1.

Ali upravičenec do državne pomoči, ki je bila nezakonito dodeljena z menjalno pogodbo in s katero je prejel gozdna zemljišča (državno premoženje v zasebnopravni obliki), ni zajet z opredelitvijo pojma „podjetje“, če iz letnega poročila izhaja, da opravlja gospodarsko dejavnost tako, da na zadevnem trgu ponuja blago in storitve, vendar, kot je razvidno iz točke 127 obrazložitve Sklepa Komisije (1) ne opravlja neposredne ali posredne gospodarske dejavnosti z zemljiščem, ki ga je pridobil z menjavo, ker nacionalno pravo določa objektivno prepoved, ki mu preprečuje spremembo namembnosti tega zemljišča ter pozidavo ali prodajo zemljišča, ki bi se izločilo iz nabora gozdnih zemljišč?

2.

Ali je treba določbo člena 107 PDEU razlagati in uporabljati tako, da je treba v zvezi s statusom „podjetja“ in pri uporabi meril za „podjetje“ dejstvo, da je upravičenec do nezakonito prejete državne pomoči vložil vlogo in dejansko opisal naložbeni projekt, ki naj bi bil izveden na državnem gozdnem zemljišču, prejetem z menjavo, in ki je pogoj za kasnejši začetek postopka izločitve zemljišč, prejetih zaradi pozidave, in podatke, ki so bili zbrani v zaključeni prvi fazi upravnega postopka za predhodno uskladitev, upoštevati kot pravno upoštevno okoliščino, ne glede na to, da zaradi moratorija parlamenta in pozneje uvedene zakonske določbe, ki vsebuje izrecno prepoved spremembe namembnosti in pozidave zemljišč, pridobljenih od države, objektivno ni mogoče izvesti tega naložbenega projekta?

3.

Ali je treba člen 107 PDEU in člen 16(3) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (2) razlagati tako, da v skladu z njima ni dopustno, da nacionalna ureditev, kot so določbe člena 1a, točki 2 in 4, (dopolnilnih določb) Zakon za darzhavnata sobstvenost, preprečuje določitev višine državne pomoči, prejete z menjavo gozdnih zemljišč (državno premoženje v zasebnopravni obliki), na podlagi tržne cene zemljišč, s tem, da za izračun določa tržne dejavnike in merila za vrednotenje, zaradi katerih izračunana vrednost odstopa od dejanske vrednosti zemljišča, in ali se s tako nacionalno ureditvijo v tem smislu krši načelo učinkovitosti?