(3)

Schengensko območje se je v zadnjih letih soočilo z izzivi brez primere, ki po svoji naravi niso bili omejeni na ozemlje posamezne države članice. Ti izzivi so poudarili dejstvo, da je ohranjanje javnega reda in varnosti na schengenskem območju skupna odgovornost, ki zahteva skupno in usklajeno ukrepanje med državami članicami in na ravni Unije. Izpostavili so tudi vrzeli v obstoječih pravilih, ki urejajo delovanje schengenskega območja na zunanjih in notranjih mejah, ter potrebo po oblikovanju močnejšega in trdnejšega okvira, ki bo omogočal učinkovitejši odziv na izzive, s katerimi se sooča schengensko območje.

(3)

Schengensko območje se je v zadnjih letih soočilo z izzivi brez primere, ki po svoji naravi niso bili omejeni na ozemlje posamezne države članice. Ti izzivi so poudarili dejstvo, da je ohranjanje javnega reda in varnosti na schengenskem območju skupna odgovornost, ki zahteva skupno in usklajeno ukrepanje med državami članicami in na ravni Unije. Izpostavili so tudi vrzeli v obstoječih pravilih, ki urejajo delovanje schengenskega območja , med drugim na zunanjih in notranjih mejah, ter potrebo po oblikovanju močnejšega in trdnejšega okvira, ki bo omogočal učinkovitejši odziv na izzive, s katerimi se sooča schengensko območje.

(4)

Nadzor meja na zunanjih mejah ni le v interesu države članice, na zunanjih mejah katere se opravlja, temveč v interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor na svojih notranjih mejah, in celotne Unije. Države članice morajo zagotoviti visoke standarde pri upravljanju svojih zunanjih meja, tudi z okrepljenim sodelovanjem med mejnimi policisti, policijo, carino in drugimi ustreznimi organi. Unija zagotavlja dejavno podporo s finančnimi sredstvi, ki jih zagotavljajo agencije, zlasti pa z evropsko mejno in obalno stražo ter z upravljanjem schengenskega ocenjevalnega mehanizma. Pravila, ki se uporabljajo za zunanje meje, je treba okrepiti , da bi se bolje odzvali na nove izzive, ki so se nedavno pojavili na zunanjih mejah.

(4)

Nadzor meja na zunanjih mejah ni le v interesu države članice, na zunanjih mejah katere se opravlja, temveč v interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor na svojih notranjih mejah, in celotne Unije. Države članice morajo zagotoviti visoke standarde pri upravljanju svojih zunanjih meja, tudi z okrepljenim sodelovanjem med mejnimi policisti, policijo, carino in drugimi ustreznimi organi. Unija zagotavlja dejavno podporo s finančnimi sredstvi, ki jih zagotavljajo agencije, zlasti pa z evropsko mejno in obalno stražo ter z upravljanjem schengenskega ocenjevalnega mehanizma. Pravila, ki se uporabljajo za zunanje meje, je treba učinkovito in uspešno izvajati , da bi se bolje odzvali na nove izzive, ki se pojavljajo na zunanjih mejah.

(8)

Prav tako je treba okrepiti pravila in zaščitne ukrepe v pravu Unije, da se državam članicam omogoči hitro ukrepanje proti primerom instrumentalizacije migrantov. To instrumentalizacijo je treba razumeti, da se nanaša na primer, ko tretja država sproža nezakonite migracijske tokove v Unijo z dejavnim spodbujanjem ali olajševanjem prihodov državljanov tretjih držav na zunanje meje držav članic, kadar taki ukrepi kažejo na namero , da destabilizira Unijo kot celoto ali posamezno državo članico, ter lahko narava takih ukrepov ogrozi temeljne državne funkcije , vključno z ozemeljsko celovitostjo, vzdrževanjem javnega reda in miru ali varovanjem njene nacionalne varnosti.

(8)

Prav tako je treba učinkovito izvajati pravila in zaščitne ukrepe v pravu Unije, da se državam članicam omogoči hitro ukrepanje proti primerom instrumentalizacije migrantov. To instrumentalizacijo je treba razumeti, da se nanaša na primer, ko tretja država ali njen sponzorirani akter dejavno podpira večje število državljanov tretjih držav pri poskusih vstopa v državo članico nezakonito in v velikem številu z namenom , da destabilizira Unijo ali posamezno državo članico, če lahko prizadeta država članica ustrezno utemelji, zakaj narava takih dejanj ogroža temeljne državne funkcije, vzdrževanje javnega reda in miru ali varovanje njene nacionalne varnosti , ter če Evropski svet kot nujno zadevo potrdi, da se Unija ali ena ali več njenih držav članic sooča z instrumentalizacijo migrantov .

(9)

Instrumentalizacija migrantov se lahko nanaša na primere, ko tretja država dejavno spodbuja ali olajšuje nedovoljeno potovanje državljanov tretjih držav z olajševanjem ali spodbujanjem potovanja na svoje ozemlje, da bi dosegli zunanjo mejo držav članic, lahko pa se nanaša tudi na dejavno spodbujanje ali olajševanje nedovoljenega potovanja državljanov tretjih držav, ki so že v tej tretji državi. Instrumentalizacija migrantov lahko vključuje tudi uvedbo prisilnih ukrepov, katerih namen je preprečiti državljanom tretjih držav, da bi obmejna območja tretje države, ki instrumentalizira državljane tretjih držav, zapustili v kateri koli drugi smeri kot prek države članice.

