—

ob upoštevanju Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,

—

ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum),

—

ob upoštevanju strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam iz aprila 2013 in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije,

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 12. novembra 2018 o izvajanju strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2018)0738),

—

ob upoštevanju poročila programa OZN za okolje z naslovom Adaptation Gap Report 2018 (Poročilo o vrzelih pri prilagajanju 2018),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 4. marca 2020 za uredbo o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (COM(2020)0080),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 oC, njegovega petega ocenjevalnega poročila (AR5) in zbirnega poročila, njegovega posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter njegovega posebnega poročila o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

—

ob upoštevanju ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) z dne 31. maja 2019,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 33/2018 z naslovom Boj proti dezertifikaciji v EU: vse večja grožnja, v zvezi s katero so potrebni dodatni ukrepi,

—

ob upoštevanju poročila Svetovne komisije za prilagajanje iz leta 2019 z naslovom Adapt Now: A Global Call for Leadership on Climate Resilience (Prilagoditi se je treba zdaj: svetovni poziv k vodenju za podnebno odpornost),

—

ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa EU do leta 2020 in njegove vizije za leto 2050,

—

ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 15) (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (3),

—

ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje (EEA), pripravljenega na podlagi kazalnikov, z dne 25. januarja 2017 z naslovom Climate change, impacts and vulnerability in Europe 2016 (Podnebne spremembe, vpliv in ranljivost Evrope v letu 2016),

—

ob upoštevanju ocene kazalnika EEA z dne 2. aprila 2019 z naslovom Economic losses from climate-related extremes in Europe (Gospodarske izgube zaradi ekstremnih podnebnih pojavov v Evropi),

—

ob upoštevanju poročila EEA z dne 4. septembra 2019 z naslovom Climate change adaptation in the agriculture sector in Europe (Prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijskem sektorju v Evropi),

—

ob upoštevanju poročila EEA z dne 4. decembra 2019 z naslovom The European environment – state and outlook 2020: knowledge for transition to a sustainable Europe (Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020: znanje za prehod na trajnostno Evropo),

—

ob upoštevanju znanstvenega mnenja skupine glavnih znanstvenih svetovalcev Komisije z dne 29. junija 2020 o prilagajanju na učinke na zdravje, povezane s podnebnimi spremembami,

—

ob upoštevanju poročila EEA z dne 8. septembra 2020 z naslovom Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health and well-being in Europe (Zdravo okolje, zdravo življenje: kako okolje vpliva na zdravje in dobro počutje v Evropi),

—

ob upoštevanju Sendajskega okvira OZN za zmanjšanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030,

—

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (5),

—

ob upoštevanju okvira za prilagajanje iz Cancuna,

—

ob upoštevanju Varšavskega mednarodnega mehanizma za reševanje vprašanj izgube in škode, povzročene zaradi spremembe podnebja,

—

ob upoštevanju Direktive 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o nadaljnji obravnavi evropske državljanske pobude „Pravica do vode“ (7),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 33/2018 z naslovom Boj proti dezertifikaciji v EU: vse večja grožnja, v zvezi s katero so potrebni dodatni ukrepi,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 25/2018 z naslovom Direktiva o poplavah: napredek pri oceni tveganj, izboljšati pa je treba načrtovanje in izvajanje,

—

ob upoštevanju poročil Komisije z naslovom Projections of Economic impacts of climate change in Sectors of the EU based on bottom-up Analysis (PESETA) (Projekcije gospodarskih učinkov podnebnih sprememb v sektorjih EU na podlagi analize od spodaj navzgor), zlasti poročila PESETA III iz leta 2018 in poročila PESETA IV iz leta 2020,

—

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam (O-000075/2020 – B9-0075/2020),

—

ob upoštevanju členov 136(5) in 132(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.

