EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023XC0228(05)

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil 2023/C 72/12

C/2023/1382

UL C 72, 28.2.2023, p. 54–57 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

28.2.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 72/54


Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 72/12)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Gemlik Zeytini“

EU št.: PDO-TR-02618 – 10.7.2020

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Gemlik Zeytini“

2.   Država članica ali tretja država:

Turčija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Gemlik Zeytini“ so namizne oljke, pridobljene iz celih oljk, katerih barva sega od vinsko rdeče, temnejše rjave do črne ter za katere so značilni tanka kožica, debelo meso in manjša okroglasta koščica. Oljke „Gemlik Zeytini“ se predelujejo na dva načina. Pri prvem dobimo „vložene oljke“, tako da se oljke „Gemlik Zeytini“ predelajo v slanici z uporabo morske soli in vode ter pod pritiskom težkih kamnov. Pri drugem, imenovanem sele, se oljke „Gemlik Zeytini“ nasolijo in zapakirajo brez uporabe vode. Podvrsti načina sele sta kuru sele (suhe), pri katerem se uporabi le morska sol, in yağlı sele (oljnate), pri katerem se dodajo nekatera rastlinska olja, kot sta koruzno ali sončnično olje. Navedena rastlinska olja, ki se uporabijo pri načinu yağlı sele (oljnate), niso pomembna za povezavo ali specifičnost proizvoda. Oljkam „Gemlik Zeytini“ se pri načinu yağlı sele doda koruzno ali sončnično olje v količini, ki znaša od 3 % do 5 % teže oljk v pakiranju. Oljke so naravno fermentirane, brez alkalne obdelave. Oljke niso zdrobljene ali poškodovane. Nimajo tujkov, tujih vonjav ali insektov. Oljke ne smejo imeti napak.

Meso je gladko, vlažno in zelo aromatično ter se z lahkoto loči od koščice. Razmerje med težo mesa in težo koščice je med 6 : 1 in 7 : 1.

Kožica oljk „Gemlik Zeytini“ je tanka in se dobro drži mesa.

Oljke „Gemlik Zeytini“ so majhne do srednje velike. Velikost oljk je od 201 do 410 plodov na kilogram.

Oljke „Gemlik Zeytini“ imajo visoko vsebnost olja, in sicer med 28 % in 35 %.

Glavna terpena pri oljkah „Gemlik Zeytini“ sta α-ciklogeraniol (zeleno in sladko) in (E,E)-α-farnezen (lesnato). Kemijska razlika med območjem Gemlik in drugimi območji znaša 4,00–5,00 ppm.

Predelane oljke „Gemlik Zeytini“ se delijo glede na število plodov na kilogram: oljke, ki jih je med 201 in 230, so X-Large (XL), med 231 in 260 so Large (L), med 261 in 290 so Medium (M), med 291 in 320 so Small (S), med 321 in 350 so X-Small (XS), med 351 in 380 so 2X Small (2XS), zadnji razred pa je med 381 in 410 oziroma 3X Small (3XS).

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Oljke „Gemlik Zeytini“ se proizvajajo izključno iz zrelih plodov sort gemlik, gemlik 21 in gemlik 27, ki pripadajo vrsti Olea europaea L. Vseh drugih sort, ki se primešajo med obiranjem, je lahko največ 5 %.

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Pridelava nepredelanih oljk in njihova predelava morata potekati na razmejenem geografskem območju.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Poleg obveznih navedb, ki jih zahteva zakonodaja o označevanju in predstavitvi živil, se pri označevanju navedejo:

ime označbe „Gemlik Zeytini“,

ime podjetja in naslov ali kratko ime in naslov ali registrirana znamka proizvajalca,

logotip ZOP Evropske unije,

oznaka s hologramom, logotipom in kodo QR, ki potrjuje pristnost.

Image 1

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje zajema okrožja Gemlik, İznik, Mudanya in Orhangazi v provinci Bursa v južnem delu turške pokrajine Marmara.

5.   Povezava z geografskim območjem

Vzročna povezava

Značilnosti oljk „Gemlik Zeytini“ temeljijo na podnebnih razmerah (temperatura in padavine), geografiji (nadmorska višina), sestavi tal in znanju o predelavi namiznih oljk, ki so ga z leti razvili lokalni proizvajalci iz okrožij Gemlik, Iznik, Mudanya in Orhangazi. Sorte gemlik, gemlik 21 in gemlik 27, ki pripadajo vrsti Olea europaea L., so dobro prilagojene območju, plodovi teh sort pa imajo nekatere drugačne lastnosti v primerjavi z drugimi območji.