(9)

Instrumentalizacija migrantov se lahko nanaša na primere iz točke 27 člena 1(1)(b) , ko tretja država dejavno olajšuje nedovoljeno potovanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo z olajševanjem potovanja na svoje ozemlje, da bi dosegli zunanjo mejo držav članic, lahko pa se nanaša tudi na dejavno olajševanje nedovoljenega potovanja državljanov tretjih držav, ki so že v tej tretji državi. Instrumentalizacija migrantov lahko vključuje tudi uvedbo prisilnih ukrepov, katerih namen je preprečiti državljanom tretjih držav, da bi obmejna območja tretje države, ki instrumentalizira državljane tretjih držav, zapustili v kateri koli drugi smeri kot prek države članice. Primeri, v katerih so nedržavni akterji vpleteni v organizirani kriminal, zlasti v tihotapljenje, se ne bi smeli šteti za instrumentalizacijo migrantov, če cilj ni destabilizirati Unije ali države članice. Nadalje za instrumentalizacijo ne bi smele šteti dejavnosti humanitarne pomoči.

(10)

Unija bi morala za podporo državam članicam, ki se soočajo z instrumentalizacijo, uporabiti vsa orodja iz svojega nabora diplomatskih, finančnih in operativnih ukrepov. Pri izbiri sredstev za obravnavanje pojava instrumentalizacije bi bilo treba dati prednost diplomatskim prizadevanjem Unije ali zadevne države članice. Unija lahko to po potrebi dopolni z uvedbo omejevalnih ukrepov.

(10)

Unija bi morala za podporo državam članicam, ki se soočajo z instrumentalizacijo, uporabiti vsa orodja iz svojega nabora diplomatskih, finančnih in operativnih ukrepov. Pri izbiri sredstev za obravnavanje pojava instrumentalizacije bi bilo treba dati prednost diplomatskim prizadevanjem Unije ali zadevne države članice. To bi bilo treba dopolniti z ustreznimi preventivnimi ukrepi Unije, ki bi zajemali tretje države, odgovorne za instrumentalizacijo, in države izvora instrumentaliziranih migracij.

(11)

Hkrati pa je poleg teh ukrepov treba dodatno okrepiti sedanja pravila v zvezi z nadzorom zunanjih meja in varovanjem meje. Za dodatno pomoč državi članici, ki se sooča z instrumentalizacijo migrantov, Uredba (EU) XXX/XXX dopolnjuje pravila o nadzoru meje z določitvijo posebnih ukrepov na področju azila in vračanja , pri čemer spoštuje temeljne pravice zadevnih posameznikov, zlasti z zagotavljanjem spoštovanja pravice do azila ter zagotavljanjem potrebne pomoči, ki jo nudijo agencije ZN in druge ustrezne organizacije.

(11)

V celoti je treba izvajati sedanja pravila v zvezi z nadzorom zunanjih meja in varovanjem meje, pri čemer je treba spoštovati temeljne pravice posameznikov, ki iščejo zatočišče, zlasti z zagotavljanjem spoštovanja pravice do azila ter zagotavljanjem potrebne pomoči, ki jo nudijo agencije ZN in druge ustrezne organizacije , še posebej mladoletnikom brez spremstva .

(12)

V primeru instrumentalizacije bi zadevna država članica morala zlasti imeti možnost, da z zaprtjem nekaterih mejnih prehodov obmejni promet po potrebi omeji na najmanjšo možno mero, hkrati pa zagotavlja dejanski in učinkovit dostop do postopkov mednarodne zaščite. Pri vsaki taki odločitvi bi bilo treba upoštevati, ali je Evropski svet priznal, da se Unija ali ena ali več njenih držav članic sooča z instrumentalizacijo migrantov. Poleg tega bi bilo treba pri vseh takih omejitvah v celoti upoštevati pravice državljanov Unije, državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja na podlagi mednarodnega sporazuma, in državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije ali so imetniki vizumov za dolgoročno prebivanje, ter njihovih družinskih članov. Poleg tega bi bilo treba take omejitve uporabljati na način, ki zagotavlja spoštovanje obveznosti v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite, zlasti načela nevračanja.

(12)

V primeru instrumentalizacije , kot je opredeljena v točki 27 člena 1(1)(b), bi zadevna država članica morala zlasti imeti možnost, da z zaprtjem nekaterih mejnih prehodov obmejni promet po potrebi omeji na najmanjšo možno mero, hkrati pa zagotavlja dejanski in učinkovit dostop do postopkov mednarodne zaščite. Pri vsaki taki odločitvi bi bilo treba upoštevati, ali je Evropski svet priznal, da se Unija ali ena ali več njenih držav članic sooča z instrumentalizacijo migrantov. Poleg tega pri vseh takih omejitvah ne bi smeli omejiti pravic državljanov Unije, državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja na podlagi mednarodnega sporazuma, in državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas v skladu z nacionalnim pravom ali pravom Unije ali so imetniki vizumov za dolgoročno prebivanje, ter njihovih družinskih članov. Poleg tega bi bilo treba take omejitve uporabljati na način, ki zagotavlja spoštovanje obveznosti v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite, zlasti načela nevračanja.

