Vissza az EUR-Lex kezdőlapjára

EUR-Lex Hozzáférés az európai uniós joghoz

Vissza az EUR-Lex kezdőlapjára

Ez a dokumentum az EUR-Lex webhelyről származik.

Használjon felül nyitó és záró idézőjeleket (""), ha pontos kifejezésre kíván rákeresni. Tegyen a keresett kifejezés végére csillagot (*), ha a kifejezés több változatát is be szeretné foglalni a keresésbe (pl.: szállít*, 32019R*). Használjon kérdőjelet (?), ha a keresőkifejezésben csak egyetlen karaktert szeretne helyettesíteni (pl. a tagállam?t kifejezéssel meg lehet találni a „tagállamát”, „tagállamit” és „tagállamot” szavakat).
Tanácsok a kereséshez
Részletesebb keresési feltételekre van szüksége? Használja a következő keresési felületet: Részletes keresés
Ön itt van

Dokumentum 52022XG0630(01)

Sklepi Sveta o obravnavi zunanje razsežnosti nenehno spreminjajoče se grožnje terorizma in nasilnega ekstremizma 2022/C 248/04

ST/10179/2022/INIT

UL C 248, 30.6.2022., 97—103. o. (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

30.6.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 248/97

Sklepi Sveta o obravnavi zunanje razsežnosti nenehno spreminjajoče se grožnje terorizma in nasilnega ekstremizma

(2022/C 248/04)

Uvod

1.

 Svet v skladu s Strateškim kompasom za varnost in obrambo, ki ga je Evropski svet potrdil 25. marca, priznava, da terorizem in nasilni ekstremizem v vseh svojih oblikah in ne glede na izvor še naprej predstavljata velik izziv v strateškem okolju, na katerega že vplivajo številni geopolitični premiki in vse večja nestabilnost. Zato ponovno potrjuje svojo neomajno odločenost, da državljane in državljanke EU zaščiti pred temi grožnjami in EU omogoči, da postane močnejši in zmogljivejši zagotovljalec varnosti, hkrati pa ponovno potrjuje svoje temeljne vrednote in načela v skladu z mednarodnim pravom, zlasti mednarodnim pravom o človekovih pravicah in humanitarnim pravom. V ta namen priznava potrebo po okrepljenih večstranskih prizadevanjih in intenzivnejšem sodelovanju s strateškimi mednarodnimi partnerji, kadar je to v interesu EU.

2.

 V zvezi s tem Svet ponovno najostreje obsoja neizzvano, neupravičeno in nezakonito vojaško agresijo Ruske federacije v Ukrajini, ki grobo krši mednarodno pravo in načela Ustanovne listine ZN ter ogroža evropsko in svetovno varnost in stabilnost. Izraža resno zaskrbljenost zaradi morebitnih dolgoročnih vplivov, ki bi jih ta agresija lahko imela na teroristično grožnjo v EU in po svetu.

3.

 Svet poudarja, da so ocena in zaveze iz Sklepov z dne 15. junija 2020 o zunanjem delovanju EU na področju preprečevanja in zatiranja terorizma in nasilnega ekstremizma še vedno relevantne. Skupaj s prejšnjimi sklepi z dne 9. februarja 2015 in 19. junija 2017 ter v skladu s strategijo EU za boj proti terorizmu iz leta 2005, evropsko agendo za varnost in globalno strategijo EU iz leta 2016, strategijo EU za varnostno unijo z dne 24. julija 2020 ter agendo EU za boj proti terorizmu z dne 9. decembra 2020 predstavljajo trden in dosleden politični okvir za ambiciozno evropsko delovanje na svetovni ravni.

4.

 Namen novih sklepov, ki jih je Svet sprejel danes, je torej zagotoviti, da bodo politične smernice, na katerih temelji naše skupno ukrepanje, še naprej prilagojene dejanski varnostni izpostavljenosti EU. V ta namen se sklepi osredotočajo na nedavne pomembne spremembe v naravi same grožnje, pa tudi v globalnem kontekstu, v katerem EU deluje za preprečevanje in zatiranje terorizma in nasilnega ekstremizma.