ker imajo podnebne spremembe, ki smo jim priča, že daljnosežen vpliv na ekosisteme (zlasti pa biotsko raznovrstnost), socialne in gospodarske sektorje (poglabljajo neenakost) in zdravje ljudi; ker je treba preprečiti številne in pogosto medsebojno povezane grožnje za ekosisteme in prostoživeče živali, vključno z izgubo in degradacijo habitatov; ker se po svetu in v EU še naprej opažajo učinki podnebnih sprememb ter ker je vse več dokazov, da se bo s prihodnjimi podnebnimi spremembami povečalo število ekstremnih podnebnih pojavov v številnih regijah EU, pa tudi v tretjih državah, in sprožile invazije prenašalcev nalezljivih bolezni, kar bi lahko vodilo k ponovnemu širjenju nalezljivih bolezni, ki so bile v Evropi izkoreninjene; ker prilagajanje podnebnim spremembam ni le v gospodarskem interesu EU, temveč je tudi nujno za blaginjo javnosti;

B.

ker podnebne spremembe različno vplivajo na države članice, regije in sektorje v EU in ker naj bi bilo tako tudi v prihodnje; ker so obalne in otoške regije še posebej izpostavljene vplivom podnebnih sprememb; ker se sposobnost prilagajanja med regijami EU močno razlikuje in ker je sposobnost prilagajanja otoških in najbolj oddaljenih regij EU omejena; ker bi morale prilagoditvene strategije podpirati tudi prehod na trajnostni razvoj na ranljivih območjih, kot so otoki, in temeljiti na okolju prijaznih in sonaravnih rešitvah; ker bodo umrljivost ljudi, pomanjkanje vode, dezertifikacija, izguba habitata in gozdni požari zaradi vročine veliko bolj prizadeli sredozemsko območje;

C.

ker so koralni grebeni in mangrove, ki so bistveni naravni ponori ogljika, zaradi podnebnih sprememb ogroženi;

D.

ker je zdravje tal eden ključnih faktorjev pri blaženju vpliva dezertifikacije, saj je zemlja največji zbiralnik ogljika in temelj vseh ekosistemov in kmetijskih rastlin ter ima znatno zmogljivost zadrževanja vode in pomembno vlogo pri povečevanju družbene odpornosti na podnebne spremembe;

E.

ker so sektorji vode, kmetijstva, ribištva, gozdarstva ter kopenske in morske biotske raznovrstnosti tesno povezani, povezani pa so tudi s spreminjajočimi se vzorci rabe zemljišč in demografskimi spremembami; ker bi lahko vpliv podnebnih sprememb v drugih delih sveta učinkoval na EU prek trgovine, mednarodnih finančnih tokov, javnega zdravja, migracij in varnosti;

F.

ker je skupna poraba energije v sektorju vode v EU precejšnja in bi morala biti učinkovitejša, da bi prispevala k ciljem Pariškega sporazuma in podnebnim ciljem EU za leto 2030 ter doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2050;

G.

ker okvirna direktiva o vodah ne vključuje posebnih določb za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb; ker pa Komisija v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru priznava, da je treba obnoviti naravne funkcije podtalnice in površinskih voda;

H.

ker je s stavbami povezanih približno 40 % porabe energije in 36 % emisij CO2 v EU in ker je njihova temeljita prenova, vključno s postopno temeljito prenovo, zato ključna za dosego cilja EU glede neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050;

I.

ker EEA ocenjuje, da so ekstremni vremenski in podnebni pojavi v državah članicah EU-28 v obdobju 1980–2017 povzročili denarno izgubo v višini 426 milijard EUR, in predvideva, da bodo stroški škode zaradi podnebnih sprememb visoki tudi, če se bo izvajal Pariški sporazum; ker bi bilo treba te stroške upoštevati v analizi stroškov in koristi ukrepov, ki se bodo izvajali; ker lahko naložbe, odporne proti podnebnim spremembam, omejijo škodljive učinke podnebnih sprememb in tako zmanjšajo stroške prilagajanja; ker bodo posledice podnebnih sprememb zunaj EU verjetno na številne načine občutne tudi za gospodarstvo, družbo in politiko EU, vključno kar zadeva trgovino, mednarodne finančne tokove, razseljevanje zaradi podnebnih sprememb in varnost; ker naložbe, potrebne za prilagajanje podnebnim spremembam, še niso bile ocenjene ali vključene v podnebne podatke večletnega finančnega okvira;