(14)

Na podlagi člena 41(1) Uredbe (EU) 2019/1896 mora izvršni direktor Evropske agencije za mejno in obalno stražo priporočiti državi članici, naj zaprosi, da Agencija začne, izvaja ali prilagodi svojo podporo za obravnavanje ugotovljenih groženj in izzivov na zunanjih mejah, kadar so izpolnjeni pogoji iz navedene določbe. Potreba po podpori Agencije se lahko pokaže zlasti v primerih, ko je Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvedla posebno oceno ranljivosti v zvezi z instrumentalizacijo migrantov. Na podlagi rezultatov te ocene ranljivosti ali ob dodelitvi kritične stopnje vpliva enemu ali več odsekom zunanje meje in ob upoštevanju ustreznih elementov načrtov za ravnanje v izrednih razmerah države članice, analize tveganja Agencije in analitske plasti evropske slike razmer izvršni direktor v skladu s členom 41(1) Uredbe (EU) 2019/1896 priporoči zadevni državi članici, naj zaprosi, da Agencija začne, izvaja ali prilagodi svojo podporo. Ta pristojnost izvršnega direktorja ne posega v splošno podporo, ki jo Agencija lahko zagotavlja državam članicam.

(14)

Na podlagi člena 41(1) Uredbe (EU) 2019/1896 mora izvršni direktor Evropske agencije za mejno in obalno stražo priporočiti državi članici, naj zaprosi, da Agencija začne, izvaja ali prilagodi svojo podporo za obravnavanje ugotovljenih groženj in izzivov na zunanjih mejah, kadar so izpolnjeni pogoji iz navedene določbe.

(15)

Poleg tega bi morala zadevna država članica v primeru instrumentalizacije migrantov okrepiti nadzor meje , po potrebi tudi z dodatnimi ukrepi za preprečevanje nezakonitih prehodov ter uporabo dodatnih virov in tehničnih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja meje . Takšna tehnična sredstva bi lahko vključevala sodobne tehnologije, vključno z brezpilotnimi zrakoplovi in tipali gibanja, ter mobilne enote. Uporaba takšnih tehničnih sredstev, zlasti tehnologij, ki omogočajo zbiranje osebnih podatkov, mora temeljiti na jasno opredeljenih določbah nacionalnega prava in se izvajati v skladu z njimi.

(15)

Poleg tega bi morala zadevna država članica v primeru instrumentalizacije migrantov , kot je opredeljena v točki 27 člena 1(1)(b) in kot taka potrjena s strani Evropskega sveta, okrepiti nadzor meje z dodatnimi viri in tehničnimi sredstvi, vključno s sodobnimi tehnologijami, za obravnavanje poskusov množičnih nezakonitih prehodov meja . Takšna tehnična sredstva bi lahko vključevala sodobne tehnologije, kot so brezpilotni zrakoplovi in tipala gibanja, ter mobilne enote. Uporaba takšnih tehničnih sredstev, zlasti tehnologij, ki omogočajo zbiranje osebnih podatkov, mora temeljiti na jasno opredeljenih določbah nacionalnega prava in se izvajati v skladu z njimi ter sodno prakso Sodišča Evropske unije .

(16)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da kot poseben odziv na instrumentalizacijo migrantov v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, določi ustrezne standarde za varovanje meje, zlasti v zvezi z novimi tehnologijami, ki jih lahko uporabljajo države članice, pri čemer naj upošteva vrsto meje (kopenska, morska ali zračna), stopnjo vpliva, ki se vsakemu odseku zunanje meje dodeli v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2019/1896, in druge ustrezne dejavnike.

(16)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da kot poseben odziv na grožnje, izzive in šibke točke na zunanjih mejah v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, določi ustrezne skupne standarde za varovanje meje, zlasti v zvezi z novimi tehnologijami, ki jih lahko uporabljajo države članice, pri čemer naj upošteva vrsto meje (kopenska, morska ali zračna), stopnjo vpliva, ki se vsakemu odseku zunanje meje dodeli v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2019/1896, in druge ustrezne dejavnike.

(17)

Na območju brez nadzora na notranjih mejah bi bilo treba osebam omogočati prosto in varno gibanje med državami članicami. V zvezi s tem bi bilo treba pojasniti, da prepoved nadzora na notranjih mejah ne posega v pristojnost držav članic, da na svojem ozemlju, vključno na svojih notranjih mejah, izvajajo kontrole za namene, ki niso nadzor meje. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da pristojni nacionalni organi, vključno z zdravstvenimi organi ter organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, načeloma še naprej lahko izvajajo kontrole v okviru izvajanja javnih pooblastil, določenih v nacionalnem pravu.

(17)

Na območju brez nadzora na notranjih mejah bi bilo treba osebam omogočati prosto in varno gibanje med državami članicami. V zvezi s tem bi bilo treba pojasniti, da prepoved nadzora na notranjih mejah ne posega v pristojnost držav članic, da na svojem ozemlju, vključno na svojih notranjih mejah, izvajajo kontrole za namene, ki niso nadzor meje. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da pristojni organi na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni , vključno z zdravstvenimi organi ter organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, načeloma še naprej lahko izvajajo kontrole v okviru izvajanja javnih pooblastil, določenih v nacionalnem pravu.

(18)

Prepoved nadzora na notranjih mejah sicer zajema tudi kontrole z enakim učinkom, vendar se kontrole, ki jih izvajajo pristojni organi, ne bi smele šteti za enakovredne izvajanju mejnih kontrol, kadar njihov cilj ni nadzor meje, kadar temeljijo na splošnih informacijah in izkušnjah pristojnih organov v zvezi z morebitnimi grožnjami javni varnosti ali javnemu redu, vključno kadar so namenjene boju proti nedovoljenemu bivanju ali prebivanju ter čezmejnemu kriminalu, povezanemu z nedovoljenimi migracijami, kadar so načrtovane in se izvajajo na način, ki se jasno razlikuje od sistematičnih kontrol oseb na zunanjih mejah, in kadar se izvajajo na prometnih vozliščih, kot so pristanišča, železniške ali avtobusne postaje in letališča ali neposredno v vozilih za prevoz potnikov, ter kadar temeljijo na analizi tveganja.