Nenehno razvijajoča se grožnja mednarodnega terorizma

5.

 Svet poudarja, da Daiš in Al Kaida ter z njima povezane skupine še vedno predstavljajo najizrazitejšo teroristično grožnjo na svetu. Daiš se je kljub izgubi ozemeljskega nadzora nad deli Iraka in Sirije ter stalnim in obsežnim napadom proti svojemu vodstvu namenoma vrnil v podtalen upor, hkrati pa si prizadeva za nadaljnjo destabilizacijo obeh držav, osvoboditev svojih pridržanih borcev, ohranitev vpliva in zadržanje lokalnih podpornikov, ohranitev virov financiranja in sčasoma obnovo zmogljivosti za ustvarjanje groženj. Glede na navedeno Svet poziva EU in njene države članice, naj se skupaj s svetovno koalicijo proti Daišu in drugimi ključnimi partnerji osredotočijo na krepitev svojega celovitega pristopa in ohranijo neomajno zavezanost boju proti terorizmu v Iraku in Siriji, obenem pa odločno obravnavajo grožnjo, ki jo predstavlja širitev globalnih mrež obeh terorističnih organizacij. Ponovno poudarja tudi potrebo po politični rešitvi konflikta v Siriji v skladu z RVSZN 2254.

6.

 Svet ugotavlja, da se več regij v Afriki sooča s posebej zaskrbljujočim širjenjem grožnje terorizma in nasilnega ekstremizma, tudi Sahel, kjer obstaja nevarnost prelivanja na Zahodno Afriko in Gvinejski zaliv. Glede na navedeno ponovno potrjuje svojo podporo pobudam pod afriškim vodstvom, katerih cilj je preprečevanje in zaščito civilnega prebivalstva postaviti v središče njihovih prizadevanj za boj proti terorizmu, kot je bilo navedeno na šestem vrhu EU-AU, ki je bil 17. in 18. februarja 2022 v Bruslju. Daišu in Al Kaidi je uspelo izkoristiti varnostne, ekonomske, socialne in upravljavske praznine ter tako spodbuditi ozemeljsko širitev z njima povezanih lokalnih skupin. Svet je zelo zaskrbljen zaradi sprememb demokratičnih načel in pravne države v vse večjem številu držav ter vse večje militarizacije in širjenja nasilnih akterjev v ranljivih regijah. S tega vidika izraža prepričanje, da namestitev domnevno zasebnih vojaških podjetij, kot je skupina Wagner, ki jo sponzorira Rusija, ki pod pretvezo boja proti terorizmu sodelujejo pri ropanju lokalnih naravnih virov, grobo kršijo človekove pravice in zaostrujejo etnične napetosti, dolgoročno služi interesom Daiša, Al Kaide in z njima povezanih skupin in organizacij.

7.

 Talibanski prevzem oblasti v Afganistanu pri EU vzbuja veliko zaskrbljenost v zvezi z bojem proti terorizmu, saj bi lahko imel učinek prelivanja na regionalni ravni in povzročil ponovno oživitev Daiševe province Horasan, ki zdaj predstavlja najbolj neposredno teroristično grožnjo v državi. Svet prav tako ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi povezav talibanov z jedrom Al Kaide in njegovo regionalno podružnico (Al Kaida na Indijski podcelini – AQIS), pri čemer ocenjuje, da bosta navedeni skupini dolgoročno verjetno izkoristili trenutne razmere, da bi med drugim z različnimi vrstami nedovoljene trgovine pridobili in zagotovili financiranje ter pritegnili nove rekrute, kar bi lahko privedlo do obnovljene zmogljivosti za neposredno grožnjo evropskim interesom. Opozarja na nedvoumno zahtevo, naj talibani prekinejo vse neposredne in posredne vezi z mednarodnim terorizmom, in bo še naprej pozorno spremljal razmere v skladu s sklepi, ki jih je sprejel 15. septembra 2021, in v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2593. Ob upoštevanju ukrepov, priporočenih v akcijskem načrtu EU za boj proti terorizmu v Afganistanu, je pripravljen uporabiti vsa ustrezna orodja, ki so mu na voljo, da Afganistan ne bi ponovno postal varno zatočišče za teroristične organizacije.

