8.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 361/15

(1)

V interesu učinkovitega poteka postopkov z neposrednimi tožbami in pritožbami je treba izdelati praktična navodila za zastopnike in odvetnike, ki zastopajo stranke pred Sodiščem, glede vlaganja in sestave vlog, priprav na obravnave in njihovega poteka.

(2)

Ta navodila povzemajo, pojasnjujejo in dopolnjujejo nekatere določbe poslovnika in naj bi omogočila zastopnikom in odvetnikom, ki zastopajo stranke, da upoštevajo omejitve, s katerimi se sooča Sodišče, zlasti glede elektronskega upravljanja z dokumenti in potrebami prevajanja in tolmačenja.

(3)

Na podlagi poslovnika in navodil sodnemu tajniku je sodni tajnik odgovoren za sprejem vlog, skrbi za njihovo skladnost z določbami poslovnika in pomaga Sodišču in senatom zlasti pri organizaciji obravnav. Pri opravljanju teh nalog sodni tajnik zagotavlja, da zastopniki in odvetniki spoštujejo ta navodila, in od njih lahko zahteva, če je to potrebno, dopolnitev vlog, ki niso v skladu s temi navodili, oziroma pozove zadevnega zastopnika ali odvetnika, da ravna v skladu z njimi.

(4)

Predstavniki zastopnikov držav članic in institucij v postopkih pred Sodiščem in Svetoma odvetniških zbornic Evropske unije (CCBE) so podali svoja stališča v okviru priprave teh praktičnih navodil –

1.

Prepis podpisanega izvirnika vloge se v sodno tajništvo v skladu s členom 37(6) poslovnika lahko pošlje:

2.

V primeru pošiljanja po elektronski pošti se sprejme samo ena optično preslikana kopija podpisanega izvirnika. Datoteka, ki je samo v elektronski obliki ali ki vsebuje elektronski podpis ali faksimile računalniškega podpisa, ne izpolnjuje pogojev iz člena 37(6) poslovnika.

Zaželeno je, da so dokumenti preslikani z resolucijo 300 DPI in da so, kolikor je to mogoče, v formatu PDF (slika in tekst), v programu Acrobat ali Readiris 7 Pro.

3.

Vloga, vložena po telefaksu ali elektronski pošti, šteje za pravočasno, če sodno tajništvo prejme podpisani izvirnik tako vložene vloge najkasneje v roku desetih dni, kot to določa člen 37(6) poslovnika. Podpisani izvirnik je treba poslati brez odlašanja, nemudoma po tem, ko je bil poslan prepis, ne da bi bili vanj vneseni kakršnikoli popravki ali spremembe. V primeru razhajanj med podpisanim izvirnikom in predhodno vloženim prepisom se bo upošteval dan vložitve podpisanega izvirnika.

4.

Izjava stranke, v kateri soglaša, da v skladu s členom 38(2) poslovnika sprejema vročitve preko telefaksa ali z drugim tehničnim sredstvom sporočanja, mora vsebovati navedbo številke telefaksa in/ali elektronski naslov, na katerega sodni tajnik lahko naslovi vročitve. Računalnik naslovnika mora imeti ustrezno programsko opremo (na primer Acrobat ali Readiris 7 Pro) zato, da je mogoče odpreti vročitve, ki jih sodni tajnik pošilja v formatu PDF.

5.

Vloge in druge listine (1), ki jih stranke vlagajo, morajo biti predstavljene v taki obliki, da omogočajo elektronsko obdelavo dokumentov na Sodišču, zlasti možnost preslikave in prepoznave znakov.

Zato, da je mogoča uporaba teh tehnik, je treba spoštovati naslednje zahteve:

6.

Na prvi strani vloge je treba navesti naslednje podatke:

7.

Vsak odstavek v vlogi mora biti oštevilčen.

8.

Podpis zastopnika ali odvetnika zadevne stranke na vlogi se mora nahajati na koncu vloge.

9.

Tožba mora imeti vsebino, določeno v členu 38(1) in (2) poslovnika.

10.