(20)

Boj proti nezakonitemu prebivanju ali bivanju ter čezmejnemu kriminalu, povezanemu z nedovoljenimi migracijami, kot so trgovina z ljudmi, tihotapljenje migrantov in ponarejanje listin ter druge oblike čezmejnega kriminala, bi lahko zajemal zlasti ukrepe, ki omogočajo preverjanje identitete, državljanstva in rezidenčnega statusa oseb, če so ta preverjanja nesistematična in se izvajajo na podlagi analize tveganja.

(24)

Zagotoviti je treba, da bodo kontrole, ki jih izvajajo države članice pri izvajanju nacionalnih pristojnosti, ostale popolnoma skladne z območjem brez nadzora na notranjih mejah. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča se s povečanjem znakov, da imajo kontrole, ki jih izvajajo države članice na svojih obmejnih območjih, enakovreden učinek kot nadzor meje, pri čemer se upoštevajo cilj teh kontrol, njihov ozemeljski obseg in morebitne razlike v primerjavi s kontrolami, ki se izvajajo na preostalem ozemlju zadevne države članice, povečuje potreba po strogih in podrobnih pravilih in omejitvah, ki določajo pogoje, pod katerimi lahko države članice izvajajo svoja policijska pooblastila na obmejnem območju.

(24)

Zagotoviti je treba, da bodo kontrole, ki jih izvajajo države članice pri izvajanju nacionalnih pristojnosti, ostale popolnoma skladne z območjem brez nadzora na notranjih mejah. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča se s povečanjem znakov, da imajo kontrole, ki jih izvajajo države članice na svojih obmejnih območjih, enakovreden učinek kot nadzor meje, pri čemer se upoštevajo cilj teh kontrol, njihov ozemeljski obseg in morebitne razlike v primerjavi s kontrolami, ki se izvajajo na preostalem ozemlju zadevne države članice, povečuje potreba po strogih in podrobnih pravilih in omejitvah, ki določajo pogoje, pod katerimi lahko države članice izvajajo svoja policijska ali druga javna pooblastila na obmejnem območju.

(25)

Sprejeti je treba ukrepe za obravnavanje nedovoljenega gibanja nezakonito bivajočih državljanov tretjih držav na območju brez nadzora na notranjih mejah. Za okrepitev delovanja schengenskega območja bi morale imeti države članice možnost, da sprejmejo dodatne ukrepe za boj proti nedovoljenemu gibanju med državami članicami in nezakonitemu bivanju. Kadar nacionalni organi države članice za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj primejo nezakonito bivajoče državljane tretjih držav na notranjih mejah v okviru čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja, bi morali imeti ti organi možnost, da tem osebam zavrnejo pravico do vstopa ali bivanja na svojem ozemlju in jih predajo državi članici, iz katere so vstopile. Država članica, neposredno iz katere je oseba prišla, bi prijete državljane tretjih držav morala sprejeti.

(25)

Sprejeti je treba ukrepe za obravnavanje nedovoljenega gibanja nezakonito bivajočih državljanov tretjih držav na območju brez nadzora na notranjih mejah.

(26)

Postopek, po katerem lahko država članica preda nezakonito bivajoče državljane tretjih držav državi članici, neposredno iz katere so osebe prišle, bi moral potekati hitro, vendar bi morali zanj veljati zaščitni ukrepi in bi se moral izvajati ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in načela nediskriminacije iz člena 21 Listine, da se prepreči rasno profiliranje. Organi bi morali imeti možnost, da preverijo ustrezne informacije o gibanju zadevnih oseb, ki so organom neposredno na voljo. Take informacije lahko vključujejo objektivne elemente, na podlagi katerih bi organi lahko ugotovili, da je oseba pred kratkim pripotovala iz druge države članice, kot je posedovanje dokumentov, vključno s potrdili ali računi, ki dokazujejo nedavno potovanje iz druge države članice. Državljani tretjih držav, ki so predmet postopka predaje, bi morali prejeti utemeljeno odločitev v pisni obliki. Odločitev bi sicer morala biti takoj izvršljiva, vendar bi bilo treba državljanu tretje države zagotoviti učinkovito pravno sredstvo, da se pritoži zoper odločitev o predaji ali zahteva revizijo te odločitve. To pravno sredstvo ne bi smelo imeti odložilnega učinka.

(27)

Postopek predaje iz te uredbe ne bi smel vplivati na obstoječo možnost držav članic, da državljane tretjih držav brez urejenega statusa vrnejo v skladu z dvostranskimi sporazumi ali dogovori iz člena 6(3) Direktive 2008/115/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o vračanju), kadar so take osebe odkrite zunaj okoliša notranjih meja. Za lažjo uporabo teh sporazumov in dopolnitev cilja varovanja območja brez notranjih meja bi bilo treba državam članicam omogočiti, da sklenejo nove sporazume ali dogovore in posodobijo obstoječe. Komisijo bi bilo treba obvestiti o vseh takih spremembah ali posodobitvah novih sporazumov ali dogovorov. Če je država članica sprejela državljana tretje države na podlagi postopka iz te uredbe ali na podlagi dvostranskega sporazuma ali dogovora, bi zadevna država članica v skladu z direktivo o vračanju morala izdati odločbo o vrnitvi. Za zagotovitev skladnosti med novimi postopki iz te uredbe in obstoječimi pravili o vračanju državljanov tretjih držav je potrebna ciljno usmerjena sprememba člena 6(3) direktive o vračanju.