8.

 Svet poudarja, da se je treba spoprijeti s kritičnim izzivom, ki ga predstavlja sposobnost Daiša in Al Kaide za privabljanje doslej največjega števila podpornikov po vsem svetu. Kljub vojaškim neuspehom, ki sta jih v zadnjem času utrpeli obe organizaciji, stalna prisotnost številnih večinoma lokalnih, pa tudi tujih terorističnih borcev v številnih regijah, zlasti v Iraku in Siriji, še vedno predstavlja veliko varnostno tveganje. Svet ugotavlja, da ne more biti trajne zmage proti tem skupinam, če to vprašanje ne bo ustrezno obravnavano, in poudarja, da morajo EU in njene države članice nadalje razviti celovit pristop za preprečevanje novačenja terorističnih borcev med ranljivimi skupinami prebivalstva, vključno z mladimi, in sicer z obravnavanjem humanitarnih, socialnih in razvojnih potreb. Poudarja tudi, da je treba preprečiti neodkrite premestitve terorističnih borcev in njihovih družin, spodbujati odgovornost, opredeliti prilagojene strategije za deradikalizacijo, rehabilitacijo in reintegracijo, po potrebi zagotoviti ustrezno spremljanje oseb, obsojenih terorizma, med pridržanjem in po njem ter nuditi večjo podporo državam, ki jih pojav „povratnikov“ najbolj prizadane.

9.

 Svet priznava vse večjo grožnjo desničarskega nasilnega ekstremizma in terorizma, ki predstavljata resen svetovni izziv za EU in njene države članice. Nadnacionalne povezave med desničarskimi nasilnimi ekstremističnimi skupinami in posamezniki presegajo zgolj komunikacijo na internetu in zdaj vsebujejo usklajevanje, financiranje, novačenje in skupne operativne taktike. Poleg tega Svet ugotavlja, da narašča število nasilnih dejanj, povezanih z levičarskim nasilnim ekstremizmom in terorizmom, ki prav tako zahtevata nadaljnje pozorno spremljanje. Zato poziva k spodbujanju skupnega razumevanja grožnje in krepitvi mednarodnega sodelovanja v boju proti politično motiviranemu nasilnemu ekstremizmu in terorizmu, tudi na področjih protipropagande, izmenjave informacij, krepitve zmogljivosti in razširjanja najboljših praks, med drugim z razvijanjem kritičnega razmišljanja, digitalne pismenosti in javne varnosti na spletu ter s spodbujanjem medkulturnega dialoga in strpnosti z izobraževanjem na vseh ravneh.

10.

 Svet je zaskrbljen zaradi vse večje grožnje, ki jo predstavljajo domači terorizem in napadi posameznih akterjev. Ugotavlja, da svetovne teroristične organizacije namerno uporabljajo strategijo, osredotočeno na navdihovanje posameznikov, ki v večini primerov nimajo predhodnih povezav z mednarodnim terorizmom in se večinoma zatekajo k osnovnemu načinu delovanja, zaradi česar je njihova dejanja težje preprečiti. Ta strategija je bila okrepljena med pandemijo COVID-19, ki je povečala osamitev ranljivih ljudi in okrepila njihovo izpostavljenost pogosto hitri radikalizaciji, zlasti na spletu. Svet zato poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za izmenjavo analiz ter odkrivanje in preprečevanje radikalizacije na spletu in zunaj njega.

11.