Na začetku vsake tožbe je treba navesti:

11.

Ničnostni tožbi je treba priložiti prepis izpodbijanega akta in ga kot takega označiti.

12.

Priporočeno je, da se tožbi priloži povzetek tožbenih razlogov in bistvenih navedb, ki bo sodnemu tajniku olajšal pripravo obvestila za Uradni list na podlagi člena 16(6) poslovnika. Povzetek ne sme biti daljši od dveh strani.

13.

Na začetku ali koncu tožbe je treba natančno opredeliti zahtevke tožeče stranke.

14.

Po uvodu mora tožba vsebovati kratek povzetek dejstev spora.

15.

Pravne navedbe je treba strukturirati glede na navedene tožbene razloge. Priporočeno je, da se po navedbi dejstev strnjeno in shematično povzame navedene tožbene razloge.

16.

Odgovor na tožbo mora imeti vsebino, določeno v členu 40(1) poslovnika.

17.

Na začetku vsakega odgovora na tožbo je treba navesti:

18.

Na začetku ali koncu tožbe je treba natančno opredeliti predloge tožene stranke.

19.

Navedbe je treba, v mejah mogočega, strukturirati glede na razloge, navedene v tožbi.

20.

Dejanskega ali pravnega okvira v odgovoru na tožbo ni potrebno ponavljati, razen kolikor se navedbam v tožbi nasprotuje oziroma so potrebna dodatna pojasnila. Vsako nasprotovanje dejstvom, ki jih zatrjuje nasprotna stranka, mora biti izrecno, pri tem je treba zadevno dejstvo natančno opredeliti.

21.

V repliki in dupliki ni potrebno ponavljati dejanskega ali pravnega okvirja, razen kolikor se navedbam v predhodnih vlogah nasprotuje ali če so izjemoma potrebna dodatna pojasnila. Vsako nasprotovanje mora biti izrecno, pri tem je treba natančno opredeliti zadevne dejanske ali pravne elemente.

22.

V intervencijski vlogi je treba podati navedbe, ki se razlikujejo od navedb, ki jih je glavna stranka, kateri se pridružuje, že navedla. Zadostuje že samo sklicevanje na te druge navedbe.

Dejanskega ali pravnega okvira v intervencijski vlogi ni potrebno ponavljati, razen kolikor se navedbam v vlogah glavnih strank nasprotuje oziroma so potrebna dodatna pojasnila. Vsako nasprotovanje mora biti izrecno, pri tem je treba natančno opredeliti zadevne dejanske ali pravne elemente.

23.

Pritožbena vloga mora imeti vsebino, določeno v členu 112(1) poslovnika.

24.

Na začetku vsake pritožbene vloge je treba navesti:

25.

Prepis odločbe Sodišča prve stopnje, ki je predmet pritožbe, je treba priložiti vlogi.

26.

Priporočeno je, da se pritožbeni vlogi priloži povzetek pritožbenih razlogov in bistvenih navedb, ki bo sodnemu tajniku olajšal pripravo obvestila za Uradni list na podlagi člena 16(6) poslovnika. Povzetek ne sme biti daljši od dveh strani.

27.

Na začetku ali koncu vloge je treba natančno opredeliti zahtevke stranke, ki vlaga pritožbo (člen 113(1) poslovnika).

28.

Običajno ni potrebno opisovati predhodnega postopka ali predmeta spora; zadostuje sklicevanje na odločbo Sodišča prve stopnje.

29.

Pravne navedbe je treba strukturirati glede na razloge, s katerimi stranka utemeljuje pritožbo, zlasti glede zatrjevane napačne uporabe prava. Priporočeno je, da se ti razlogi na začetku vloge strnjeno in shematično povzamejo.

30.

Odgovor na pritožbo mora imeti vsebino, določeno v členu 115(2) poslovnika.

31.

Na začetku vsakega odgovora na pritožbo je treba navesti:

32.

Na začetku ali koncu odgovora je treba natančno opredeliti predloge stranke, ki vlaga odgovor.

33.

