—

že samo dejstvo, da se osebi v okoliščinah, opisanih v členu 23 uredbe, ne zagotovi informativnega letaka iz člena 4(2), ali da se osebni razgovor s prosilcem ne opravi v skladu s členom 5 uredbe, pomeni nezakonitost odločbe o predaji in posledično prenos pristojnosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito na državo članico prosilko;

—

ali, da je nezakonitost odločbe o predaji odvisna od ugotovitve in dokaza, da bi se postopek iztekel drugače, če bi organ države prosilke izpolnil obveznosti iz členov 4 in 5 Uredbe EU št. 604/2013;

—

ali, da organ države prosilke v nobenem primeru ni dolžan zagotoviti tujcu, ki je v postopku predaje v zaprošeno državo članico, pravic do obveščenosti in udeležbe v postopku, določenih v členih 4 in 5 Uredbe št. 604/2013.

—

nalaga obveznost zagotavljanja jamstev iz členov 4 in 5 Uredbe, ki so pomembna za zaščito pravice do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbo o predaji tujcu v postopku predaje v drugo državo članico;

—

če je odgovor pritrdilen, ali je sodišče, ki odloča o tožbi za razglasitev ničnosti odločbe o predaji na podlagi člena 27 Uredbe št. 604/2013, pristojno ponovno vsebinsko presojati odločbo, s katero je upravni organ države, na katero je naslovljena zahteva, v skladu z merili odgovornosti iz poglavja III te uredbe ugotovil, da je pristojen za odločanje o prošnji za mednarodno zaščito, ki jo je vložil prosilec.