 Svet je zaskrbljen zaradi širjenja nasilnih ekstremističnih ideologij, ki lahko ustvarijo plodna tla za terorizem. Poudarja, da je treba preprečiti širjenje in financiranje vseh vrst nasilne ekstremistične propagande, tudi nasilne ekstremistične islamistične ideologije, ki ni v skladu s temeljnimi pravicami in svoboščinami, ki so v središču vrednot in načel EU. V ta namen zlasti poziva k obravnavi izziva nepreglednega financiranja, ki ga zagotavljajo tuji akterji, ki spodbujajo nezaželen vpliv na civilne in verske organizacije v EU in na svetovni ravni. Poziva tudi k opredelitvi učinkovitih načinov za obravnavanje grožnje, ki jo predstavljajo organizacije, posamezniki in subjekti, katerih dejavnosti so neposredno usmerjene v radikalizacijo, indoktrinacijo in spodbujanje ljudi k nasilnim in terorističnim dejanjem.

Zloraba novih tehnologij v teroristične namene

12.

 Svet priznava, da so nove tehnologije predvsem izjemna priložnost za gospodarstvo in družbo EU ter da lahko prav tako olajšajo prizadevanja EU za boj proti terorizmu in preprečevanje in zatiranje nasilnega ekstremizma. Hkrati poudarja tudi, da je treba upoštevati upravičene varnostne pomisleke, ki izhajajo iz morebitne zlorabe nekaterih od teh orodij s strani terorističnih akterjev, kot so 3D-tiskanje sistemi brezpilotnega zrakoplova. V ta namen spodbuja EU, naj ohrani celovit pristop z več deležniki, ki vključuje trdno sodelovanje s partnerskimi državami, večstranskimi forumi, zasebnim sektorjem in akademskimi krogi ter smiselno udeležbo civilne družbe, vključno z organizacijami za pravice žensk in organizacijami, ki jih vodijo ženske in mladi.

13.

 Svet poudarja ključni pomen ohranjanja svobode izražanja in drugih temeljnih pravic, ki imajo osrednjo vlogo v demokratičnih družbah. Priznava, da je treba v času, ko se mednarodne teroristične organizacije pri širjenju propagande, novačenju in krepitvi svojega odtisa na internetu močno zanašajo na digitalna orodja, velik del boja proti radikalizaciji, ki vodi v terorizem, izvajati na spletu. Čeprav sta sprejetje uredbe o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin in akta o digitalnih storitvah postavila EU v ospredje tega boja, tehnični razvoj še naprej predstavlja šibke točke, ki jih nameravajo teroristične skupine na vsak način izkoristiti, da bi ohranile svojo prisotnost na spletu. To vključuje zlonamerne kibernetske dejavnosti z zlorabo manjših platform, ki pogosto temeljijo na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov in decentraliziranem spletu, kar še otežuje odkrivanje in po potrebi zatiranje nezakonitih vsebin. Glede na navedeno Svet poziva tehnološko industrijo in zlasti spletne platforme, naj ne glede na svojo velikost prevzamejo večjo odgovornost za preprečevanje in zatiranje širjenja terorističnih in nasilnih ekstremističnih vsebin na spletu, tudi z zmanjšanjem algoritemske ojačitve.

14.

 Svet ponovno poudarja, kako pomembno je, da se v skladu s standardi EU in Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) prekinejo viri financiranja terorizma, tudi tisti, ki izhajajo iz nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami. Z zaskrbljenostjo ugotavlja tudi tveganje, povezano s povečano uporabo novih in anonimnih oblik plačil, ki vključujejo elektronski denar, kriptosredstva in tehnologije veriženja podatkovnih blokov, mobilni denar in predplačniške kartice, s strani teroristov. Zato poziva EU in njene države članice, naj podprejo partnerske države pri povečanju skladnosti z zahtevami EU in FATF ter okrepijo prizadevanja za obravnavanje anonimnosti transakcij s sledenjem, odkrivanjem, sankcioniranjem in učinkovitim razbijanjem nezakonitih ustanov za denarna nakazila. V ta namen spodbuja dejavnejše sodelovanje industrije finančne tehnologije s finančnoobveščevalnimi enotami, organi kazenskega pregona in pravosodnimi preiskovalnimi službami. Priznava bistveno vlogo neprofitnih organizacij in poudarja, da jih je treba vključiti kot osrednje partnerje v boju proti nasilnemu ekstremizmu. Prav tako ponovno poudarja, da je pomembno, da se dejavnosti civilne družbe ne motijo in se civilne družbe od njih ne odvrača ter da se zagotovi, da se ukrepi za boj proti financiranju terorizma ne zlorabljajo za preganjanje ali kriminalizacijo legitimnih humanitarnih akterjev ali zagovornikov človekovih pravic. Medtem poziva države članice, naj v celoti sodelujejo z neprofitnimi organizacijami s pristopom na podlagi tveganja ter ciljno usmerjenimi in sorazmernimi ukrepi, da bi preprečili zlorabe s strani teroristov ali za njihove interese.