Če stranka v odgovoru na pritožbo predlaga delno ali celotno razveljavitev odločbe Sodišča prve stopnje na podlagi pritožbenega razloga, ki v pritožbi ni naveden, je potrebno to navesti v naslovu vloge („odgovor na pritožbo s stransko pritožbo“).

34.

Pravne navedbe je treba, v mejah mogočega, strukturirati glede na razloge, ki jih navaja stranka, ki je vložila pritožbo in/ali, če je to potrebno, razlogov navedenih v stranski pritožbi.

35.

Glede na to, da je dejanski in pravni okvir že bil predmet izpodbijane sodbe, ga v odgovoru na pritožbo ni potrebno ponavljati, razen v izjemnih primerih, kolikor se nasprotuje navedbam v pritožbeni vlogi oziroma so potrebna dodatna pojasnila. Vsako nasprotovanje mora biti izrecno, pri tem je treba natančno opredeliti zadevne dejanske ali pravne elemente.

36.

V repliki in dupliki se običajno ne ponavlja več dejanskega in pravnega okvirja. Vsako nasprotovanje mora biti izrecno, pri tem je treba natančno opredeliti zadevne dejanske ali pravne elemente.

37.

V intervencijski vlogi je treba podati navedbe, ki se razlikujejo od navedb, ki jih je glavna stranka, kateri se pridružuje, že navedla. Zadostuje že samo sklicevanje na te druge navedbe.

Dejanskega ali pravnega okvira v intervencijski vlogi ni potrebno ponavljati, razen kolikor so navedbam v vlogah glavnih strank nasprotuje oziroma so potrebna dodatna pojasnila. Vsako nasprotovanje mora biti izrecno, pri tem je treba natančno opredeliti zadevne dejanske ali pravne elemente.

38.

Pravne navedbe, predložene v obravnavanje Sodišču, se morajo nahajati v vlogah in ne v prilogah.

39.

Samo tiste listine, ki so navedene v besedilu vloge in ki so potrebne za dokazovanje ali pojasnjevanje njene vsebine, se priložijo tej vlogi.

40.

Listina se sprejme samo, če ji je priložen seznam, v katerem je navedena (člen 37(4) poslovnika). Seznam vsebuje za vsako priloženo listino:

41.

Če so Sodišču na vpogled kot priloga vloge predložni prepisi sodnih odločb, izvlečki iz pravne teorije ali zakonodajnih aktov, jih je potrebno ločiti od drugih listin v prilogi.

42.

Pri vsakem sklicevanju na predloženo listino je treba navesti številko priloge, kot je razvidna iz seznama prilog in vloge, kateri je priložena. V okviru postopka s pritožbo, kolikor je bila listina že predložena pred Sodiščem prve stopnje, je treba prav tako navesti oznako, ki se je uporabljala za listino pred Sodiščem prve stopnje.

43.

V interesu hitrega odvijanja postopka mora avtor vloge upoštevati zlasti naslednje elemente:

44.

Po izkušnjah Sodišče se uporabna vloga lahko omeji, razen v izjemnih primerih, na 10 do 15 strani, odgovor na tožbo, replike in duplike pa so lahko omejene na 5 do 10 strani.

45.

Stranka, ki z ločeno vlogo, skladno s členom 62a poslovnika, predlaga, da Sodišče zadevo obravnava v hitrem postopku, mora na kratko obrazložiti, v čem je posebna nujnost zadeve. Takšen predlog, razen v izjemnih primerih, ne sme biti daljši od 5 strani.

46.

Hitri postopek je predvsem ustni postopek, stranka, ki ga predlaga, mora svojo vlogo omejiti na strnjen povzetek navedenih razlogov. Takšna vloga, razen v izjemnih primerih, ne sme biti daljša od 10 strani.

47.

Predsednik na predlog tožeče stranke lahko dovoli vložitev replike, če je le-ta potrebna zato, da tožeča stranka brani svoje stališče oziroma za pripravo odločbe o pritožbi.