Posebnosti geografskega območja

Podnebne značilnosti, zaradi katerih imajo oljke „Gemlik Zeytini“ visoko vsebnost olja, gladko in vlažno meso ter zelo aromatičen okus, so posledica zavetnih zalivov v okrožjih Gemlik in Mudanya ter dejstva, da okrožji Orhangazi in Iznik ležita blizu zaliva in ob jezeru, zato imajo oljke, gojene in predelane v teh štirih okrožjih, podobne kakovostne lastnosti. Oljčna drevesa zahtevajo povprečno temperaturo 15–20 °C v dobi cvetenja in zorenja plodov ter najmanj 5 °C v obdobju od zorenja do obiranja. Poleg tega potrebujejo določeno hladnejše obdobje v času oblikovanja cvetnih popkov. Oljke so zelo občutljive na nizke temperature in se poškodujejo, če najnižja dnevna temperatura pade pod –7 °C. Bursa ima prehodno podnebje, ki je zelo primerno za gojenje kakovostnih oljk. Prehodno podnebje je mešanica značilnosti sredozemskega in črnomorskega podnebja. Kar zadeva podnebje, se lahko šteje za nekakšen prehod med Črnim in Sredozemskim morjem. Povprečna dnevna temperatura na geografskem območju je najmanj 5,8 °C januarja in 6,8 °C februarja, kar je za hladno obdobje zelo primerno. Maja, tj. v dobi cvetenja, je najnižja povprečna temperatura 16,9 °C, v dobi zorenja plodov pa znaša 21,1 °C. Te temperaturne vrednosti predstavljajo skoraj optimalne rastne razmere za oljke in omogočajo velik donos. Temperatura zraka vpliva na debelino in oprijem kožice oljk „Gemlik Zeytini“. Zaradi prehodnega podnebja so temperature v fazi rasti oljk hladnejše. Na drugih območjih pri višjih temperaturah plodovi razvijejo obrambni mehanizem z odebelitvijo kožice za zaščito pred visokimi temperaturami. Oljke „Gemlik Zeytini“ imajo tanko kožico, ki se močno drži mesa. Zaradi te lastnosti oljk „Gemlik Zeytini“ strokovnjaki in potrošniki med uživanjem oljk v ustih ne zaznajo kožice.

Temperatura in nadmorska višina vplivata na količino in vrsto terpenov (aromatičnih spojin), po katerih se loči okus sort gemlik, gemlik 21 in gemlik 27. Oljke s toplejših območij z nižjimi nadmorskimi višinami vsebujejo večjo količino terpenov kot oljke s hladnejših območij z višjimi nadmorskimi višinami. Ker geografsko območje leži na hladnejšem območju z visoko nadmorsko višino, ki znaša povprečno 112 m, je mogoče oljke „Gemlik Zeytini“, gojene na geografskem območju, razločiti od oljk, gojenih na toplejših območjih, z višjo vsebnostjo terpenov. Glavna terpena pri oljkah „Gemlik Zeytini“ sta α-ciklogeraniol (zeleno in sladko) in (E,E)-α-farnezen (lesnato). Kemijska razlika med območjem Gemlik in drugimi območji znaša 4,00–5,00 ppm.

Ena od najbolj razlikovalnih lastnosti oljk „Gemlik Zeytini“ je njihova izrazita črna barva. Na obarvanost oljk „Gemlik Zeytini“ vpliva temperatura. Optimalna dnevna temperatura za sintezo antocianinov je med 25 °C in 30 °C, nad temperaturo med 30 °C in 35 °C pa se sinteza antocianinov zmanjša. Poleg tega pomanjkanje svetlobe povzroči poznejše obarvanje in upočasni tvorjenje aromatičnih snovi, potrebnih za okus.

Padavinski režim na območju vpliva na donos in kakovost proizvoda. Količina padavin aprila (61,8 mm) vpliva na donos, količina padavin septembra (43,7 mm) pa na velikost oljk in njihovo vsebnost olja.

Glede na sestavo je 63 % tal glinasto-ilovnatih, 20 % ilovnatih in 17 % glinastih. Ugotovljeno je bilo, da se oljke najbolje razvijajo na ilovnatih tleh. Taka vrsta tal zadržuje vodo in omogoča, da oljke oblikujejo močnejše korenine in dajejo večji donos. Očitno je, da ima območje primerne lastnosti tal za gojenje oljk. V okrožjih Orhangazi, Gemlik, Mudanya in Iznik je več kot 60 % vseh kmetijskih površin namenjenih gojenju oljk.