EU mora znova potrditi svoje temeljne vrednote in načela

15.

 Svet obžaluje trend vse večje politizacije v boju proti terorizmu. Po eni strani skušajo teroristične organizacije vse pogosteje izkoriščati šibke sisteme upravljanja, zlasti v najbolj nestabilnih državah, da bi vsilile svojo prevlado, pritegnile podporo lokalnega prebivalstva in se prikazale kot legitimnejša in učinkovitejša alternativa vladam. Po drugi strani zmožnost mednarodne skupnosti za enoten boj proti terorizmu še naprej spodkopavajo neprikriti poskusi večinoma avtoritarnih režimov, ki si prizadevajo boj proti terorizmu izrabiti kot izgovor za doseganje lastnih političnih ciljev, s čimer prispevajo k še večji polarizaciji glede tega vprašanja v večstranskih forumih. Glede na navedeno Svet poudarja, da se je treba odločno upreti vsem poskusom politizacije v boju proti terorizmu, tudi v mednarodnih forumih. EU in njene države članice si bodo prizadevale ohraniti in promovirati pristop, ki temelji na objektivnih dejstvih in razvoju grožnje, hkrati pa upoštevati, da celovito preprečevanje in zatiranje terorizma zahtevata spodbujanje trdnih, vključujočih in demokratičnih modelov upravljanja, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic.

16.

 Glede na to vse večje sistemsko rivalstvo na svetovnem prizorišču Svet odločno znova potrjuje svoje prepričanje, da so demokracija, preglednost, odgovornost, upoštevanje vidika spola ter skladnost z mednarodnim pravom, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in pravne države, in mednarodnim humanitarnim pravom edini trajnosten odziv na terorizem in nasilni ekstremizem. Z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so v več državah, ki jih je terorizem najbolj prizadel, v porastu diktature ter vojaški in avtoritarni režimi ter da takšni modeli upravljanja dokazano še povečujejo to grožnjo. EU in njene države članice bi zato morale zagotoviti, da spodbujanje in spoštovanje teh temeljnih načel ostaneta vodilo njihovega delovanja v dvo- in večstranskih okvirih, hkrati pa okrepiti povezavo med spoštovanjem teh vrednot in načel ter pomočjo, ki jo zagotavljajo ali so jo pripravljene zagotoviti za preprečevanje in zatiranje terorizma in nasilnega ekstremizma po vsem svetu.

17.

 Za zagotovitev dolgoročne uspešne obravnave terorističnih groženj so bistveni boj proti nekaznovanosti za teroristična dejanja ter zagotavljanje priznavanja, ustrezne pomoči, podpore in odškodnine za žrtve. Svet zato poziva k nadaljevanju dejavnosti EU za krepitev zmogljivosti, namenjenih izboljšanju sposobnosti partnerjev za ustrezno preiskovanje in pregon primerov terorizma ob ustreznem spoštovanju človekovih pravic in pravne države. Ob priznavanju ključne vloge, ki jo lahko imajo žrtve in njihove družine, vključno z bojem proti teroristični propagandi, poudarja tudi potrebo po spodbujanju mednarodne solidarnosti ter zagotavljanju dostojnega in spoštljivega ravnanja z njimi.

18.

