—

ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR604 (SYN-IR6Ø4-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D069147/02,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1), zlasti člena 11(3) in člena 23(3),

—

ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. oktobra 2020 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

—

ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 2. julija 2009 in objavila 21. julija 2009 (3),

—

ob upoštevanju mnenja, ki ga je agencija EFSA sprejela 25. septembra 2019 in objavila 7. novembra 2019 (4),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, v katerih je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (5),

—

ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.

ker je bilo z Odločbo Komisije 2009/866/ES (6) odobreno dajanje živil in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR604, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker se odobritev nanaša tudi na dajanje proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR604 ali so iz nje sestavljeni, na trg za druge namene, z izjemo gojenja;

B.

ker je imetnik dovoljenja Syngenta Crop Protection NV/SA v imenu družbe Syngenta Crop Protection AG 26. julija 2018 v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri Komisiji vložil vlogo za obnovitev odobritve;

C.

ker je agencija EFSA 2. julija 2009 o prvotni vlogi za odobritev sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 21. julija 2009;

D.

ker je agencija EFSA 25. septembra 2019 sprejela tudi pozitivno mnenje o vlogi za obnovitev in ga objavila 7. novembra 2019;

E.

ker je gensko spremenjeno koruzo MIR604 mogoče uporabiti tudi pri proizvodnji krme in živil, kot so škrob, sirupi in olja (7);

F.

ker je bila koruza MIR604 gensko spremenjena tako, da proizvaja mCry3A, sintetično insekticidno beljakovino (tudi toksin Bt) s povečano toksičnostjo (v primerjavi z naravnimi bakterijami, iz katerih izvira), za zatiranje koruznega hrošča (Diabrotica virgifera virgifera) in drugih sorodnih koruznih škodljivcev (Diabrotica longicornis); ker je bila povrhu tega koruza MIR604 gensko spremenjena s fosfomanozno izomeraznim genom bakterije Escherichia coli (E. coli), ki encim fosfomanozno izomerazo (PMI) kodira kot izbirni označevalec;

G.

ker je bila kombinacija dveh genskih konstruktov ustvarjena z zlaganjem, ocena za posamezne matične rastline pa ni bila opravljena, kar je v nasprotju z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 503/2013 (8);

H.

ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

I.

ker so države članice v posvetovalnem obdobju v zvezi s prvotno vlogo za odobritev predložile številne kritične pripombe na osnutek mnenja agencije EFSA (9); ker so imele pomisleke predvsem zato, ker zaradi beljakovine mCry3A v hrani in krmi iz gensko spremenjene koruze MIR604 ni mogoče izključiti večjega tveganja za alergije, ker podatki iz terenskih poskusov ne zadostujejo za dajanje na trg, ker pri toksikoloških študijah niso bile upoštevane smernice OECD za testiranje, kot priporoča EFSA, in ker pri študiji, s katero naj bi dokazali toksikološko varnost in v kateri je bila za krmo podgan in perutnine uporabljena celotna rastlina gensko spremenjene koruze MIR604, niso bile uporabljene toksikološke končne točke;

J.

ker so države članice v posvetovalnem obdobju v zvezi z vlogo za obnovitev ponovno predložile številne kritične pripombe na osnutek mnenja agencije EFSA (10); ker so izrazile pomisleke predvsem v zvezi s tem, da pristop vložnika k spremljanju ni povsem v skladu z zahtevami iz priloge VII Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter s priporočili EFSA, da trditev, da je gensko spremenjena koruza MIR604 enako varna kot običajna koruza, ni bila utemeljena in da predlagani splošni nadzor nad predvidenimi škodljivimi učinki ni dovolj dodelan, pripomnile pa so tudi, da je Unija ratificirala konvencijo OZN o biološki raznovrstnosti, zaradi česar imajo tako države izvoznice kot države uvoznice jasno mednarodno odgovornost glede biološke raznovrstnosti;

K.

ker so bile za študije o akutni toksičnosti in razkroju v prebavnih sokovih uporabljene beljakovine mCry3A in PMI, proizvedene v rekombinantnem sevu bakterije E. coli; ker se tako beljakovina mCry3A kot beljakovina PMI, proizvedeni v bakteriji E. coli, razlikujeta od beljakovin, ki ju proizvaja gensko spremenjena rastlina (12), kar poraja dvome o veljavnosti teh študij toksičnosti; ker je ta pomislek izrazilo več držav članic (13);

L.

ker se toksikološkim testom, ki so izvedeni z izoliranimi beljakovinami, na splošno ne pripisuje velikega pomena, saj se učinki beljakovin v kombinaciji s samo rastlino ne upoštevajo;

M.

ker na primer nekatere rastline, tudi koruza, naravno proizvajajo proteinazne inhibitorje (PI), ki dokazano upočasnjujejo razgradnjo toksinov Bt; ker je toksičnost toksina Bt, zaužitega skupaj z rastlinskim tkivom, zaradi tega veliko večja, kot če se zaužije samo toksin; ker je študija iz leta 1990, ki so jo izvedli znanstveniki pri podjetju Monsanto, pokazala, da je insekticidna aktivnost toksinov Bt celo ob prisotnosti izjemno nizkih ravni PI do 20-krat višja (14); ker Evropska agencija za varnost hrane v ocenah tveganja gensko spremenjenih rastlin Bt nikoli ni ocenila niti omenila tega učinka;