Oljke „Gemlik Zeytini“ v provinci Bursa gojijo in predelujejo že zelo dolgo. Poleg tega oljke „Gemlik Zeytini“, proizvedene v okrožjih Gemlik in Mudanya, slovijo že od nekdaj. Z raziskavo, opravljeno v otomanskih arhivih, je bilo ugotovljeno, da so v času Otomanskega cesarstva oljke v teh okrožjih proizvajali za mornarico in vladarje. V tistem času se je proizvodnja oljk ohranila zaradi dobrega okusa in kakovosti črnih namiznih oljk, proizvedenih v okrožjih Gemlik, Mudanya Iznik in Orhangazi. V otomanskih arhivih hranijo 107 zapisov za okrožje Gemlik, 86 za okrožje Mudanya, 13 za okrožje Orhangazi in 11 za okrožje Iznik.

Poleg zgodovinskega slovesa oljk „Gemlik Zeytini“ slovi tudi način predelave, po istem območju pa je poimenovana tudi tehnika predelave, in sicer „predelane po gemliško“. Oljke fermentirajo v bazenih z vodo in soljo brez uporabe dodatkov. Pri predelavi po gemliško se osmoza pospeši. S tem se prepreči mehčanje in tekstura oljk „Gemlik Zeytini“ se učvrsti.

Pri predelavi po gemliško grenkost delno preide v slanico, ob sadežni aromi pa ostane v oljkah tudi rahlo grenak okus. Poleg tega pri tem načinu predelave oljke „Gemlik Zeytini“ dobijo kiselkast okus.

Predelava po gemliško pri oljkah na način salamura: oljke se oberejo, ko se meso plodu obarva vijolično 2 mm globoko od koščice. Prepeljejo se v obrat za predelavo. Po razvrščanju po velikosti in sortiranju se operejo in položijo v betonske bazene ali posode iz polietilena, poliestra ali steklenih vlaken. Ti se napolnijo s pitno vodo (12 % celotne teže oljk). Slanica vsebuje približno 8–14 % morske soli. Oljke se pokrijejo z deskami in težkimi kamni (10–25 % celotne teže oljk), da med fermentacijo ostanejo potopljene v slanici. Zaradi visokega osmotskega tlaka, ki ga povzroči uporaba soli, se oljke razgrenijo in v 6–9 mesecih postanejo užitne. Uporabi se lahko tudi fermentacija z zračenjem, da se pospeši in skrajša fermentacija. Obdobje fermentacije tako traja približno 5 mesecev. Med fermentacijo se slanica zamenja po kontroli soli in pH. Slanost v posodah se preverja na dva ali tri dni in po potrebi se doda sol. Namen tega je, da oljke dobijo obliko, ki je na obeh straneh rahlo ploščata in ki jo potrošniki še posebno cenijo.

Oljke na način sele: obrane oljke se operejo, razvrstijo po velikosti ter solijo in zapakirajo brez vode. Oljke in sol (10–14 % soli v celotni teži oljk) se položijo v vsebnike v izmeničnih plasteh. Ta neposredni stik plodov s soljo omogoča, da sol z lahkoto prodre v oljke. Enkrat na dva do tri dni se plastični vsebniki obrnejo in potresejo, da se poveča stik oljk s soljo. Ta faza traja vsaj tri do štiri mesece. Po postopku razgrenitve postane kožica oljk zelo nagubana.

Posebnosti proizvoda

Posebnosti oljk „Gemlik Zeytini“ so povezane z:

njihovo tanko kožico, ki se močno drži mesa. Lastnosti kožice se spreminjajo tudi s spremembami podnebnih razmer;

največjim številom 410 plodov na kilogram;

največjim deležem soli 14 % (v posodi s slanico);

debelim mesom;

okroglo obliko plodu, majhno koščico;

čvrsto teksturo;

zelo sadežno aromo;

majhno grenkostjo in kislostjo;

izrazito črno barvo.

Te lastnosti temeljijo na sortah gemlik, gemlik 21 in gemlik 27, ki pripadajo vrsti Olea europaea L. in ki jih na tem območju goji že veliko generacij. Podnebje, sestava tal in geografija vplivajo na velikost, barvo, obliko, kožico in aromo oljk, človeški dejavniki pa na teksturo in okus proizvoda.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.


Top