Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022IR4074

    Mnenje Evropskega odbora regij – Pravični in trajnostni prehod v premogovno in energetsko intenzivnih regijah

    COR 2022/04074

    UL C 498, 30.12.2022, p. 36–38 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    30.12.2022   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 498/36

    Mnenje Evropskega odbora regij – Pravični in trajnostni prehod v premogovno in energetsko intenzivnih regijah

    (2022/C 498/07)

    Glavna poročevalka:

    Sari RAUTIO (FI/EPP), predsednica uprave, zdravstveno okrožje Häme

    Referenčni dokument:

    Zaprosilo češkega predsedstva Sveta EU z dne 16. junija 2022

    POLITIČNA PRIPOROČILA

    EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR),

    1.

    		 pozdravlja cilj za podnebno nevtralno Evropsko unijo do leta 2050, za dosego katerega bo v evropskih občinah in regijah potreben digitalni in zeleni prehod, ki bo bistveno vplival na način dela in življenja ljudi;

    2.

    		 poudarja, da je zaradi vojaške agresije, ki jo je Rusija začela februarja 2022, pravični prehod postal težji, a hkrati nujnejši, saj mora Evropa v kratkem času postati manj odvisna od zunanje oskrbe z energijo; poudarja, da je treba prehod na nizkoogljično družbo doseči ob upoštevanju potreb najbolj ranljivih državljanov ter z ustvarjanjem novih delovnih mest in enakih možnosti v podeželskih regijah in regijah, odvisnih od premoga;

    3.

    		 pozdravlja, da so države članice predložile 74 načrtov, ki temeljijo na različnih značilnostih posameznih regij; poudarja, da so spreminjajoče se svetovne razmere privedle do energetske krize, zaradi katere so morale nekatere države članice začasno poiskati prožne regionalne rešitve za doseganje ciljev programa;

    4.

    		 poudarja, da so postopki za odobritev načrtov zapleteni in da se nekatere regije soočajo s težavami pri pravočasnem načrtovanju in izvajanju projektov, saj je bil večji del skupnih razpoložljivih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost načrtovan za obdobje 2021–2023, tako da je le malo možnosti za trajnostno izvajanje projektov proti koncu programskega obdobja; obžaluje, da je Evropska komisija ocenila in odobrila le del programov, in jo poziva, naj razmisli o podaljšanju roka za porabo sredstev iz Sklada za pravični prehod, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost;

    5.

    		 meni, da bi bilo treba na podlagi teh izhodišč za uspešno delovanje sklada pregledati njegov časovni okvir;

    6.

    		 poudarja, da bi bilo treba Sklad za pravični prehod vključiti v kohezijsko politiko, da bi lahko v celoti izkoristili sinergije in učinke prelivanja;

    7.

    		 opozarja, da se je treba pri pravičnem prehodu osredotočiti na regije, v katerih bo preobrazba korenitejša, s tem povezana tveganja pa večja, saj se izhodiščni položaj držav članic in regij zelo razlikuje. Uspeh sklada je odvisen od največjih držav upravičenk Poljske in Nemčije, ki skupaj prejmeta približno tretjino vseh njegovih sredstev (skoraj 33 %). Velike upravičenke do teh sredstev so tudi Romunija, Češka in Bolgarija. Teh pet držav članic skupaj je upravičenih do skoraj 60 % sredstev. Uspeh celotnega programa bo odvisen od pravočasne izvedbe načrtov teh držav članic (območni načrti za pravični prehod);

    8.

    		 poudarja, da je treba v okviru Sklada za pravični prehod nujno upoštevati sedanjo veliko energetsko krizo. Vsaj kratkoročno ta tudi resno ogroža pravični in zeleni prehod. Zlasti energetika, energetsko intenzivne industrijske panoge, predelovalna industrija ter mala in srednja podjetja se trenutno soočajo z ogromnimi cenovnimi pritiski, ki dodatno obremenjujejo zeleni prehod; poudarja, da je ogljična nevtralnost, za katero si prizadeva industrija, odvisna tudi od razpoložljivosti zelene električne energije za proizvodnjo vodika in alternativnih virov energije, ki nadomeščajo zemeljski plin; pozdravlja, da ima lahko Sklad za pravični prehod vlogo pri doseganju tega cilja;

    9.

    		 poudarja, da je bil Sklad za pravični prehod zasnovan z manjšim obsegom kot tradicionalni strukturni skladi, vendar se nekateri njegovi cilji prekrivajo; poziva regije, naj izkoristijo sinergije med programi kohezijske politike;