(29)

Poleg tega lahko resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti izhaja tudi iz obsežnega nedovoljenega gibanja migrantov brez urejenega statusa med državami članicami, zaradi česar nastajajo razmere, ki na splošno obremenjujejo vire in zmogljivosti pristojnih nacionalnih služb, tako da druga sredstva, predvidena v tej uredbi, ne zadostujejo za obravnavanje teh prihodov in gibanja. V zvezi s tem bi države članice morale imeti možnost, da se oprejo na objektivna in količinsko opredeljena poročila o nedovoljenem gibanju, kadar so na voljo, zlasti kadar jih pristojne agencije Unije redno pripravljajo v skladu s svojimi pooblastili. Država članica bi morala imeti možnost, da informacije, ki jih zagotovijo agencije, uporabi v oceni tveganja za dokazovanje izjemne narave ugotovljene grožnje, ki izhaja iz nedovoljenega gibanja, in s tem upraviči ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah.

(34)

Da se zagotovi skladnost z načelom sorazmernosti, bi bilo treba sklep Sveta sprejeti za omejeno obdobje do šest mesecev, ki se lahko podaljša na podlagi rednega pregleda na predlog Komisije, dokler se ta grožnja nadaljuje . Prvotni sklep bi moral vključevati oceno pričakovanega učinka sprejetih ukrepov, vključno z njihovimi negativnimi stranskimi učinki, da se ugotovi, ali je nadzor na notranjih mejah upravičen ali pa bi se lahko namesto tega učinkovito izvajali manj omejevalni ukrepi. Pri nadaljnjih sklepih bi bilo treba upoštevati razvoj ugotovljene grožnje. Države članice bi morale nemudoma uradno obvestiti Komisijo in države članice o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v skladu s sklepom Sveta.

(34)

Da se zagotovi skladnost z načelom sorazmernosti, bi bilo treba sklep Sveta sprejeti za omejeno obdobje do šest mesecev, ki se lahko podaljša na skupno največ 24 mesecev na podlagi rednega pregleda na predlog Komisije, če ta grožnja še traja . Prvotni sklep bi moral vključevati oceno pričakovanega učinka sprejetih ukrepov, vključno z njihovimi negativnimi stranskimi učinki, da se ugotovi, ali je nadzor na notranjih mejah upravičen ali pa bi se lahko namesto tega učinkovito izvajali manj omejevalni ukrepi. Pri nadaljnjih sklepih bi bilo treba upoštevati razvoj ugotovljene grožnje. Države članice bi morale nemudoma uradno obvestiti Komisijo in države članice o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v skladu s sklepom Sveta.

(35)

Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bi morala biti še vedno mogoča tudi, kadar še vedno obstajajo resne pomanjkljivosti pri upravljanju zunanjih meja, ki ogrožajo splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah. Obdobja, v katerih so države članice uvedle nadzor meje zaradi nujnosti razmer ali za katera je Svet sklenil, da priporoča ponovno uvedbo nadzora, ker grožnja zadeva znatno število držav članic, se ne bi smela šteti v dveletno obdobje, ki se uporablja za ponovno uvedbo na podlagi resnih pomanjkljivosti na zunanjih mejah.

(35)

Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bi morala biti še vedno mogoča tudi, kadar še vedno obstajajo resne pomanjkljivosti pri upravljanju zunanjih meja, ki ogrožajo splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah. Obdobja, v katerih so države članice uvedle nadzor meje zaradi nujnosti razmer ali za katera je Svet sklenil, da priporoča ponovno uvedbo nadzora, ker grožnja zadeva znatno število držav članic, bi se morala šteti v dveletno obdobje, ki se uporablja za ponovno uvedbo na podlagi resnih pomanjkljivosti na zunanjih mejah.

(38)

Da se omejijo škodljive posledice ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, bi morali vsako odločitev o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah po potrebi spremljati blažilni ukrepi. Ti ukrepi bi morali vključevati ukrepe za zagotovitev nemotenega tranzita blaga, osebja prevoznikov in pomorščakov z vzpostavitvijo „zelenih voznih pasov“. Poleg tega bi države članice za upoštevanje potrebe po zagotovitvi gibanja oseb, katerih dejavnosti so lahko bistvene za ohranjanje dobavne verige ali zagotavljanje bistvenih storitev, morale uporabljati tudi obstoječe smernice o čezmejnih delavcih45. Glede na navedeno bi bilo treba pri pravilih za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah upoštevati smernice in priporočila, ki so bila med pandemijo COVID-19 sprejeta kot zanesljiva varnostna mreža za enotni trg za zagotovitev, da jih države članice po potrebi uporabljajo kot blažilne ukrepe med ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Opredeliti bi bilo treba zlasti ukrepe za zagotovitev neprekinjenega delovanja enotnega trga ter zaščito interesov čezmejnih regij in mest, ki tvorijo eno urbano območje, na primer z dovoljenji ali odstopanji za prebivalce čezmejnih regij.

