se te težave enako odražajo na ravni političnih skupin; vendar priznava, da so bili vloženi napori za čim boljšo uskladitev pravil, ki urejajo postavko 3701, z zahtevami Finančne uredbe;

44.

ugotavlja, da so politične skupine in uprava oblikovale delovno skupino za pregled posebnega statusa proračunov političnih skupin v zvezi s Finančno uredbo in pravili za izvajanje; spodbuja jih, da ta način uporabljajo kot redni forum za stike, kjer je to primerno, z upravo in tako sledijo finančnim in računovodskim reformam;

45.

pozdravlja odločitev političnih skupin, da objavijo svoj notranji finančni pravilnik na spletni strani Parlamenta, in poziva k hitremu izvajanju; poziva predsedstvo, da poišče ustrezno rešitev, ki bo omogočala, da bodo poročila in knjigovodstvo za samostojne poslance na voljo za pregleden nadzor, ki bo popolnoma primerljiv s postopkom, ki ga sedaj uporabljajo politične skupine;

46.

beleži, da so bila sredstva, vpisana v proračunski postavki 3701, leta 2003 dodeljena v skladu s sklepom predsedstva z dne 10. februarja 2003, kot sledi:

47.

upošteva predlog generalnega sekretarja, da se prvič oblikuje standardne predloge listin o poslu za zunanje revizorje skupin ter drugič pisma vodje skupine, priloženega računovodskim izkazom skupine, da bi vključevalo dodatne informacije v obliki standardiziranega letnega poročila o delu v zvezi z izvrševanjem proračuna skupine v proračunskem letu, ki se ga obravnava (16); poziva predsedstvo, da upošteva te predloge pri naslednjem pregledu pravil, ki urejajo postavko 3701;

48.

opozarja, da do sprejetja skupnega statuta za poslance Evropskega parlamenta poslanci prejemajo:

49.

opozarja na večje neskladje med plačami po širitvi in na potrebo, da se nemudoma najde rešitev, ki bo zagotavljala pošteno obravnavo vseh poslancev Evropskega parlamenta in spoštovanje nacionalnih zakonov in določb;

50.

v zvezi s tem podpira pobudo, ki jo je prevzelo sedanje predsedstvo Evropske unije, da bi doseglo sporazum o statutu poslancev z enotnimi osebnimi prejemki za poslance Evropskega parlamenta;

51.

upošteva namen predsedstva Parlamenta za nadaljevanje stikov s Svetom, da bi se dogovorili o pogojih skupnega statuta za poslance; poziva vse strani, da čim prej zaključijo razpravo v zvezi s tem in tako preprečijo nadaljnja ugibanja in negotovost v zvezi z osebnimi prejemki poslancev;

52.

obžaluje, da je bil od zadnjega poročila o razrešnici dosežen skromen napredek v zvezi s pregledom in reformo sistema nadomestil poslancev; opozarja na sklep predsedstva z dne 28. maja 2003, ki delno obravnava to vprašanje, vendar je povezan s sprejemom skupnega statuta za poslance; verjame, da je mogoče vzpostaviti jasen, pregleden in pošten sistem, čeprav skupni statut ne obstaja;

53.

zavzema stališče, da morajo poslanci, ki prostovoljno povrnejo upravi nadomestila ali dele nadomestil v višini presežka dejansko nastalih stroškov ali želijo, da se jim izplača samo dejanske stroške, na primer potne stroške, to narediti na podlagi določb, jasno opredeljenih v Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem;

54.

zahteva, naj kvestorji ponovno preučijo pravila o povračilu, da bi ugotovili, ali so za optimalno izrabo nove IT opreme potrebne spremembe;

55.

ugotavlja, da je 13. decembra 2004 predsedstvo sprejelo spremembe pravil (17) o pisarniški pomoči, s katerimi naj bi se med drugim zagotovilo večjo skladnost med pravili in zahtevami Finančne uredbe;

