—

ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji ter členov 8, 10, 19, 153(1)(i), 157 in 236 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 2(1) Poslovnika Sveta,

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. julija 2008 za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (direktiva o boju proti diskriminaciji) (COM(2008)0426),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uporabi načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (1),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. marca 2012 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih) (COM(2012)0614),

—

ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki je začela veljati 1. avgusta 2014,

—

ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki ga je podala Komisija (COM(2016)0109) z dne 4. marca 2016,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. januarja 2020 o razliki med plačami moških in žensk (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2020 o enakosti spolov v zunanji in varnostni politiki EU (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o protirasističnih demonstracijah zaradi smrti Georgea Floyda (5),

—

ob upoštevanju indeksa enakosti spolov za leto 2020 Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), objavljenega 28. oktobra 2020,

—

ob upoštevanju poročila EIGE z dne 19. novembra 2020 o razlikah med spoloma na področju oskrbe in plač v EU,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2019 o gospodarstvih EU z zagotovljeno enakostjo spolov: nadaljnji ukrepi,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 2. decembra 2020 o odpravljanju razlike v plačah med spoloma,

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načel 2, 3, 9 in 15,

—

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, sprejetih leta 2015, zlasti ciljev 5 in 8,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. novembra 2020 o akcijskem načrtu EU za enakost spolov (GAP) III: Ambiciozen načrt za enakost spolov in krepitev vloge žensk v zunanjem delovanju EU (JOIN(2020)0017),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. novembra 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0698),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. septembra 2020 z naslovom Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje (COM(2020)0565),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. oktobra 2020 z naslovom Unija enakosti: strateški okvir EU za Rome za enakost, vključevanje in udeležbo (COM(2020)0620),

—

ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.

ker je enakost spolov temeljna vrednota in ključni cilj EU; ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, ter bi ju bilo treba v celoti spoštovati;

B.

ker člen 8 PDEU določa vključevanje načela enakosti spolov, v skladu s katerim bi si morala Unija pri vseh svojih dejavnostih prizadevati za odpravo neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

C.

ker diskriminacijo na podlagi spola in spolne identitete pogosto spremlja diskriminacija iz drugih razlogov, kot do spol, rasa, barva kože, narodnostno ali socialno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo prepričanje, pripadnost nacionalni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost, zaradi česar pride do dvoplastne ali večplastne diskriminacije; ker sta pri politikah EU bistvena horizontalni presečni vidik in vključevanje načela enakosti spolov, če želimo zagotoviti enakosti spolov in enakost na splošno;

D.

ker je horizontalni presečni vidik bistvenega pomena za vsako politiko enakosti spolov, da bi prepoznali in obravnavali te številne grožnje diskriminacije; ker politike EU doslej niso uporabljale presečnega pristopa in so se osredotočale predvsem na individualno razsežnost diskriminacije, ki ne obravnava njene institucionalne, strukturne in zgodovinske razsežnosti; ker presečna analiza omogoča razumevanje strukturnih ovir, hkrati pa zagotavlja dokaze, na podlagi katerih se določijo merila uspešnosti, in usmerja pot k strateškim in učinkovitim politikam v boju proti sistemski diskriminaciji, izključenosti in neenakosti med spoloma;

E.

ker po indeksu EIGE o enakosti spolov doslej v nobeni državi EU ni v celoti dosežena enakost moških in žensk; ker je napredek EU na področju enakosti spolov še vedno počasen, pri čemer se indeks v povprečju izboljša za eno točko vsaki dve leti; ker bo pri tem ritmu EU potrebovala več kot 60 let, da bi dosegla enakost spolov;

F.

ker nasilje na podlagi spola v vseh oblikah pomeni diskriminacijo in kršitev človekovih pravic, zakoreninjenih v neenakosti spolov, ki se na ta način ohranja in krepi; ker je nasilje na podlagi spola ena največjih ovir za doseganje enakosti spolov; ker je raziskava Agencije za temeljne pravice iz leta 2014 pokazala, da je vsaka tretja ženska po 15. letu starosti žrtev fizičnega ali spolnega nasilja, da se je 55 % žensk soočilo z eno ali več oblikami spolnega nadlegovanja in da v povprečju vsaka dva dni in pol zaradi nasilja v družini umre ena ženska; ker je življenje brez nasilja pogoj za enakost; ker je v EU vsako leto približno 3 500 femicidov povezanih z nasiljem v družini (6); ker so primerljivi podatki, ki so razčlenjeni po spolu in upoštevajo vidik spola, bistveni, da bi odrazili celoten obseg nasilja na podlagi spola, opozorili na neenakosti in oblikovali ciljno usmerjene politike; ker na različnih področjih politik EU in držav članic še vedno ni podatkov, ki bi bili razčlenjeni po spolu in bi upoštevali vidik spola;

G.