 Svet znova potrjuje svoje prepričanje, da terorizem in nasilni ekstremizem nista neizogibna. Da bi ju lahko premagali, so potrebna dosledna in celovita globalna prizadevanja, ki ne morejo temeljiti le na vojaškem ukrepanju, temveč zajemajo tudi odziv pod civilnim vodstvom, v katerega je vključena celotna družba in ki je usmerjen v odpravljanje temeljnih vzrokov grožnje, vključno s socialno-ekonomskimi neenakostmi, pomanjkanjem dobrega upravljanja ter vplivom dejavnosti organiziranega kriminala in podnebnih sprememb. Tudi varstvo kulturne dediščine lahko ima ključno vlogo pri spodbujanju miru, demokracije, trajnostnega razvoja in preprečevanja terorizma, saj krepi strpnost, dialog in medsebojno razumevanje. Svet se zaveda, da bi morala ta globalna prizadevanja zajemati močno razsežnost, ki bi upoštevala vidik spola, da bi obravnavali vpliv spolnih stereotipov in nasilja na podlagi spola na terorizem in nasilni ekstremizem, hkrati pa zagotovili spodbujanje dejavne in smiselne udeležbe žensk v prizadevanjih za preprečevanje in zatiranje terorizma. Ta celoviti pristop bi moral med drugim vključevati humanitarno pomoč v najbolj kritičnih okoljih, stabilizacijsko pomoč v državah, ki so nedavno prestale krizne razmere, razvojno sodelovanje ter večje naložbe v preprečevanje in zatiranje nasilnega ekstremizma prek okrepljenih partnerstev z lokalnimi akterji. Svet ostaja zavezan temu cilju, hkrati pa opozarja na pomen prevzemanja odgovornosti na lokalni ravni in na to, da so za ta boj odgovorne predvsem vlade držav, ki se v prvi vrsti soočajo s temi grožnjami.

19.

 Svet priznava, da je delo mednarodnih in nevladnih humanitarnih akterjev bistveno, da bi zagotovili nujno pomoč prebivalcem v stiski, ki so jih prizadeli konflikti in nestabilnost, ter ugotavlja, da ta humanitarna pomoč prispeva k preprečevanju ponovnega pojava te grožnje na območjih, osvobojenih izpod nadzora terorističnih organizacij. S tega vidika znova potrjuje svoje prepričanje, da se lahko protiteroristična politika in humanitarni ukrepi, ki temeljijo na načelih človečnosti, nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti, medsebojno krepijo. V skladu z obveznostmi, sprejetimi v okviru evropskega humanitarnega foruma, ki je bil od 21. do 23. marca 2022, Svet znova poudarja, da je odločen zaščititi humanitarni prostor in sprejeti konkretne ukrepe za preprečevanje morebitnih negativnih vplivov protiterorističnih ukrepov na načelne humanitarne dejavnosti, ne da bi s tem ogrozil celovitost strukture EU za boj proti terorizmu. Ti ukrepi bi morali med drugim vključevati konkretne rešitve za lažji dostop neprofitnih organizacij do financiranja, obravnavati težave, ki izhajajo iz prestroge uporabe pravil v zasebnem bančnem sektorju, ter zagotavljati nadaljnje smernice humanitarnim organizacijam v zvezi z njihovimi pravicami in odgovornostmi v okviru različnih režimov protiterorističnih sankcij EU.

20.

 Svet ugotavlja, da mednarodno delovanje EU v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu spodkopavajo vse agresivnejše kampanje za manipuliranje z informacijami, vključno z dezinformiranjem, lažnimi novicami in širjenjem teorij zarote, ter se zaveda, da je treba uspešne ukrepe na tem področju podpreti s strateškim komuniciranjem in krepitvijo odpornosti skupnosti. Zato so potrebna usklajena prizadevanja za boljšo opredelitev in razlago glavnih strateških ciljev EU, posredovanje pozitivnega diskurza, sodelovanje s ciljnimi skupinami v tretjih državah ter boj proti dezinformacijam.

Razširitev vloge EU v boju proti terorizmu na svetovnem prizorišču

21.

