—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in poročil o razmerah na Kitajskem, zlasti resolucij z dne 19. decembra 2019 o položaju Ujgurov na Kitajskem (kitajski dokumenti) (1), z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin (2), z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang (3), z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko (4), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija (5), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang na Kitajskem) (6) in z dne 26. novembra 2009 o Kitajski: pravice manjšin in izvajanje smrtne kazni (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2020 o pregledu trgovinske politike EU (8),

—

ob upoštevanju, da je nagrado Saharova za leto 2019 dobil Ilham Tohti, ujgurski ekonomist, ki se na miren način bori za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2020/1998 (9) in Sklepa Sveta (SZVP) 2020/1999 z dne 7. decembra 2020 o omejevalnih ukrepih proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic (10),

—

ob upoštevanju pripomb podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella po zasedanju Sveta za zunanje zadeve 7. decembra 2020,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o človekovih pravicah in dostojnemu delu v svetovnih dobavnih verigah z dne 1. decembra 2020,

—

ob upoštevanju komentarjev predsednika Sveta Charlesa Michela po srečanju voditeljev EU in Kitajske 14. septembra 2020,

—

ob upoštevanju skupne izjave predsednika Charlesa Michela in predsednice Ursule von der Leyen o zaščiti interesov in vrednot EU v kompleksnem in pomembnem partnerstvu po 22. vrhu EU in Kitajske, ki je potekal 22. junija 2020,

—

ob upoštevanju poziva strokovnjakov OZN 26. junija 2020 k sprejetju odločnih ukrepov za zaščito temeljnih svoboščin na Kitajskem,

—

ob upoštevanju skupne izjave z 21. srečanja na vrhu EU in Kitajske dne 9. aprila 2019,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

—

ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je 24. junija 2013 sprejel Svet za zunanje zadeve,

—

ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 26. oktobra 2018 o razmerah v Xinjiangu,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa, da se nikogar ne sme držati v suženjstvu ali podložništvu, ter da se od nikogar se ne sme zahtevati, da opravlja prisilno ali obvezno delo,

—

ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo z dne 25. junija 2012, ki postavljata varstvo in spodbujanje človekovih pravic v središče vseh politik EU,

—

ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in drugem krutem ravnanju, svobodi izražanja na spletu in zunaj njega ter zagovornikih človekovih pravic,

—

ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in 4. člena, ki brani pravice etničnih manjšin,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, a ga ni nikoli ratificirala,

—

ob upoštevanju protokola iz leta 2014 h Konvenciji Mednarodne organizacije dela (MOD) o prisilnem iz leta 1930, ki ga Kitajska ni podpisala,

—

ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011,

—

ob upoštevanju poročil možganskega trusta Australian Strategic Policy Institute (ASPI) iz leta 2020 Uyghurs for sale – „Re-education“, forced labour and surveillance beyond Xinjiang (Ujguri naprodaj – „prevzgoja“, prisilno delo in nadzor v Xinjiangu in drugod) in Cultural erasure – Tracing the destruction of Uyghur and Islamic spaces in Xinjiang (Kulturni izbris – sledenje uničevanju ujgurskih in islamskih stavb v Xinjiangu) ter njegovega projekta Xinjiang Data Project,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoročnega odnosa med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da te vrednote vključi v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.

ker se razmere v Xinjiangu, kjer živi več kot 10 milijonov muslimanskih Ujgurov in Kazahov, nezadržno slabšajo, zlasti od začetka kampanje kitajske vlade za odločen pregon nasilnega terorizma (Strike Hard against Violent Terrorism) leta 2014, in ker so Ujguri, Kazahi in druge, predvsem muslimanske etnične manjšine v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang podvržene samovoljnemu pridržanju, mučenju, nezaslišanim omejitvam verske prakse in kulture, sistem za digitalni nadzor pa je tako razširjen, da spremlja vsak vidik vsakdanjega življenja, in sicer s pomočjo kamer za prepoznavanje obraza, skenerjev na mobilnih telefonih, množičnega in nezakonitega zbiranja, združevanja in obdelave osebnih podatkov ter obsežne in vsiljive policijske prisotnosti; ker se je kitajski režim na splošno okrepil, ravnanje z manjšinami, zlasti Ujguri, Tibetanci in Mongoli, pa zaostrilo, in sicer da bi se jih z vsiljevanjem življenjskega sloga in komunistične ideologije kitajske večine asimiliralo; ker policija obsežno uporablja platforme za napovedano policijsko delo, kot je „integrirana platforma za skupne operacije“, za sledenje sumljivim posameznikom na podlagi vsakodnevnega, zakonitega in nenasilnega vedenja;

C.

