Pritožba, ki so jo Araceli García Fernández in drugi vložili 11. avgusta 2022 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji razširjeni senat) z dne 1. junija 2022 v zadevi T-523/17, Eleveté Invest Group in drugi/Komisija in EOR

(Zadeva C-541/22 P)

(2022/C 441/10)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Pritožniki: Araceli García Fernández, Faustino González Parra, Fernando Luis Treviño de Las Cuevas, Juan Antonio Galán Alcázar, Lucía Palazuelo Vallejo-Nágera, Macon, SA, Marta Espejel García, Memphis Investments Ltd, Pedro Alcántara de la Herrán Matorras, Pedro José de Jesús Benito Trebbau López, Pedro Regalado Cuadrado Martínez, María Rosario Mari Juan Domingo (zastopniki: B.M. Cremades Román, J. López Useros, S. Cajal Martín in P. Marrodán Lázaro, odvetniki)

Druge stranke v postopku: Eleveté Invest Group, SL, Antonio Bail Cajal, Carlos Sobrini Marín, Edificios 1326 de l'Hospitalet, SL, Juan José Homs Tapias, Anna María Torras Giro, Marbore 2000, SL, Tristán González del Valle, Evropska komisija, Enotni odbor za reševanje (EOR), Kraljevina Španija, Banco Santander, SA

Predlogi

Pritožniki Sodišču predlagajo, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožniki izpodbijajo ugotovitve o pravnih vprašanjih in izrek sodbe Splošnega sodišča, ker ta med drugim vsebuje več napak pri uporabi in razlagi prava Unije, nezadostno in protislovno obrazložitev ter napačno opredelitev dejstev in njihovih pravnih posledic ter napačno presojo dokazov.

Pritožniki v skladu s tem v utemeljitev svojih predlogov navajajo štiri pritožbene razloge.

V okviru prvega pritožbenega razloga pritožniki menijo, da je Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo člen 18 Uredbe (EU) št. 806/2014 (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje (Uredba o EMR).

V prvem delu prvega pritožbenega razloga se pritožniki sklicujejo na napačno razlago in uporabo člena 18(1)(a) Uredbe o EMR glede nujnosti likvidnostne pomoči, neizpolnitve dolžnosti zaupnosti in razlage načela dobrega upravljanja. V drugem delu prvega pritožbenega razloga se pritožniki sklicujejo na nezadostno obrazložitev in napačno razlago člena 18(1)(b) Uredbe o EMR. V zvezi s tem dokazujejo da Banco Popular Español (v nadaljevanju: BPE) ni bila insolventna in da je imel EOR na voljo manj škodljive alternative. Pritožniki v tretjem delu pritožbe zatrjujejo, da je Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo člen 18(1)(c) Uredbe o EMR.

Pritožniki v okviru drugega pritožbenega razloga menijo, da je Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo člen 20 Uredbe o EMR. V zvezi s tem se pritožniki sklicujejo na napačno razlago in uporabo člena 20(1), (5), (7), (9), (10) in (11) Uredbe o EMR. Pritožniki poleg tega v petem delu drugega pritožbenega razloga trdijo, da je Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo pravico do vpogleda v spis o razlastitvi, saj je njegovo razlogovanje v nasprotju z določbami Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Dodatnega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. V šestem delu drugega pritožbenega razloga pritožniki dokazujejo napačno uporabo prava pri presoji obveznosti obrazložitve.

Tretji pritožbeni razlog temelji na odškodninskem zahtevku, povezanem z razglasitvijo ničnosti spornega sklepa, s potrditvijo učinkov.

Pritožniki v okviru četrtega pritožbenega razloga menijo, da je Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo Uredbo o EMR glede zahtevka v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo, neodvisnega od zahteve za razglasitev ničnosti. V prvem delu četrtega pritožbenega razloga pritožniki analizirajo, kako je Splošno sodišče storilo očitno napako pri razlagi in uporabi uvodne izjave 116 ter členov 88 in 91 Uredbe o EMR in člena 339 PDEU ob uporabi ravni varstva, ki je precej nižja od tiste, ki jo določa Unija na področju reševanja bank. Sklicujejo se tudi na napačno razlago in uporabo Uredbe o EMR ob kršitvi dolžnosti skrbnega ravnanja. Nazadnje, v drugem delu četrtega pritožbenega razloga se pritožniki sklicujejo na napačno razlago in uporabo členov 20(15) in 20(16) Uredbe o EMR ter neobstoj obrazloženega odgovora.

(1)  UL 2014, L 225, str. 1.