 Svet na podlagi Strateškega kompasa za varnost in obrambo poudarja, da morajo EU in njene države članice okrepiti svoje mednarodno delovanje v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu, pri tem pa v celoti izkoristiti instrumente, ki so jim na voljo, da bi prispevale k ustreznemu skupnemu odzivu na terorizem in nasilni ekstremizem ter zagotovile, da bo skladen z njihovimi prednostnimi nalogami in vrednotami, ki temeljijo na polnem spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava. To delovanje mora zaradi narave groženj sicer imeti globalno razsežnost, vendar bi morale prednostne naloge EU in njenih držav članic temeljiti predvsem na njihovi dejanski varnostni izpostavljenosti. Zato bi si morale prizadevati, da posebno pozornost namenijo bližnjemu sosedstvu, vključno s Sahelom, severno Afriko, Levantom in vzhodnim Sredozemljem. Dodatno bi bilo treba okrepiti sodelovanje z Zahodnim Balkanom, tudi z nadaljnjim izvajanjem skupnega akcijskega načrta EU in Zahodnega Balkana za boj proti terorizmu. EU bi se morala tudi še naprej osredotočati na specifična prizorišča, na katerih bi prisotnost mednarodnih terorističnih in nasilnih ekstremističnih organizacij sčasoma lahko neposredno ogrozila evropsko varnost, vključno s Srednjo Azijo in indijsko-pacifiško regijo.

22.

 Močno in načelno dvo- in večstransko sodelovanje je eden od osrednjih elementov globalne protiteroristične politike EU. Svet v zvezi s tem poudarja, da si je treba prizadevati za intenzivno sodelovanje s strateškimi dvostranskimi partnerji in ga ohranjati, pri čemer priznava ključni pomen političnih dialogov EU o varnosti in boju proti terorizmu. Zaveda se vodilne vloge Združenih narodov na tem področju in pozdravlja prizadevanja EU za okrepitev strateškega partnerstva z ustreznimi organi ZN. Poleg tega v skladu z dogovorjenimi vodilnimi načeli, navedenimi tudi v strateškem kompasu, poudarja, da je treba poglobiti medsebojno dopolnjujoče in koristno strateško partnerstvo z Natom v okviru izvajanja skupnih izjav iz Varšave (2016) in Bruslja (2018), med drugim na področju odpornosti proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ter krepitve zmogljivosti partnerskih držav. Podpira tudi trajnejše sodelovanje EU z mednarodnimi organizacijami, vključenimi v boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu, med drugim z OVSE, Svetom Evrope, Interpolom in večstranskimi forumi, kot sta internetni forum EU in poziv iz Christchurcha.

23.

 Svet se zaveda, da morajo EU in njene države članice okrepiti svoje usklajevanje in oblikovati strateški pristop za povečanje svoje skupne sposobnosti vplivanja na strateške usmeritve teh organizacij. Pozdravlja dejstvo, da je EU prevzela sopredsedovanje Globalnemu forumu za boj proti terorizmu, kjer lahko pomaga oblikovati mednarodne protiteroristične politike in prakse ter promovira svoje vrednote na področju boja proti terorizmu. Ugotavlja, da bi to moralo privesti do večje podpore in strateškega sodelovanja s to organizacijo in institucijami, ki so nastale na njeni osnovi (Svetovni sklad za vključenost in pripravljenost skupnosti, center Hidaja ter Mednarodni inštitut za pravosodje in pravno državo). Poleg tega bi morala EU še naprej tesno sodelovati v svetovni koaliciji za boj proti Daišu, njenih delovnih skupinah in novoustanovljeni fokusni skupini za Afriko ter v Koaliciji za Sahel, da bi se izvajal usklajen in celovit pristop k boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu. To mednarodno sodelovanje bi moralo temeljiti tudi na potrebi po spodbujanju sinergij med različnimi mednarodnimi, regionalnimi in nacionalnimi pobudami za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu, pri čemer bi bilo treba preprečevati podvajanje prizadevanj.

24.

