—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 88017 (MON-88Ø17-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D069148/02,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1), zlasti člena 11(3) in člena 23(3),

—

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. oktobra 2020 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 21. aprila 2009 in objavila 6. maja 2009 (3),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je agencija EFSA sprejela 29. januarja 2020 in objavila 11. marca 2020 (4),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (5),

—

ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.

ker je bilo z Odločbo Komisije 2009/814/ES (6) odobreno dajanje živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 88017, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker področje uporabe navedene odobritve zajema tudi dajanje proizvodov, ki niso živila in krma ter vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 88017 ali so iz nje sestavljeni, na trg za enako uporabo kot katera koli druga koruza, razen za gojenje;

B.

ker je Monsanto Europe N.V. v imenu imetnika dovoljenja Monsanto Company, Združene države Amerike, 10. julija 2018 v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri Komisiji vložil vlogo za obnovitev odobritve;

C.

ker je agencija EFSA 21. aprila 2009 o prvotni vlogi za odobritev sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 6. maja 2009;

D.

ker je agencija EFSA 29. januarja 2020 o vlogi za obnovitev sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 11. marca 2020;

E.

ker je bila koruza MON 88017 gensko spremenjena tako, da proizvaja Cry3Bb1, sintetično insekticidno beljakovino (znano tudi kot toksin Bt) s povečano toksičnostjo (v primerjavi z naravnimi bakterijami, iz katerih izvira), za zatiranje škodljivih vrst hroščev in beljakovino CP4 EPSPS, ki zagotavlja odpornost proti glifosatu (7);

F.

ker je bila kombinacija dveh genskih konstruktov ustvarjena z zlaganjem, ocena za posamezne starševske rastline pa ni bila opravljena, kar je v nasprotju z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 503/2013 (8);

G.

ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

H.

ker so države članice v posvetovalnem obdobju v zvezi s prvotno vlogo za odobritev predložile številne kritične pripombe na osnutek mnenja agencije EFSA (9); ker te kritične pripombe vključujejo ugotovitve, da se akutnim toksikološkim testom, ki so izvedeni z izoliranimi beljakovinami (tj. ne s celotno gensko spremenjeno rastlino), ne pripisuje velikega pomena, da je predlagano poprodajno okoljsko spremljanje preveč nenatančno za načrt nadzora neželenih učinkov na zdravje ljudi ali živali in okolje, da testiranje nadomestnih bakterijskih beljakovin ne bi smelo nadomestiti testiranja rastlinskih beljakovin, da število terenskih sezon in lokacij ni primerno glede na komercialno uporabo gensko spremenjenih organizmov, da potrebujemo dodatne informacije za zaključek ocene tveganja in da zaradi beljakovine mCry3Bb1 v hrani in krmi iz gensko spremenjene koruze MON 88017 ni mogoče izključiti večjega tveganje za alergije; ker je poleg tega ena država članica podvomila v neodvisnost študij, izvedenih za namene ocene tveganja, saj jih je izvedel vlagatelj Monsanto;

I.

ker so države članice v posvetovalnem obdobju v zvezi z vlogo za obnovitev ponovno predložile številne kritične pripombe na osnutek mnenja agencije EFSA (10); ker te kritične pripombe vključujejo ugotovitev, da načrt spremljanja, ki temelji na odobritvi iz Odločbe 2009/814/ES, in poročila o spremljanju vsebujejo bistvene pomanjkljivosti in niso v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) oziroma ustreznimi smernicami agencije EFSA, da študije niso zadostne in da so potrebni nadaljnji poskusi za določitev izpostavljenosti in posledičnih učinkov in tveganj za neciljne organizme zaradi izpostavljenosti beljakovinam Bt z gnojem ali odplakami, ter da zaradi manjkajočih informacij ni mogoče v celoti oceniti okoljske varnosti gensko spremenjene koruze MON 88017;

J.

ker se pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, dokazano porabi več herbicidov, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom (12); ker se zato lahko pričakuje, da bodo posevki gensko spremenjene koruze izpostavljeni tako višjim kot večkratnim dozam glifosata, kar bo potencialno privedlo do večje količine ostankov v pridelku;

K.

ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh; ker več najnovejših strokovno pregledanih znanstvenih študij potrjuje rakotvorni potencial glifosata (13);

L.

ker pa po mnenju oddelka EFSA za pesticide podatki o ostankih glifosata na gensko spremenjeni koruzi z modifikacijami EPSPS (14) ne zadoščajo, da bi bilo mogoče določiti najvišje mejne vrednosti ostankov in vrednosti ocene tveganja (15);

M.

ker, ponovno po mnenju oddelka EFSA za pesticide, manjkajo toksikološki podatki, potrebni za oceno tveganja za potrošnike v zvezi s številnimi razgradnimi produkti glifosata, ki so pomembni za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na glifosat (16);

N.

ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in njihovih razgradnih produktov na gensko spremenjenih rastlinah, pa tudi njihova interakcija s toksini Bt, ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru procesa odobritve gensko spremenjenih organizmov; ker je to problematično, saj so lahko način razgradnje komplementarnih herbicidov v gensko spremenjenih rastlinah ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov („metaboliti“) posledica same genske spremembe (17);

O.

ker so bile za študije o akutni toksičnosti in razkroju v prebavnih sokovih uporabljene beljakovine Cry3Bb1 in CP4 EPSPS, proizvedene v rekombinantnem sevu bakterije E. coli;

P.

ker se toksikološkim testom, ki so izvedeni z izoliranimi beljakovinami, na splošno ne pripisuje velikega pomena, saj se učinki beljakovin v kombinaciji s samo rastlino ne upoštevajo;

Q.

ker na primer nekatere rastline, tudi koruza, naravno proizvajajo proteinazne inhibitorje (PI), ki dokazano upočasnjujejo razgradnjo toksinov Bt; ker je toksičnost toksina Bt, zaužitega skupaj z rastlinskim tkivom, zaradi tega veliko višja, kot če se zaužije samo toksin; ker je študija iz leta 1990, ki so jo izvedli znanstveniki pri podjetju Monsanto, pokazala, da je insekticidna aktivnost toksinov Bt celo ob prisotnosti izjemno nizkih ravni PI do 20-krat višja (18); ker agencija EFSA v svojih ocenah tveganja gensko spremenjenih rastlin Bt nikoli ni ocenila oziroma omenila tega učinka;

R.

ker je bilo dokazano, da lahko dejavniki, ki povečujejo toksičnost toksinov Bt, vplivajo tudi na njihovo selektivnost (19): če se poveča učinkovitost delovanja toksina Bt na ciljne organizme, se lahko tudi zmanjša njegova selektivnost, tako da za učinke toksina Bt postane dovzeten širši razpon neciljnih organizmov; ker več študij kaže na učinkovanje PI v kombinaciji s toksini Bt na neciljne žuželke, čeprav ni bila doslej opravljena še nobena sistematična raziskava (20);

S.

ker tveganje večje toksičnosti za ljudi in sesalce zaradi interakcije med PI in toksini Bt v gensko spremenjenih rastlinah ni znano;

T.

ker številne študije ugotavljajo, da so bili opaženi stranski učinki izpostavljenosti toksinom Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter da imajo lahko nekateri toksini Bt adjuvantne lastnosti (21), kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

U.

ker ocena tveganja, ki jo je opravila agencija EFSA, ne upošteva dejstva, da koruza proizvaja PI (22), zato je treba domnevati, da se toksin Bt razgradi veliko počasneje, če se zaužije z rastlinskim materialom, v primerjavi z zaužitjem samega toksina; ker je lahko ta razlika povezana s sposobnostjo povečanja imunskega odziva, zaradi česar so študije z uporabo izoliranih beljakovin neuporabne; ker ni bila izvedena nobena empirična študija, s katero bi raziskali dejansko imunogenost toksina Bt, ki ga proizvaja gensko spremenjena rastlina; ker je bila razgradnja v prebavnih sokovih, ki je lahko pomembna za toksičnost in sposobnost povečanja imunskega odziva, preskušena z izoliranim toksinom Bt;

V.

ker v nasprotju z uporabo insekticidov, pri katerih gre za izpostavljenost med škropljenjem in v omejenem obdobju po njem, uporaba rastlin z genom Bt pomeni stalno izpostavljenost ciljnih in neciljnih organizmov toksinom Bt;