    10.

    		 poziva k izvajanju močnejše socialne komponente v okviru Sklada za pravični prehod kot lokalnega instrumenta z močno vključenostjo socialnih partnerjev, in se zavzema za to, da se kot glavni element sklada ohrani lokalni pristop od spodaj navzgor, saj vsaka regija predstavlja edinstven socialno-ekonomski ekosistem;

    11.

    		 ugotavlja, da so osnova in cilji Sklada za pravični prehod trdni in da ima pomembno vlogo za regije, pa tudi za industrijske panoge v prehodu; zato je treba zagotoviti čim večjo prožnost mehanizma v zvezi z ukrepi, upravičenimi do financiranja, da se doseže gospodarska diverzifikacija območij; opozarja, da se za razliko od strukturnih skladov s sprejeto uredbo podpirajo velika podjetja in podjetja, vključena v sistem za trgovanje z emisijami, ki so kot morebitni upravičenci vključeni v uredbo o Skladu za pravični prehod; poudarja, da bi bilo treba prihodnji Sklad za pravični prehod v celoti vključiti v uredbo o skupnih določbah in pri tem spoštovati načelo partnerstva, njegov proračun pa bi moral dopolnjevati sedanja sredstva za kohezijo;

    12.

    		 poudarja, da bi morale te spremembe sklada zaradi različnih regionalnih procesov prehoda na ogljično nevtralnost vključevati metodologijo za regionalno dodeljevanje sredstev, ki bi bila skladna s čim večjim področjem uporabe in merili za geografsko dodeljevanje sredstev, ki bolje ustrezajo teritorialni raznolikosti EU;

    13.

    		 poziva k jasni zavezanosti vzpostavitvi Sklada za pravični prehod 2.0, ki bi vključeval več regij, ki se soočajo z izzivi zelenega prehoda v predelovalni industriji in drugih industrijskih panogah, ter k široki razpravi o področju uporabe in obsegu tega instrumenta v okviru priprave naslednjega večletnega finančnega okvira;

    14.

    		 poudarja, da je združevanje proračunskih sredstev EU iz večletnega finančnega okvira s prihodki iz mehanizma za okrevanje in odpornost (od leta 2021 do leta 2023) regijam povzročilo precejšnje težave pri načrtovanju in izvajanju projektov, saj je bil večji del skupnih razpoložljivih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost načrtovan za obdobje 2021–2023, tako da je le malo možnosti za trajnostno izvajanje projektov proti koncu programskega obdobja;

    15.

    		 poudarja pomen dejavnega vključevanja vseh regij v EU v doseganje podnebnih ciljev za leti 2030 in 2050, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen; poziva zasebni sektor, naj posodobi svoje načrte, da bodo upoštevane potrebe po energiji in dolgoročni trajnostni razvoj;

    16.

    		 ugotavlja, da zaradi sedanje energetske krize in negotovih svetovnih političnih razmer postaja poleg podnebju prijazne proizvodnje energije vse pomembnejše tudi vprašanje zanesljive oskrbe z energijo. Ta vidik je zlasti pomemben za energetsko intenzivne industrijske panoge, nenazadnje pa tudi za porabo energije v gospodinjstvih;

    17.

    		 predlaga, naj EU podpre zlasti regije, ki so najbolj odvisne od fosilnih goriv, da bi preprečili, da bi se regije pri prihodnjih naložbah še bolj oddaljile; poudarja, da morajo biti sredstva EU, ki so na voljo regijam, ciljno usmerjena, da se čim bolje dosežejo njihovi cilji;

    18.

    		 opozarja, da bi bilo treba dodatno pozornost nameniti posebnim okoliščinam otokov in najbolj oddaljenih regij, ki se soočajo z resnimi socialno-ekonomskimi izzivi, zlasti regij, ki so izolirane in močno odvisne od fosilnih goriv;

    19.

    		 v zvezi s tem opozarja na poseben položaj, ki ga imajo najbolj oddaljene regije zaradi svojih potreb; zaradi majhnosti, oddaljenosti in izoliranosti so zelo odvisne od fosilnih goriv in se ne morejo priključiti na celinsko omrežje; kljub temu te regije niso bile zajete v Sklad za pravični prehod;

    20.

    		 se zaveda, da Sklad za pravični prehod sam ne bo rešil podnebne krize, ima pa lahko pri tem pomembno vlogo; poudarja, da bi ga bilo treba v različnih regijah EU čim bolj učinkovito in v zadostni meri uporabljati za naložbe, da bi v celoti izkoristili njegov učinek; opozarja, da nosilci odločanja na lokalni in regionalni ravni ter strokovnjaki, ki na primer pripravljajo programe Sklada za pravični prehod, te pogosto težko povežejo z večjimi naložbami centralne vlade ali vzpostavijo sodelovanje;