J.

ker je mogoče podnebne spremembe in njihov vpliv znatno zmanjšati z ambiciozno svetovno politiko blažitve, skladno s ciljem blažitve iz Pariškega sporazuma; ker trenutne zaveze glede zmanjšanja emisij niso dovolj za izpolnitev ciljev Pariškega sporazuma in bodo povzročile globalno segrevanje, ki bo preseglo 3 oC nad predindustrijsko ravnjo;

K.

ker je prilagajanje podnebnim spremembam nujno za predvidevanje in obvladovanje sedanjih in prihodnjih negativnih posledic podnebnih sprememb ter za preprečevanje ali zmanjševanje kratko-, srednje- in dolgoročnih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb; ker je trdna prilagoditvena strategija EU temeljnega pomena za to, da se ranljive regije in sektorji pripravijo na podnebne spremembe; ker bi bilo treba skupna mednarodna prizadevanja, med drugim na področju trajnostnega razvoja, biotske raznovrstnosti in zmanjševanja tveganja nesreč, bolje vključiti v novo strategijo;

L.

ker bodo mehanizmi za financiranje ukrepov za prilagajanje za nadomestitev izgube in škode ali selitve zaradi podnebnih sprememb bolj učinkoviti, če bodo lokalne prebivalke lahko v celoti sodelovale pri postopkih načrtovanja, odločanja in izvrševanja; ker se lahko z upoštevanjem znanja žensk, vključno z znanjem lokalne in domorodne skupnosti, doseže napredek pri obvladovanju nesreč, spodbujanju biotske raznovrstnosti, izboljšanju upravljanja voda, povečanju prehranske varnosti, preprečevanju dezertifikacije, varstvu gozdov, nemotenemu prehodu na obnovljive vire energije in podpiranju javnega zdravja;

M.

ker bodo tveganja za zdravje, povezana s podnebnimi spremembami, negativno vplivala na ljudi, zlasti nekatere ranljive skupine (starejše osebe, otroke, delavce na prostem in brezdomce); ker ta tveganja med drugim vključujejo povečano obolevnost in umrljivost zaradi ekstremnih vremenskih pojavov (vročinskih valov, neviht, poplav, požarov v naravi) in pojav novih nalezljivih bolezni (katerih širjenje, časovni okvir in intenzivnost so povezani s temperaturnimi spremembami, vlažnostjo in padavinami); ker lahko spremembe v ekosistemih tudi povečajo tveganje za nalezljive bolezni;

N.

ker Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo zaradi podnebnih sprememb do leta 2030 vsako leto umrlo približno 250 000 več ljudi;

O.

ker obnova ekosistemov, kot so gozdovi, travišča, šotišča in mokrišča, prinaša pozitivne spremembe v ravnovesju ogljika v zadevnem sistemu rabe zemljišč in je obenem ukrep za blažitev in prilagajanje;

P.

ker lahko z naložbami v preprečevanje okoljskih nesreč dejansko izboljšamo prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjšamo pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov zaradi podnebnih sprememb;

Q.

ker naj bi imela na podlagi posebnega poročila IPCC o podnebnih spremembah in zemljiščih iz leta 2019 ohranitev visokoogljičnih ekosistemov takojšnje pozitivne učinke, kar zadeva podnebne spremembe; ker pozitivni učinek obnove in drugih ukrepov, povezanih s sistemi rabe zemljišč, ni takojšnji;

R.

ker je cilj doseganja dobrega ekološkega stanja voda bistvenega pomena za prilagajanje, saj je ekološko stanje voda zaradi podnebnih sprememb pod vse večjim pritiskom;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.