ker je bilo po verodostojnih poročilih več kot milijon ljudi pridržanih oziroma so še vedno pridržani v tako imenovanih centrih za politično prevzgojo, kar je trenutno največje množično zaprtje pripadnikov etničnih manjšin na svetu; ker se sistem internacijskih taborišč v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang širi, saj je bilo od leta 2017 zgrajenih ali razširjenih več kot 380 domnevnih centrov za pridržanje, vsaj 61 tovrstnih centrov pa je bilo zgrajenih ali razširjenih med julijem 2019 in julijem 2020;

D.

ker se trpljenje Ujgurov širi tudi na mlajšo generacijo; ker so bili po poročilih majhni otroci poslani v državno vodene sirotišnice, če je vsaj eden od staršev pridržan v internacijskih taboriščih; ker raziskave kažejo, da je bilo do konca leta 2019 več kot 880 000 ujgurskih otrok preseljenih v internate; ker verodostojne raziskave kažejo, da kitajske oblasti izvajajo uradni sistem ukrepov za načrtno preprečevanje rojstev pri Ujgurkah, da bi zmanjšale rodnost Ujgurov; ker kitajske oblasti v okviru tega sistema Ujgurke v rodni dobi sistematično silijo v splave, vsaditev materničnih vložkov in sterilizacijo, saj je bilo kar 80 % vseh novih vsaditev materničnih vložkov na Kitajskem v letu 2018 opravljenih v ujgurski pokrajini, čeprav Ujguri predstavljajo zgolj 1,8 % vseh prebivalcev Kitajske; ker bi lahko tovrstni ukrepi za preprečevanje rojstev med ujgurskim prebivalstvom izpolnjevali merila za uvrstitev med najhujša hudodelstva zoper človečnost;

E.

ker se je odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije avgusta 2018 zoperstavil vladi Ljudske republike Kitajske zaradi zlorab v Xinjiangu, vključno z vzpostavitvijo množičnih samovoljnih taborišč za pridržanje; ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet septembra 2018 med svojim prvim govorom v tej vlogi opozorila na zelo skrb vzbujajoče obtožbe o obsežnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in pripadnikov drugih muslimanskih skupnosti v tako imenovanih prevzgojnih taboriščih v Xinjiangu;

F.

ker novi predpisi o verskih zadevah v Kitajski, ki so začeli veljati 1. februarja 2018, bolj omejujejo verske skupine in dejavnosti, ki so se zato prisiljene tesneje usklajevati s strankarsko politiko; ker sta svoboda veroizpovedi in vesti dosegli novo najnižjo raven od začetka gospodarskih reform in odpiranja Kitajske proti koncu 70. let prejšnjega stoletja; ker je Kitajska ena od držav z največjim številom verskih zapornikov; ker verodostojna poročila razkrivajo načrtno in sistemsko uničevanje mošej, cerkev in drugih verskih objektov, predvsem od leta 2017, tako da je njihovo število zdaj najnižje po kulturni revoluciji;

G.

ker Kitajska še ni ratificirala štirih od osmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in sicer konvencije št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, konvencije št. 98 o pravici do organiziranja in kolektivnega pogajanja, konvencije št. 29 o prisilnem delu ter konvencije št. 105 o odpravi prisilnega dela; ker je Kitajska ratificirala konvencijo št. 111 o diskriminaciji (zaposlovanje in poklici) in konvencijo št. 100 o enakem plačilu moških in žensk; ker sporazumi Svetovne trgovinske organizacije dovoljujejo sprejetje trgovinskih ukrepov, povezanih s proizvodi, ki jih izdelujejo zaporniki;

H.

ker so se vzporedno s kampanjo za odločen pregon nasilnega terorizma od leta 2014 povečali tudi programi za preselitev delovne sile, kar daje slutiti, da so postali politična prednostna naloga kitajske vlade kot orodje za odpravo revščine v ujgurski avtonomni pokrajini Xinjiang; ker obstaja več verodostojnih poročil o prisilnem delu Ujgurov v proizvodnih verigah v tekstilnem tehnološkem in avtomobilskem sektorju, tudi poročilo ASPI iz marca 2020, v katerem je navedenih 27 tovarn v devetih kitajskih pokrajinah, ki uporabljajo delovno silo vsaj 80 000 Ujgurov, ki so bili preseljeni iz pokrajine Xinjiang v obdobju od leta 2017 do leta 2019; ker te tovarne oskrbujejo vsaj 82 svetovnih znamk, med drugim znamke v lasti številnih evropskih multinacionalk;

I.