W.

ker se domneva, da toksini Bt kažejo en sam ciljni način delovanja, ne more več šteti za pravilno in ker učinkov na neciljne organizme ni mogoče izključiti (23); ker je vse več dokazov o raznolikih učinkih na neciljne organizme; ker je v nedavnem pregledu omenjenih 39 strokovno pregledanih publikacij, v katerih so ugotovljeni znatni škodljivi učinki toksinov Bt na številne vrste zunaj predvidenega področja učinkovanja (24);

X.

ker lahko kombinirani učinki, kot je kombinacija s PI, bistveno prispevajo k toksičnosti toksinov Bt; ker je vprašanje selektivnosti zlasti pomembno pri sintetičnih toksinih Bt, kot je Cry3Bb1, ki lahko kažejo nižjo selektivnost v kombinaciji z višjo toksičnostjo; ker agencija EFSA še vedno meni, da toksini Bt vplivajo le na ozek razpon neciljnih organizmov, in ne upošteva morebitnih kombiniranih učinkov; ker bi lahko bilo z razlitji, odpadki in gnojem toksinom Bt izpostavljenih več neciljnih organizmov;

Y.

ker v oceni tveganj ni bil upoštevan razvoj odpornosti ciljnih škodljivcev na toksine Bt, kar bi lahko privedlo do uporabe manj okoljsko varnih pesticidov ali povečanih odmerkov in pogostosti uporabe pesticidov na gensko spremenjenih rastlinah v državi pridelave; ker agencija ZDA za varstvo okolja v naslednjih treh do petih letih predlaga postopno odpravo številnih sedanjih križancev koruze Bt in nekaterih sort bombaža Bt, in sicer zaradi povečanja odpornosti žuželk na te rastline (25);

Z.

ker naj bi se zaradi rastlin z genom Bt domnevno zmanjšala uporaba insekticidov, vendar je bilo v nedavni študiji, objavljeni v Združenih državah Amerike (26), ugotovljeno, da pri več analizah vpliva rastlin z genom Bt na vzorce uporabe pesticidov ni bilo upoštevano tretiranje semen, zaradi česar je bilo zmanjšanje uporabe insekticidov zaradi rastlin z genom Bt morda precenjeno (zlasti očitno pri podatku o škropljenih površinah); ker ista študija ugotavlja, da se tretiranje semen z neonikotinoidi pogosto uporablja skupaj s koruzo in sojo z genom Bt, da ima lahko ta vzorec uporabe neželene posledice, in sicer odpornost pri ciljnih škodljivcih, izbruhe neciljnih škodljivcev in onesnaževanje s škodljivimi posledicami za prostoživeče živali in rastline; študija je pokazala tudi, da so se nekateri od teh učinkov že pojavili; ker je Unija prepovedala uporabo treh neonikotinoidov na prostem, vključno s premazi za semena, zaradi njihovega vpliva na medonosne čebele in druge opraševalce (27);

AA.

ker je Unija pogodbenica Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, ki od držav uvoznic in držav izvoznic zahteva, da upoštevajo biotsko raznovrstnost;

AB.

ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. oktobra 2020, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

AC.

ker Komisija priznava, da je problematično, da mora še vedno sprejemati odločitve o odobritvah gensko spremenjenih organizmov, ki jih ne podpira kvalificirana večina držav članic, kar bi morala biti kvečjemu izjema, vendar je zdaj to postalo že pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme;

AD.

ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, dali na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v svojem devetem mandatu nasprotoval že enajstim tovrstnim odobritvam; ker niti ene odobritve teh gensko spremenjenih organizmov ni podprla kvalificirana večina držav članic; ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje dovoljenja za gensko spremenjene organizme;

AE.

ker lahko Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 sklene, da ne bo odobrila gensko spremenjenega organizma, če tega ne podpre kvalificirana večina držav članic v odboru za pritožbe (28); ker za to ni treba spreminjati zakonodaje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0054),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0055),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja v promet za proizvode, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9 ali so iz njih sestavljeni ali narejeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0056),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Svet (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0057),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0069),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1111 v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0291),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo SYHT0H2 (SYN-ØØØH2-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0292),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 87460 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 87460, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0293).