    21.

    		 ugotavlja, da sta proizvodnja energije in oskrba odjemalcev (industrija in potrošniki) pogosto v rokah velikih ali celo mednarodnih podjetij, kar otežuje sodelovanje z vidika regionalnih in lokalnih oblasti;

    22.

    		 poudarja, da je zeleni prehod v energetskem sektorju postopen in da bo kljub sedanjemu intenzivnemu razvoju proizvodov in preskušanju novih tehnologij dobil pravi zagon šele v 30. letih 21. stoletja;

    23.

    		 poudarja, da je ruska agresija v Ukrajini, ki utegne biti dolgotrajna, povečala pomen energetske varnosti po vsej Evropi. Pri vseh rešitvah energetske politike v prihodnjih letih je treba upoštevati pomen zanesljive oskrbe z energijo, da bi dosegli dolgoročni cilj čiste, cenovno dostopne in zanesljive energije iz evropskega zelenega dogovora, ki je dobrodošel;

    24.

    		 poudarja, da cilji Sklada za pravični prehod prispevajo tudi k ciljem pozneje pripravljenega načrta REPowerEU. Slednje je treba upoštevati tudi pri izvajanju Sklada za pravični prehod v državah članicah in regijah;

    25.

    		 meni, da je za dosego najboljšega možnega pravičnega prehoda treba še naprej razvijati obstoječe finančne instrumente in postopke EU in jih prilagajati različnim razmeram, da bi lahko našli sinergije med različnimi programi;

    26.

    		 poudarja, da se programi kohezijske politike stalno ocenjujejo; poziva regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo, da bodo ti programi prispevali tudi k pravičnemu prehodu;

    27.

    		 poudarja, da so potrebne jasne smernice o morebitnih sinergijah s financiranjem iz ESS+ in drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva Evropsko komisijo, naj zadevnim regijam zagotovi dodatno strokovno pomoč, da bi se dosegli cilji Sklada za pravični prehod;

    28.

    		 meni, da sta od instrumentov kohezijske politike Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad primerna za zmanjšanje regionalnih razlik. Treba je izkoristiti sinergije za dosego najboljših rezultatov s sredstvi Sklada za pravični prehod;

    29.

    		 ugotavlja, da je cilj kohezijske politike EU doseči boljše ekonomsko, socialno in teritorialno ravnovesje v Evropi. Kohezijska politika mora postaviti temelje za dolgoročni teritorialni razvoj, ki bo prispeval k premagovanju nenadnih kriz in podprl gospodarsko okrevanje; poudarja, da je ukrepanje na lokalni in regionalni ravni še posebej pomembno za krepitev odpornosti na krize; poudarja, da zaradi krize ne bi smeli zanemariti dolgoročnih ciljev kohezijske politike;

    30.

    		 poudarja, da bi bilo treba pospešiti načrtovanje programov Sklada za pravični prehod, da bi pravočasno mobilizirali sredstva. Sredstva za mehanizem za okrevanje in odpornost so bila na voljo v enem letu. Evropska komisija in države članice so za vzpostavitev Sklada za pravični prehod potrebovale skoraj tri leta. Če se njegov program ne bo začel izvajati v letu 2022, obstaja tveganje, da bo skupna letna dodelitev v višini 25 % razpoložljivih sredstev izgubljena;

    31.

    		 poudarja, da bi morala Evropska komisija pravočasno predstaviti potrebne predloge za kontinuiteto načrtovanja programov Sklada za pravični prehod, in sicer v skladu z dolgoročnejšimi podnebnimi cilji; poziva sozakonodajalca, naj regije ustrezno vključi v prihodnji program sklada, in poziva k bolj participativnim elementom pri izvajanju območnih načrtov za pravični prehod, da bi se izognili odločitvam centralnega upravljanja brez upoštevanja dejanskih potreb regij;

    32.

    		 ugotavlja, da je treba cilje trajnostnega razvoja nujno vključiti v izvajanje vseh instrumentov. Iskanje najprimernejših in najučinkovitejših sredstev na regionalni ravni je lahko uspešno le, če so regije in mesta vključeni v vse faze načrtovanja in izvajanja.

    V Bruslju, 12. oktobra 2022

    Predsednik Evropskega odbora regij

    Vasco ALVES CORDEIRO

    Top