ker je Kitajska ena največjih proizvajalk bombaža na svetu, v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang pa se proizvede več kot 20 % vsega bombaža na svetu; ker je Kitajska največja proizvajalka in izvoznica preje, tekstila in oblačil; ker namerava kitajska vlada do leta 2025 podvojiti proizvodne zmogljivosti v ujgurski pokrajini, bistven del tega načrta pa so oblačila in tekstil; ker je bilo v okviru vladnega sistema prisilnega poklicnega preusposabljanja in prenosa delovna sile samo v letu 2018 v treh ujgurskih pokrajinah več kot 570 000 ljudi preusmerjenih v obiranje bombaža; ker je število delavcev pripadnikov etničnih manjšin, ki so bili preusmerjeni v obiranje bombaža, verjetno za več sto tisoč večje, in je prisilno delo zato neločljiv in splošno razširjen pojav pri obiranju bombaža v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang; ker se 84 % kitajskega bombaža proizvede v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang, kar pomeni, da obstaja izjemno velika verjetnost, da so bili preja, tekstil in oblačila, narejeni iz kitajskega bombaža, proizvedenega s prisilnim in zaporniškim delom, ne glede na to, ali so bili proizvedeni v Kitajski ali drugje po svetu;

J.

ker naj bi več kot 80 mednarodnih korporacij z blagovnimi znamkami domnevno v svojih dobavnih verigah neposredno ali posredno uživalo koristi prisilnega dela Ujgurov; ker trenutne represivne razmere preprečujejo izvajanje neodvisnih preiskav in revizij v ujgurski pokrajini;

K.

ker podjetja nimajo zanesljivega načina, da bi preverila, ali se na posameznem delovnem mestu v ujgurski avtonomni pokrajini Xinjiang izvaja prisilno delo, ali da bi preprečila uporabo prisilnega dela na teh delovnih mestih v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter standardi potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic;

L.

ker podjetja na podlagi veljavne zakonodaje EU (na ravni EU ali na nacionalni ravni) nimajo pravne odgovornosti ukrepanja, da bi preprečila svoj prispevek k zlorabam človekovih pravic v svojih dobavnih verigah; ker direktiva EU o nefinančnem poročanju podjetjem nalaga dolžnost poročanja, vendar jih ne zavezuje, da morajo z ukrepi preprečiti škodo v njihovih dobavnih verigah ali da bi morali za to škodo odgovarjati;

M.

ker je izvršni podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis med predstavitvijo v Odboru za mednarodno trgovino dejal, da je boj proti prisilnemu delu prednostna naloga za EU in da bodo morale naložbe EU upoštevati vse ustrezne konvencije Mednarodne organizacije dela glede prisilnega dela, tudi v okviru celovitega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko;

N.

ker Odbor za pravne zadeve ravno pripravlja pobudo na temo primerne skrbnosti in odgovornosti podjetij; ker je Svet 1. decembra 2020 objavil svoje sklepe glede človekovih pravic in dostojnega dela v svetovnih dobavnih verigah, v katerih poziva Komisijo, naj vloži predlog za pravni okvir EU o trajnostnem upravljanju podjetij, vključno z medsektorskimi obveznostmi glede potrebne skrbnosti podjetij vzdolž svetovnih dobavnih verig; ker je Komisija napovedala, da bo predložila zakonodajni predlog o trajnostnem upravljanju podjetij v drugem četrtletju leta 2021, ki bo obravnaval potrebo po potrebni skrbnosti na področju človekovih pravic v dobavnih verigah;

O.

ker je Svet sprejel sklep in uredbo o vzpostavitvi globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, ki EU omogoča nalaganje omejevalnih ukrepov izbranim posameznikom, subjektom ali organom, tudi državam in nedržavnim akterjem, ki so odgovorni za resne kršitve in zlorabe človekovih pravic po svetu, tudi suženjstvo, so z njimi povezani ali vanje vpleteni;

P.

ker je ameriški kongres leta 2019 sprejel zakon o človekovih pravicah Ujgurov; ker je predstavniški dom ZDA 22. septembra 2020 sprejel zakon za preprečevanje prisilnega dela Ujgurov, ki nalaga razne omejitve, povezane z avtonomno ujgursko pokrajino Xinjiang, med drugim tako, da prepoveduje uvoz nekaterih izdelkov iz te pokrajine ter nalaga sankcije posameznikom in subjektom, odgovornim za kršitve človekovih pravic v njej;

Q.

ker je Kitajska napredovala na gospodarskem in socialnem področju, vendar ji nikakor ni uspelo zagotoviti osnovnih mednarodnih standardov človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

R.

ker se je EU v strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da si bo še bolj prizadevala spodbujati človekove pravice, demokracijo in pravno državo na vseh področjih svojega zunanjega delovanja ter človekove pravice postaviti v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, tudi s strateškimi partnericami;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.