 Svet pozdravlja dragoceni prispevek mreže strokovnjakov za boj proti terorizmu/varnost, napotenih v izbrane delegacije EU, in ugotavlja, da je ta mreža EU omogočila, da je razširila svoj svetovni doseg, oblikovala natančnejše ocene lokalnih razmer ter ohranila dvo- in večstransko sodelovanje. Čeprav se je ta mreža v zadnjem času še naprej širila, Svet poudarja, da je treba nadalje okrepiti njene zmogljivosti in povečati število članov, da bi se lahko odzivala na geopolitični razvoj in strateške potrebe. Pozdravlja nedavna prizadevanja in razmisleke ESZD v zvezi s tem, tudi glede geografskega obsega, mandata in usklajevanja mreže z ukrepi držav članic.

25.

 Svet tudi opozarja, da civilne misije v okviru SVOP, kot je poudarjeno v paktu o civilnih vidikih SVOP, v kontekstu celostnega pristopa EU in v okviru svojih mandatov dragoceno prispevajo h krepitvi varnostnega in pravosodnega sektorja v državah gostiteljicah ter izboljšanju njihovih zmogljivosti za učinkovito preprečevanje in zatiranje terorizma in nasilnega ekstremizma v skladu s pravno državo.

Bolj strateška uporaba režimov protiterorističnih sankcij EU

26.

 Svet opozarja, da so protiteroristične sankcije učinkovito orodje za podpiranje in izvajanje zunanje politike EU na področju boja proti terorizmu. Zato pozdravlja večjo uporabo teh instrumentov za skupno podporo odločnemu in ambicioznemu ukrepanju EU z novimi uvrstitvami na sezname, kadar je to ustrezno in mogoče, ki odražajo razvoj grožnje in se odzivajo na pojav novih terorističnih akterjev.

Skladnost omejevalnih ukrepov EU z mednarodnim pravom, zlasti mednarodnim humanitarnim pravom, človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ustreznim pravnim postopanjem ter pravno državo je temelj verodostojnosti in učinkovitosti politike sankcij EU. V zvezi s tem Svet opozarja, da so omejevalni ukrepi ciljno usmerjeni, skrbno prilagojeni in sorazmerni s cilji, ki naj bi jih dosegli. Zaveda se, da morajo biti sankcije preventivne, in se zavezuje, da bo v okviru rednih pregledov v celoti upošteval spreminjajoče se okoliščine in dejansko grožnjo, ki jo predstavljajo subjekti in posamezniki s seznamov, ter ustrezno posodabljal sezname. V zvezi s tem še naprej pozdravlja vse ukrepe, sprejete s tem namenom, vključno s pomembnim prispevkom Urada varuha človekovih pravic v okviru ZN, ki je od svoje ustanovitve zagotovil večjo pravičnost in preglednost režima sankcij ZN za Daiš in Al Kaido.

Svet poudarja skupne koristi usklajevanja z drugimi mednarodnimi akterji, vključno z Varnostnim svetom Združenih narodov in tretjimi državami, kar zadeva uvrstitve na sezname sankcij. Poleg tega spodbuja nadaljnji dialog in okrepljena prizadevanja, da se zagotovi dobro razumevanje specifičnih pravnih in postopkovnih zahtev EU ter prepreči politična instrumentalizacija protiterorističnih sankcij.

Izvajanje sklepov in nadaljnje ukrepanje

27.

 Svet odločno podpira večje sinergije med notranjo in zunanjo razsežnostjo ukrepov EU v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu. Poziva tudi k skupnim prizadevanjem vseh institucij EU in držav članic, da bi prispevale k izvajanju prednostnih nalog in doseganju navedenih ciljev. Te politične smernice bi bilo treba upoštevati zlasti pri opredeljevanju prihodnjega finančnega sodelovanja s partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami. Zato Svet v skladu s ciljem iz Strateškega kompasa za varnost in obrambo pozdravlja začetek pregleda orodij in programov EU, ki prispevajo h krepitvi zmogljivosti partnerjev za boj proti terorizmu, da bi se povečala njihova učinkovitost, ki naj bi se zaključil v začetku leta 2023.

28.

 Svet meni, da je treba te sklepe redno pregledovati in tako zagotoviti, da bodo politični in strateški vidiki, ki usmerjajo zunanje delovanje EU na področju boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu, še naprej prilagojeni dejanski grožnji.
Az oldal tetejére