Takšna vloga, razen v izjemnih primerih, ne sme biti daljša od 2 do 3 strani in mora biti omejena na kratek povzetek posebnih razlogov, zaradi katerih je, po mnenju tožeče stranke, replika potrebna. Predlog mora biti sam po sebi razumljiv, ne da bi bilo treba pogledati v pritožbeno vlogo ali odgovor na pritožbo.

48.

Sodišče lahko odloči, da se ustna obravnava ne opravi, če nobena od strank ni predlagala, da se ji omogoči, da ustno pojasni svoja stališča (člen 44a in 120 poslovnika). V praksi se ustna obravnava, kolikor zanjo ni bil podan predlog, redko opravi.

V predlogu je treba navesti razloge, zaradi katerih stranka želi ustno podati navedbe. Obrazložitev mora izhajati iz konkretne ocene koristnosti ustnega podajanja navedb za zadevno stranko, v njej je treba navesti elemente v spisu ali argumentacijo, za katere ta stranka meni, da jih je potrebno razviti ali še dodatno zavrniti na obravnavi. Splošna obrazložitev, ki se sklicuje na pomembnost zadeve ali vprašanj, o katerih je treba odločiti, ne zadostuje.

49.

Pred začetkom obravnave se zastopnike in odvetnike povabi na kratek sestanek s sodečim senatom, ki je namenjen pripravi obravnave. Sodnik poročevalec in generalni pravobranilec lahko ob tej priložnosti opredelijo točke, glede katerih so zaželena dodatna pojasnila v ustni obravnavi.

50.

Podajanje ustnih navedb pred občnim senatom, velikim senatom ali senatom petih sodnikov je omejeno na največ 30 minut in na največ 15 minut pred senatom treh sodnikov. Podajanje ustnih navedb intervenienta je pred vsemi senati omejeno na največ 15 minut.

Podaljšanje tega časa preko navedenih omejitev se izjemoma lahko dovoli na obrazložen predlog, naslovljen na predsednika zadevnega senata. Navedeni predlog mora Sodišče prejeti čim prej, vendar najkasneje dva tedna pred rokom za obravnavo.

V vabilu na obravnavo so zastopniki in odvetniki povabljeni, da sodnega tajnika obvestijo o predvidenem trajanju podajanja ustnih navedb. Ti podatki služijo načrtovanju dela Sodišča in senatov, najavljenega časa se ne sme prekoračiti.

51.

Sodniki in generalni pravobranilec, ki obravnavajo zadevo, so preko pisnih vlog že dobro seznanjeni z zadevo, njenim predmetom, tožbenimi razlogi in navedbami, ki so jih stranke predložile. Namen ustnega obravnavanja ni na novo predstaviti stališča stranke, temveč osvetliti točke, za katere zastopnik ali odvetnik meni, da so posebej pomembne, zlasti tiste, ki so bile navedene v morebitnem predlogu za obravnavo (glej zgoraj točka 48). Treba se je izogniti ponavljanju tistega, kar je že bilo navedeno v pisnih vlogah; če je to potrebno pri podajanju ustnih navedb zadostuje že sklicevanje nanje.

Ustno podajanje navedb je priporočljivo začeti s predstavitvijo njihove strukture.

52.

Člani senata zelo pogosto spremljajo podajanje ustnih navedb preko simultanega prevajanja. Zaradi potreb tolmačenja je treba govoriti v normalnem ritmu in ne prehitro, uporabljati kratke stavke in enostavne strukture.

Odsvetujemo branje vnaprej napisanega besedila. Zaželeno je, da se govori na podlagi dobro strukturiranih zapiskov. Vendarle, če je podajanje ustnih navedb pripravljeno v pisni obliki je pri pripravi besedila priporočljivo upoštevati dejstvo, da ga je treba ustno predstaviti, in naj se zato kar najbolj približa ustni predstavitvi. Zaradi lažjega tolmačenja zastopnike in odvetnike naprošamo, da morebitno besedilo ali pisni osnutek svojih navedb vnaprej poš-ljejo po telefaksu na Oddelek za tolmačenje (Faks (352) 4303-3697).

Cour de justice des Communautés européennes

L-2925 LUXEMBOURG