(38)

Da se omejijo škodljive posledice ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, bi morali vsako odločitev o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah po potrebi spremljati blažilni ukrepi. Ti ukrepi bi morali vključevati ukrepe za zagotovitev nemotenega tranzita blaga, osebja prevoznikov in pomorščakov z vzpostavitvijo „zelenih voznih pasov“. Poleg tega bi države članice za upoštevanje potrebe po zagotovitvi gibanja oseb, katerih dejavnosti so lahko bistvene za ohranjanje dobavne verige ali zagotavljanje bistvenih storitev, morale uporabljati tudi obstoječe smernice o čezmejnih delavcih45. Glede na navedeno bi bilo treba pri pravilih za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah upoštevati smernice in priporočila, ki so bila med pandemijo COVID-19 sprejeta kot zanesljiva varnostna mreža za enotni trg za zagotovitev, da jih države članice po potrebi uporabljajo kot blažilne ukrepe med ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Ob upoštevanju vloge lokalnih in regionalnih oblasti v čezmejnih regijah bi bilo treba opredeliti zlasti ukrepe za zagotovitev neprekinjenega delovanja enotnega trga ter zaščito interesov čezmejnih regij in mest, ki tvorijo eno urbano območje, na primer z dovoljenji ali odstopanji za prebivalce čezmejnih regij.

(45)

Da bi bila mogoča naknadna analiza odločitve o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, bi za države članice tudi po odpravi nadzora morala veljati obveznost, da Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložijo poročilo o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah. Kadar se nadzor izvaja dlje časa, je treba takšno poročilo predložiti tudi po dvanajstih mesecih in nato vsako leto, če se nadzor izjemoma ohrani, in sicer dokler se nadzor ohranja.  V  poročilu bi bilo treba zlasti opisati začetno in naknadno oceno nujnosti nadzora na notranjih mejah in spoštovanje meril za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Komisija bi morala v izvedbenem aktu sprejeti predlogo in jo objaviti na spletu.

(45)

Da bi bila mogoča tekoča in naknadna analiza odločitve o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah, bi za države članice morala veljati obveznost, da Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložijo redna poročila o ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah , dokler ta nadzor traja, in končno poročilo po odpravi nadzora . Kadar se nadzor izvaja dlje časa, je treba poročila o tekoči oceni predložiti vsakih šest mesecev, končno naknadno poročilo pa mora biti predloženo, potem ko je nadzor na notranjih mejah odpravljen . V  poročilih bi bilo treba zlasti opisati začetno in naknadno oceno nujnosti nadzora na notranjih mejah in spoštovanje meril za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Komisija bi morala v izvedbenem aktu sprejeti predloge in jih objaviti na spletu.

b)

dodajo se naslednje točke 27 do 30:

b)

dodajo se naslednje točke 27 do 30:

„27.

‚instrumentalizacija migrantov‘ se nanaša na primer, ko tretja država sproža nezakonite migracijske tokove v Unijo z dejavnim spodbujanjem ali olajševanjem gibanja državljanov tretjih držav na zunanje meje, na svoje ozemlje ali z njega in nato na te zunanje meje, kadar taki ukrepi kažejo na namero tretje države , da destabilizira Unijo ali državo članico, kadar lahko narava takih ukrepov ogrozi temeljne državne funkcije , vključno z ozemeljsko celovitostjo, vzdrževanjem javnega reda in miru ali varovanjem njene nacionalne varnosti;

„27.

‚instrumentalizacija migrantov‘ se nanaša na primer, ko tretja država ali njen sponzorirani akter dejavno podpira večje število državljanov tretjih držav pri poskusih vstopa v državo članico nezakonito in v velikem številu z namenom, da destabilizira Unijo ali državo članico, če lahko prizadeta država članica ustrezno utemelji, zakaj narava takih dejanj ogroža temeljne državne funkcije, vzdrževanje javnega reda in miru ali varovanje njene nacionalne varnosti , ter če Evropski svet kot nujno zadevo potrdi, da se Unija ali ena ali več njenih držav članic sooča z instrumentalizacijo migrantov ;

28.

‚nujno potovanje‘ pomeni potovanje v zvezi z nujno funkcijo ali potrebo, pri čemer se upoštevajo vse veljavne mednarodne obveznosti Unije in držav članic, navedene v Prilogi XI;

28.

‚nujno potovanje‘ pomeni potovanje v zvezi z nujno funkcijo ali potrebo, pri čemer se upoštevajo vse veljavne mednarodne obveznosti Unije in držav članic, navedene v Prilogi XI;

29.

‚nenujno potovanje‘ pomeni potovanje za druge namene kot nujno potovanje;

29.

‚nenujno potovanje‘ pomeni potovanje za druge namene kot nujno potovanje;

30.

‚prevozna vozlišča‘ pomenijo letališča, morska ali rečna pristanišča, železniške ali avtobusne postaje.“;

30.