56.

poudarja, da člen 79 Finančne uredbe ter člena 98 in 104 pravil za izvajanje (18) o potrditvi izdatkov zahtevajo, da odredbodajalec potrdi upravičenost upnika na osnovi spremne dokumentacije; opozarja upravo, da je potrebno vztrajati pri predložitvi računov ali izkazov o plačilu kot pogoju za izvrševanje plačil po pogodbi o izvajanju storitev (člen 14(6) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem);

57.

poziva predsedstvo, da ob vključitvi rezultatov nalog parlamentarnih delovnih skupin predlaga pravila, ki bi omogočila, da bi poslanci bolj pregledno uporabljali nadomestila; vendar pa poudarja, da je treba pri tem upoštevati temelje pogodbene svobode;

58.

obžaluje, da sklep predsedstva z dne 13. decembra 2004 spreminja vsebino člena 14(5) in (7)(d) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem (kot je določeno v sklepu predsedstva z dne 9. februarja 2004) na takšen način, da se določbe o pogodbenih obveznostih in obveznostih socialnega varstva pomočnikov in oseb, ki delajo po pogodbi o izvajanju storitev, še enkrat izkažejo kot nejasne; poziva predsedstvo, da spremeni besedilo, sprejeto 13. decembra 2004;

59.

opozarja, da je predsedstvo 28. maja 2003 sprejelo predlog novih pravil, ki urejajo plačilo stroškov in nadomestil poslancem in ki zagotavljajo povračilo potnih stroškov na podlagi dejanskih stroškov, vendar v odvisnosti od začetka veljavnosti statuta za poslance;

60.

opozarja, da so na nekaterih linijah, zaradi pomanjkanja konkurenčnih letalskih družb na teh linijah, dejanski stroški višji od zgornjih mej, ki jih določi uprava, in vztraja, da se mora v takšnih okoliščinah dejanske stroške povrniti;

61.

ugotavlja, da so v skladu z najnovejšo revidirano aktuarsko oceno z dne 31. decembra 2003 prihodnje obveznosti sklada na omenjeni datum presegale njegova trenutna sredstva za 41 795 982 EUR, aktuarska raven financiranja pa je konec leta 2003 znašala 76,4 % (19);

62.

opozarja na stališče Računskega sodišča, da bi morala shema vsebovati jasna pravila, ki določajo odgovornosti in pristojnosti Evropskega parlamenta in poslancev v shemi, če bi prihodnja aktuarska ocena nakazovala primanjkljaj (20); meni, da je treba natančno opredeliti naravo odgovornosti Parlamenta do prihodnjih finančnih obveznosti, povezanih s pokojninskim skladom; poleg tega meni, da je treba prispevke poslancev v sklad odšteti od osebnih sredstev in ne od parlamentarnega sistema nadomestil;

63.

upošteva odgovor uprave, da bodo predlogi predloženi predsedstvu z namenom, da se določijo pooblastila in odgovornosti Parlamenta ter neprofitnega združenja, ki je ustanovljeno po luksemburških zakonih in ga upravlja izvoljen izvršni odbor (21);

64.

poleg tega ugotavlja, da bo na podlagi rezultatov aktuarske ocene, ki bo izvedena v začetku leta 2005, znana potrebna raven financiranja za sklad; vendar je mnenja, da bi bilo treba, takoj, ko bo odobren statut za poslance, vzpostaviti nov in ločen pokojninski instrument, enak za vse poslance, in da se od tega dne ne bi več plačevali prispevki iz proračuna Parlamenta v prostovoljni pokojninski sklad;

65.

izraža zaskrbljenost zaradi stališča Računskega sodišča, da je treba čim prej zagotoviti zadostno pravno podlago (razen sklepa predsedstva), če se bo sedanja shema nadaljevala, in da mora finančni prispevek Parlamenta v shemo prostovoljnega pokojninskega zavarovanja temeljiti na aktu sekundarne zakonodaje, sprejetem v skladu s členom 190(5) Pogodbe (22);