ker po najnovejših podatkih Komisije razlika med spoloma v urnih postavkah znaša 16 %, čeprav se med državami članicami zelo razlikuje; ker se razlika med plačami moških in žensk poveča na 40 %, če se upoštevajo stopnje zaposlenosti in splošna udeležba na trgu dela; ker se razmere še poslabšajo, ko se ženske upokojijo, saj so njihove pokojnine med drugim zaradi razlik med plačami moških in žensk približno 37 % nižje kot pokojnine moških; ker je bila stopnja zaposlenosti v EU, ki se med državami članicami močno razlikuje, leta 2018 še vedno višja pri moških (79 %) kot pri ženskah (67 %); ker je leta 2018 v EU 31,3 % zaposlenih žensk, starih med 20–64 let, delalo s skrajšanim delovnim časom, medtem ko je pri moških ta delež znašal 8,7 %; ker so ženske prekomerno zastopane v neformalnem gospodarstvu, pri neprostovoljnem delu s krajšim delovnim časom ter na prekarnih in slabo plačanih delovnih mestih;

H.

ker neplačano oskrbo in gospodinjska dela pretežno zagotavljajo in opravijo ženske, kar vpliva na zaposlitev in poklicno napredovanje ter prispeva k plačilni vrzeli in razlikam v zaposlenosti, plačah in pokojninah med spoloma; ker ocene kažejo, da v sektorju oskrbe 80 % storitev opravijo neformalni oskrbovalci, ki so večinoma ženske (75 %), tudi migrantke;

I.

ker so zato ženske še vedno premalo zastopane in se soočajo z različnimi oblikami diskriminacije na trgu dela in ker jim je treba ponuditi enake priložnosti na delovnem mestu, če želimo zmanjšati te vrzeli;

J.

ker je treba v skladu s sporočilom Komisije z dne 14. januarja 2020 z naslovom Močna socialna Evropa za pravičen prehod (COM(2020)0014) izboljšati storitve otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe, da bi zagotovili enakopravnejšo porazdelitev obveznosti oskrbe med moškimi in ženskami in s tem ženskam omogočili, da so na trgu dela udeležene pod enakimi pogoji kot moški;

K.

ker na številnih področjih še vedno obstajajo razlike med spoloma in strukturne ovire, ki ženske in moške omejujejo na njihove tradicionalne vloge, ženskam pa preprečujejo, da bi v celoti izkoristile svojo temeljno pravico do enakosti pri zaposlovanju, delu in plačilu;

L.

ker so ženske premalo zastopane na položajih odločanja, tudi v gospodarskem sektorju, enakost spolov v izvoljenih organih pa še zdaleč ni dosežena; ker po podatkih EIGE ženske predstavljajo manj kot tretjino vseh poslancev v EU; ker večina organov odločanja nima dovolj strokovnega znanja na področju enakosti spolov;

M.

ker stereotipni pogledi na vloge spolov prispevajo k neenakosti med spoloma in k nasilju na podlagi spola; ker je boj proti neenakosti med spoloma v interesu družbe kot celote in ker je sodelovanje moških pri prizadevanjih za boj proti neenakosti med spoloma in nasilju na podlagi spola ključnega pomena;

N.

ker je dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva in pravic bistven za doseganje enakosti spolov; ker je odrekanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic oblika nasilja na podlagi spola; ker Parlament spolno in reproduktivno zdravje in pravice obravnava v svojem Programu EU za zdravje, ki ga je sprejel pred kratkim, da bi zagotovil pravočasen dostop do blaga, ki je potrebno za varno zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic;

O.

ker je bil v EU dosežen pozitiven napredek, a so še vedno možne izboljšave, saj smo priča resnemu nazadovanju na področju enakosti spolov in pravic žensk, tudi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic; ker se je treba proti temu nazadovanju boriti, enakost spolov in pravice žensk pa zaščititi na najvišji ravni;

P.

ker je pandemija COVID-19 nesorazmerno vplivala na ženske in dekleta zaradi že obstoječih neenakosti, ki so med drugim povzročile eksponentno povečanje nasilja na podlagi spola in večji osip na trgu dela; ker je vključitev vidika spola v vse faze odziva na krizo zaradi COVID-19 bistvenega pomena;

Q.

ker ženske zasedajo najbolj prekarna delovna mesta v družbi, jih je pandemija COVID-19 najbolj prizadela s skrajšanim delovnikom, tveganjem izgube zaposlitve in prisilnim delom na daljavo zaradi nezagotovljenega otroškega varstva; ker je bila petina žensk v EU že izpostavljena revščini ali socialni izključenosti (7); ker ženske predstavljajo tudi 85 % enostarševskih družin, ki so še bolj izpostavljene prekarnosti in večji revščini; ker naj bi v prihodnjih mesecih 500 milijonov ljudi (8) na svetu, od tega večina žensk, zapadlo v revščino; ker imata revščina in socialna izključenost strukturne vzroke, ki jih je treba odpraviti in obrniti, zlasti s politikami na področju zaposlovanja, stanovanj, mobilnosti in dostopa do javnih storitev;

R.

ker je kriza zaradi COVID-19 pokazala pomen integracije EU, krepitve dialoga in sodelovanja med državami članicami, izmenjave rešitev ter ukrepov in usklajenega odziva na ravni EU, tudi na področju enakosti spolov;

S.