‚prevozna vozlišča‘ pomenijo letališča, morska ali rečna pristanišča, železniške ali avtobusne postaje.“;

(2)

v členu 5 se doda nov odstavek 4:

(2)

v členu 5 se doda nov odstavek 4:

(a)

oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije;

(a)

oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije;

(b)

državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas na podlagi Direktive Sveta 2003/109/ES56, oseb, ki imajo pravico do prebivanja na podlagi drugih instrumentov Unije ali nacionalnega prava ali ki imajo nacionalne vizume za prebivanje za daljši čas, ter njihovih družinskih članov;

(b)

državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas na podlagi Direktive Sveta 2003/109/ES56, oseb, ki imajo pravico do prebivanja na podlagi drugih instrumentov Unije ali nacionalnega prava ali ki imajo nacionalne vizume za prebivanje za daljši čas, ter njihovih družinskih članov;

(c)

državljanov tretjih držav, ki prosijo za mednarodno zaščito.“

(c)

državljanov tretjih držav, ki prosijo za mednarodno zaščito. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je prosilcem za mednarodno zaščito na voljo zadostno število odprtih in dostopnih registracijskih točk, med drugimi mejnih prehodov, da se zagotovi učinkovita zaščita pred vračanjem, vključno s pravico do vložitve prošnje za mednarodno zaščito, in da se vzpostavijo ustrezni zaščitni ukrepi za obravnavo ranljivih oseb. “

(3)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

(5)

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

(5)

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

(a)

izvajanje policijskih ali drugih javnih pooblastil s strani pristojnih organov držav članic na njihovem ozemlju, vključno z njihovimi območji notranjih meja v skladu z nacionalnim pravom, če izvajanje teh pooblastil nima enakovrednega učinka kot mejna kontrola.

(a)

izvajanje policijskih ali drugih javnih pooblastil s strani pristojnih organov držav članic na njihovem ozemlju, vključno z njihovimi območji notranjih meja v skladu z nacionalnim pravom, če izvajanje teh pooblastil nima enakovrednega učinka kot mejna kontrola.

Izvajanje pooblastil s strani pristojnih organov se zlasti ne sme šteti za enakovredno izvajanju mejne kontrole, kadar:

Izvajanje pooblastil s strani pristojnih organov se zlasti ne sme šteti za enakovredno izvajanju mejne kontrole, kadar:

(b)

možnost, da država članica izvaja varnostno kontrolo oseb, ki jo v skladu s pravom vsake države članice v prevoznih vozliščih izvajajo pristojni organi, in sicer pristojni organi ali prevozniki, pod pogojem, da se ta kontrola izvaja tudi pri osebah, ki potujejo znotraj države članice;

(b)

možnost, da država članica izvaja varnostno kontrolo oseb, ki jo v skladu s pravom vsake države članice v prevoznih vozliščih izvajajo pristojni organi, in sicer pristojni organi ali prevozniki, pod pogojem, da se ta kontrola izvaja tudi pri osebah, ki potujejo znotraj države članice;

(c)

možnost države članice, da z zakonodajo določi obveznost posedovanja ali nošenja dokazil in listin;

(c)

možnost države članice, da z zakonodajo določi obveznost posedovanja ali nošenja dokazil in listin;

(d)

možnost države članice, da z zakonom predpiše obveznost državljanov tretjih držav, da se prijavijo na njenem ozemlju v skladu z določbami člena 22 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (v nadaljnjem besedilu: Schengenska konvencija);

(d)

možnost države članice, da z zakonom predpiše obveznost državljanov tretjih držav, da se prijavijo na njenem ozemlju v skladu z določbami člena 22 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (v nadaljnjem besedilu: Schengenska konvencija);

(e)

preverjanje podatkov o potnikih, ki potujejo na območju brez nadzora na notranjih mejah, ki ga lahko iz varnostnih razlogov v ustreznih zbirkah podatkov o osebah v skladu z veljavno zakonodajo izvajajo pristojni organi.“;

(e)

preverjanje podatkov o potnikih, ki potujejo na območju brez nadzora na notranjih mejah, ki ga lahko iz varnostnih razlogov v ustreznih zbirkah podatkov o osebah v skladu z veljavno zakonodajo izvajajo pristojni organi.“;

(6)

vstavi se naslednji člen 23a:

(a)

zadevni državljan tretje države ne izpolnjuje pogojev za vstop iz člena 6(1) oziroma jih ne izpolnjuje več;

(b)

za državljana tretje države ne velja odstopanje iz člena 6(5)(a);

(c)

državljan tretje države je prijet v okviru čezmejnega operativnega policijskega sodelovanja, zlasti med skupnimi policijskimi patruljami;

(d)

na podlagi informacij, ki so neposredno na voljo organom, ki so osebo prijele, vključno z izjavami zadevne osebe, identifikacijskimi, potovalnimi ali drugimi dokumenti, najdenimi na tej osebi, in rezultati iskanja v ustreznih nacionalnih podatkovnih zbirkah in podatkovnih zbirkah Unije, obstajajo jasni znaki, da je državljan tretje države prispel neposredno iz druge države članice.

(8)

člen 25 Uredbe se nadomesti z naslednjim:

(8)

člen 25 Uredbe se nadomesti z naslednjim:

(a)

dejavnosti, povezanih s terorizmom ali organiziranim kriminalom;

(a)

dejavnosti, povezanih s terorizmom ali organiziranim kriminalom;

(b)

obsežnih izrednih razmer v javnem zdravju;

(b)

obsežnih izrednih razmer v javnem zdravju;

(c)

razmer, za katere je značilno obsežno nedovoljeno gibanje državljanov tretjih držav med državami članicami, kar ogroža splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah;

(c)

obsežnih ali odmevnih mednarodnih dogodkov, kot so športni, poslovni ali politični dogodki.

(d)

obsežnih ali odmevnih mednarodnih dogodkov, kot so športni, poslovni ali politični dogodki.