66.

opozarja, da so se s Finančno uredbo in pravili za izvajanje, ki so začela veljati 1. januarja 2003, spremenili postopki načrtovanja, objave in dodelitve javnih naročil ter se je ukinilo posvetovanje s CCAM (svetovalni odbor za nakupe in pogodbe), ki je bilo obvezno za naročila nad 50 000 EUR;

67.

ugotavlja, da se lahko namesto posvetovanj z odborom CCAM odredbodajalci Parlamenta posvetujejo z medslužbeno skupino za javna naročila (GIMP); poleg tega ugotavlja, da je v zvezi z nadomestitvijo letnega poročila CCAM o dogajanjih na področju naročil generalni sekretar kot odgovor na prejšnje resolucije o razrešnici izdelal poročilo na podlagi podatkov odredbodajalcev, ki vsebuje naslednje informacije o javnih naročilih, sklenjenih leta 2003:

68.

pozdravlja, da je bil znaten delež naročil v letu 2003 sklenjen po odprtem javnem razpisu;

69.

ugotavlja, da notranji revizor izvaja revizijo postopka javnega naročanja v celotni instituciji, v zvezi s katero bo po pričakovanjih končno poročilo izdano v prvi polovici leta 2005; naroči svojemu generalnemu sekretarju, da po zaključenem postopku notranjega posvetovanja na primeren način obvesti Odbor za proračunski nadzor o vsebini poročila;

70.

spodbuja upravo pri njenih prizadevanjih, da bi vzpostavila zbirko podatkov o naročilih v skladu s členom 95 Finančne uredbe, ki naj bi v skladu s poročilom generalnega sekretarja (23) začela delovati konec leta 2005;

71.

z zadovoljstvom opaža, da sta se v zvezi z naročili, ki presegajo vrednost 50 000 EUR, v letu 2003 znatno znižala število in vrednost postopkov s pogajanji v primerjavi s podatki za leto 2002;

72.

upošteva zaskrbljenost uprave na naslednjih področjih:

73.

pričakuje, da bodo pristojni odbori upoštevali ta vprašanja in predlagali spremembe, kjer je to potrebno, v okviru prihodnjih pregledov Finančne uredbe, njenih izvedbenih pravil in notranjih pravil Parlamenta o izvrševanju proračuna;

74.

opaža, da je bil dolgotrajen spor med Parlamentom in francoskimi oblastmi o končni nakupni ceni objekta LOW v Strasbourgu rešen konec leta 2003 in da je bil leta 2004 sklenjen nakup;

75.

opozarja na dejstvo, da je zaradi več delovnih mest Parlamenta njegov proračun zelo obremenjen; izpostavlja, da znaša cena, ki jo je potrebno plačati zaradi delovnih mest Evropskega parlamenta v treh državah, več kot 200 milijonov EUR letno;

76.

ugotavlja, da se je začel postopek iz člena 22 Kadrovskih predpisov z namenom, da bi določili odgovornosti v zvezi z razliko 4 136 125 BEF med denarnim stanjem in ustreznimi računi iz leta 1982 (25); ugotavlja, da se je disciplinski odbor prvič sestal 17. marca 2003 in je zaključil z delom, ter naroči generalnemu sekretarju, da obvešča pristojni odbor o vsem nadaljnjem dogajanju;

77.

izraža zadovoljstvo, da bo predsedstvu v kratkem predložen celovit pregled notranje okoljske politike Parlamenta, ki ga izvaja svetovalno podjetje, specializirano za upravljanje z okoljem (EMAS), s ciljem, da se v instituciji vzpostavi sistem upravljanja z okoljem (26); naroči generalnemu sekretarju, da po razpravi predsedstva o poročilu svetovalnega podjetja objavi poročilo na spletni strani Parlamenta;

78.