ker bo vključevanje načela enakosti spolov po dogovoru med Parlamentom in Svetom prvič horizontalna prednostna naloga v večletnem finančnem okviru 2021–2027 in ga je treba pospremiti z oceno učinka vsakega zakonodajnega predloga in predloga politike ter s spremljanjem in ocenjevanjem programov glede na njihovo upoštevanje vidika spola, vključno s spremljanjem sredstev, ki so namenjena enakosti spolov; ker bi bilo treba tudi vključevanje vidika spola v proračun spremljati na najvišji politični ravni v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost ter glavnih programov EU za financiranje; ker sta enakost spolov ter uresničevanje pravic žensk in deklet predpogoja za gospodarsko okrevanje ter vključujoč trajnostni razvoj;

T.

ker je od sprejetja Istanbulske konvencije minilo osem let, a je še vedno niso ratificirale vse države članice in niti EU; ker je Istanbulska konvencija najpomembnejše obstoječe mednarodno orodje za preprečevanje nasilja na podlagi spola in boj proti njemu;

U.

ker je Parlament v številnih resolucijah, kot je resolucija z dne 28. novembra 2019 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji in drugih ukrepih za boj proti nasilju na podlagi spola, Svet pozval, naj aktivira premostitveno klavzulo iz člena 83(1) PDEU, da bi nasilje na podlagi spola vključili na seznam evropskih kaznivih dejanj; ker je Parlament večkrat pozval k sprejetju direktive za preprečevanje nasilja na podlagi spola in boj proti njemu;

V.

ker sedem let po tem, ko je Komisija oblikovala predlog in je Parlament sprejel svoje stališče v prvi obravnavi, še ni bil dosežen dogovor o direktivi o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih), predlog pa že ves čas blokira Svet;

W.

ker dvanajst let od predloga Komisije še ni bil dosežen dogovor o direktivi o izvajanju načela enake obravnave oseb ne glede na veroizpoved ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, saj predlog blokira Svet;

X.

ker je Svet v svojih sklepih z dne 10. decembra 2019 o gospodarstvih EU z zagotovljeno enakostjo spolov in nadaljnjih ukrepih poudaril, da stari izzivi ostajajo in da se pojavljajo tudi novi, da zastavljeni cilji glede enakosti spolov niso bili v celoti doseženi in da zato poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo zagotoviti enakost spolov, med drugim z dejavnim spodbujanjem političnega dialoga o enakosti spolov na ravni EU in na najvišji politični ravni;

Y.

ker sta se politični dialog na visoki ravni in dialog na ravni EU izkazala za učinkovita pri zmanjševanju razlik med državami članicami in spodbujanju evropskega povezovanja na večini področij politike; ker je strukturiran dialog na najvišji politični ravni bistvenega pomena za zaščito in spodbujanje pravic žensk in enakosti spolov s sprejetjem zakonodaje Unije, ki bo upoštevala vidik spola;

Z.

ker je vloga Sveta kot sozakonodajalca EU bistvenega pomena; ker morajo biti sestave Sveta zasnovane tako, da se lahko odzivajo na trenutne politične izzive in prednostne naloge; ker dejstvo, da ne obstaja namenska sestava za zagotavljanje enakosti spolov, povečuje tveganje, da bo sprejeta zakonodaja, ki ne bo upoštevala vidika spola;

AA.

ker je sedanja Komisija v političnih usmeritvah predsednice in z nadaljnjimi ukrepi pokazala močno zavezanost napredku na področju enakosti spolov;

AB.

ker se vprašanja enakosti spolov trenutno obravnavajo v okviru Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, kar ne odraža ustrezno vseh vidikov, ki jih je treba obravnavati;

AC.

ker je Parlament že pozval k vzpostavitvi nove sestave Sveta ministrov in državnih sekretarjev, ki so pristojni za enakost spolov;

AD.

ker si je več predsedstev Sveta Evropske unije prizadevalo za organizacijo neformalnih sestankov ministrov in državnih sekretarjev, ki so pristojni za področje enakosti spolov, in za uvrstitev vprašanja enakosti spolov na dnevni red programov; ker je treba to prakso institucionalizirati prek stalnega namenskega foruma;

AE.

ker je enotno ukrepanje bistvenega pomena za navzgor usmerjeno konvergenco in harmonizacijo pravic žensk v Evropi s trdnim paktom med državami članicami, in sicer z izmenjavo in izvajanjem kar najbolj ambiciozne zakonodaje ter z izvajanjem najboljše prakse, ki je trenutno na voljo v EU;

AF.

ker obstaja komisarka, ki je izključno pristojna za enakost, in ima Evropski parlament odbor za pravice žensk in enakost spolov, v okviru Sveta pa ni namenske sestave za to področje, tako da ministri in državni sekretarji, pristojni za enakost spolov, nimajo priložnosti za razprave o teh temah v temu namenjenih formalnih forumih;

AG.

ker ima Evropski svet pravico, da s kvalificirano večino oblikuje (ali spreminja) seznam sestav, v okviru katerih se sestaja Svet, razen sestav Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje zadeve;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.