(9)

za členom 25 se vstavi nov člen 25a:

(9)

za členom 25 se vstavi nov člen 25a:

(10)

člen 26 Uredbe se nadomesti z naslednjim:

(10)

člen 26 Uredbe se nadomesti z naslednjim:

(a)

ustreznost ukrepa ponovne uvedbe nadzora na notranji meji, pri čemer upošteva naravo ugotovljene resne grožnje in zlasti, ali je verjetno, da bo grožnja javnemu redu ali notranji varnosti s ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah ustrezno odpravljena;

(a)

uporabo alternativnih ukrepov, na primer sorazmernih kontrol, ki bi se izvajale v okviru zakonitega izvajanja pooblastil iz člena 23(a);

(b)

verjeten vpliv takega ukrepa na:

(b)

ustreznost ukrepa ponovne uvedbe nadzora na notranji meji, pri čemer upošteva naravo ugotovljene resne grožnje in zlasti, ali je verjetno, da bo grožnja javnemu redu ali notranji varnosti s ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah ustrezno odpravljena;

—

gibanje oseb na območju brez nadzora na notranjih mejah in

—

delovanje čezmejnih regij ob upoštevanju močnih družbenih in gospodarskih vezi med njimi.

(c)

verjeten vpliv takega ukrepa na:

—

gibanje oseb na območju brez nadzora na notranjih mejah in

—

delovanje čezmejnih regij ob upoštevanju močnih družbenih in gospodarskih vezi med njimi.

(a)

uporabo alternativnih ukrepov, na primer sorazmernih kontrol, ki bi se izvajale v okviru zakonitega izvajanja pooblastil iz člena 23(a);

(a)

uporabo alternativnih ukrepov, na primer sorazmernih kontrol, ki bi se izvajale v okviru zakonitega izvajanja pooblastil iz člena 23(a);

(b)

uporabo postopka iz člena 23a;

(b)

oblikami policijskega sodelovanja, kakor so določene v pravu Unije, vključno z zadevami, kot so skupne patrulje, skupne operacije, skupne preiskovalne enote, čezmejna zasledovanja ali čezmejni nadzor.

(c)

oblikami policijskega sodelovanja, kakor so določene v pravu Unije, vključno z zadevami, kot so skupne patrulje, skupne operacije, skupne preiskovalne enote, čezmejna zasledovanja ali čezmejni nadzor.

(11)

člen 27 Uredbe se nadomesti z naslednjim:

(11)

člen 27 Uredbe se nadomesti z naslednjim:

(a)

razloge za ponovno uvedbo ali podaljšanje, vključno z vsemi ustreznimi podrobnimi podatki o dogodkih, ki resno ogrožajo javni red države članice ali njeno notranjo varnost;

(a)

razloge za ponovno uvedbo ali podaljšanje, vključno z vsemi ustreznimi podrobnimi podatki o dogodkih, ki resno ogrožajo javni red države članice ali njeno notranjo varnost , in razloge, zakaj alternativni ukrepi ne bi bili ustrezni ;

(b)

obseg predlagane ponovne uvedbe ali podaljšanja, s posebno navedbo dela ali delov notranjih meja, na katerih je treba ponovno uvesti ali podaljšati nadzor meje;

(b)

obseg predlagane ponovne uvedbe ali podaljšanja, s posebno navedbo dela ali delov notranjih meja, na katerih je treba ponovno uvesti ali podaljšati nadzor meje;

(c)

imena odobrenih mejnih prehodov;

(c)

imena odobrenih mejnih prehodov;

(d)

datum in trajanje načrtovane ponovne uvedbe ali podaljšanja;

(d)

datum in trajanje načrtovane ponovne uvedbe ali podaljšanja;

(e)

premisleke o nujnosti in sorazmernosti iz člena 26(1) in, v primeru podaljšanja, člena 26(2);

(e)

premisleke o nujnosti in sorazmernosti iz člena 26(1) in, v primeru podaljšanja, člena 26(2);

(f)

kadar je ustrezno, ukrepe, ki naj bi jih sprejele druge države članice.

(f)

kadar je ustrezno, ukrepe, ki naj bi jih sprejele druge države članice.

(12)

vstavi se naslednji člen 27a:

(12)

vstavi se naslednji člen 27a:

(13)

člen 28 Uredbe se nadomesti z naslednjim:

(13)

člen 28 se nadomesti z naslednjim:

(14)

člen 31 se spremeni:

(14)

člen 31 se spremeni:

(a)

člen 31 postane odstavek 1;

(a)

člen 31 postane odstavek 1;

(b)

doda se naslednji odstavek 2:

(b)

doda se naslednji odstavek 2:

(a)

podrobnostih o notranjih mejah, na katerih bo ponovno uvedla nadzor meje;

(b)

razlogih za predlagano ponovno uvedbo;

(c)

imenih odobrenih mejnih prehodov;

(d)

datumu in trajanju načrtovane ponovne uvedbe;

(e)

kadar je ustrezno, ukrepih, ki naj bi jih sprejele druge države članice.

(a)

podrobnostih o notranjih mejah, na katerih bo ponovno uvedla nadzor meje;

(b)

razlogih za predlagano ponovno uvedbo;

(c)

imenih odobrenih mejnih prehodov;

(d)

datumu in trajanju načrtovane ponovne uvedbe;

(e)

kadar je ustrezno, ukrepih, ki naj bi jih sprejele druge države članice.

(15)

člen 33 Uredbe se nadomesti z naslednjim:

(15)

člen 33 Uredbe se nadomesti z naslednjim:

(19)

doda se nova Priloga XII:

„PRILOGA XII

DEL A

Postopek za predajo oseb, prijetih na notranjih mejah

[1. – 7.]

DEL B

Standardni postopek za predajo oseb, prijetih na notranjih mejah

[…]“.