opozarja, da poslanci še vedno dobivajo veliko uradnih dokumentov v papirni obliki, kljub temu, da so objavljeni na spletu; poziva kolegij kvestorjev, da poišče ekološko ravnovesje pri oskrbovanju z dokumenti v papirni obliki;

79.

poziva k uvedbi sistema elektronskega podpisa, pri čemer se lahko podpis poslanca uporabi za dokumente, kot so predlogi sprememb in parlamentarna vprašanja, brez prenosa dokumentov na papir;

80.

poziva predsedstvo, da sprejme vse potrebne ukrepe za pospešitev zaposlovanja osebja z znanjem tujih jezikov, da bi tako zagotovili pravico do izražanja v materinem jeziku vsem poslancem, z zagotavljanjem tolmačenja v in iz njihovih jezikov;

81.

opozarja, da je Evropski varuh človekovih pravic v svojem sklepu z dne 23. januarja 2004 v zvezi s pritožbo št. 260/2003 ugotovil nepravilnosti v zvezi z Evropskim parlamentom, ki ni sprejel ustreznih ukrepov za spodbujanje izpolnjevanja notranjih pravil o kajenju;

82.

ugotavlja, da se pravila, čeprav je predsedstvo 13. julija 2004 sprejelo spremenjena pravila o kajenju, niso v celoti izvajala in uresničevala, pri čemer je Parlament v nevarnosti, da bo Evropski varuh človekovih pravic odkril nove nepravilnosti; poziva predsedstvo, da nemudoma ukrepa ter zmanjša raven dima v svojih poslopjih in zaščiti zdravje vseh uporabnikov objektov;

83.

poudarja, da je zakonska dolžnost vseh delodajalcev, da svojim zaposlenim zagotovijo varno in zdravo delovno okolje; ugotavlja, da je zaradi izjeme v pravilih predsedstva (27), ki dovoljuje kajenje v pisarnah, mogoče opaziti nesprejemljivo raven onesnaženja v prostorih zaradi tobačnega dima v objektih in na hodnikih, kjer so pisarne, ki resno ogroža zdravje oseb v teh objektih; ugotavlja, da v objektih institucije na treh delovnih področjih veljajo nacionalne zdravstvene in varnostne določbe; poziva kolegij kvestorjev, da označi jasno opredeljene in dobro prezračevane kadilske prostore, da bi omejili neprijetnosti za nekadilce;

84.

naroči generalnemu sekretarju, da opravi raziskavo o odnosu osebja na vseh delovnih področjih, da bi ugotovil, ali je večina zaposlenih v Parlamentu za prepoved kajenja na vseh področjih objektov, v katerih so pisarne zaposlenih v Parlamentu, pred potekom roka leta 2007;

85.

upošteva informacije generalnega sekretarja o tem, ali je izvedljivo, da se prostori Parlamenta, kjer potekajo zasedanja in sestanki odborov, opremijo z brezžično tehnologijo za računalnike in druge povezane naprave (28); upošteva opozorilo v obvestilu generalnega sekretarja o možnih zdravstvenih tveganjih, če raven elektromagnetnega sevanja, ki nastane zaradi brezžičnih prenosov, preseže določene omejitve; zahteva nadaljnje poročilo o zdravstvenih vidikih brezžične tehnologije do 1. julija 2005;

86.

pozdravlja podatek, da bo od aprila in maja 2005 možen dodaten dostop do interneta v pisarnah vseh poslancev, kar bi znatno olajšalo dostop do interneta z računalniki tipa Mac; vendar pa poudarja, da bi bilo treba narediti več, da bi se uporabniki drugih znanih sistemov lahko vključili v intranet Parlamenta;

87.

poziva k temeljiti varnostni analizi računalniških sistemov, omrežij, povezav ter računalniške strojne in programske opreme v Evropskem parlamentu v rednih časovnih presledkih, da bi zagotovili varno „e-okolje“ v Parlamentu.