N.

ker je bilo dokazano, da lahko dejavniki, ki povečujejo toksičnost beljakovin Bt, vplivajo tudi na njihovo selektivnost (15): če se poveča učinkovitost delovanja toksina Bt na ciljne organizme, se lahko tudi zmanjša njegova selektivnost, tako da za učinke toksina Bt postane dovzeten širši razpon neciljnih organizmov; ker več študij kaže na učinkovanje PI v kombinaciji s toksini Bt na neciljne žuželke, čeprav ni bila doslej opravljena še nobena sistematična raziskava (16);

O.

ker tveganje večje toksičnosti za ljudi in sesalce zaradi interakcije med PI in toksini Bt v gensko spremenjenih rastlinah ni znano;

P.

ker številne študije ugotavljajo, da so bili opaženi stranski učinki izpostavljenosti beljakovinam Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter da imajo lahko nekatere beljakovine Bt adjuvantne lastnosti (17), kar pomeni, da lahko povečajo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

Q.

ker EFSA sicer priznava, da je bilo dokazano, da beljakovina Cry1Ac (18) povečuje sposobnost imunskega odziva, vendar ugotavlja, da koruza ni pogosto alergeno živilo ter da učinek beljakovin Cry na imunski odziv, ugotovljen pri visokem intragastričnem ali intranazalnem odmerku, verjetno ni tvegan z vidika alergenosti (19); ker EFSA na drugi strani ne upošteva dejstva, da koruza proizvaja PI (20), zato je treba domnevati, da se toksini Bt razgradijo veliko počasneje, če se zaužijejo z rastlinskim materialom, v primerjavi z zaužitjem izoliranega toksina; ker je lahko ta razlika povezana s sposobnostjo povečanja imunskega odziva, zaradi česar so študije z uporabo izoliranih beljakovin neveljavne; ker ni bila izvedena nobena empirična študija, s katero bi raziskali dejansko imunogenost toksina Bt, ki ga proizvaja gensko spremenjena rastlina; ker je bila razgradnja v prebavnih sokovih preizkušena z izoliranim toksinom Bt;

R.

ker v nasprotju z uporabo insekticidov, pri katerih gre za izpostavljenost med škropljenjem in v omejenem obdobju po njem, uporaba gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti škodljivcem, pomeni stalno izpostavljenost ciljnih in neciljnih organizmov toksinom Bt; ker so beljakovine mCry3A navzoče v vseh delih gensko spremenjene koruze MIR604, z izjemo cvetnega prahu (21);

S.

ker je bil gen mCry3A, izražen v gensko spremenjeni koruzi MIR604, spremenjen, da bi se povečala toksičnost za ciljne žuželke (22), vendar pri oceni tveganja niso bili preučeni učinki na neciljne organizme; ker je ena od držav članic komentirala, da naravni toksin Cry3A učinkuje zoper družino hroščev Chrysomelidae (23), zato bi bilo treba zahtevati vsaj to, da se pri oceni tveganja preučijo škodljivi učinki na neciljne hrošče iz te družine, in da pri uvozu, transportu in obdelavi koruze MIR604 lahko pride do nenamernega uhajanja te koruze v okolje, zato je treba obravnavati tudi morebitne škodljive posledice za neciljne organizme (24);

T.

ker se domneva, da toksini Bt kažejo en sam ciljni način delovanja, ne more več šteti za pravilno in ker učinkov na neciljne organizme ni mogoče izključiti (25); ker je vse več dokazov o raznolikih učinkih na neciljne organizme; ker je v nedavnem pregledu omenjenih 39 strokovno pregledanih publikacij, v katerih so ugotovljeni znatni škodljivi učinki toksinov Bt na številne vrste zunaj predvidenega področja učinkovanja (26);

U.

ker lahko kombinirani učinki, kot je kombinacija s PI, bistveno prispevajo k toksičnosti toksinov Bt; ker je vprašanje selektivnosti zlasti pomembno pri sintetičnih toksinih Bt, kot je mCry3A, ki lahko kažejo nižjo selektivnost v kombinaciji z višjo toksičnostjo; ker agencija EFSA še vedno meni, da toksini Bt vplivajo le na ozek razpon neciljnih organizmov, in ne upošteva morebitnih kombiniranih učinkov; ker bi lahko bilo z razlitji, odpadki in gnojem toksinom Bt izpostavljenih več neciljnih organizmov;

V.

ker v oceni tveganj ni bil upoštevan razvoj odpornosti ciljnih škodljivcev na beljakovino mCry3A, kar bi lahko privedlo do uporabe manj okoljsko varnih pesticidov ali povečanih odmerkov in pogostosti uporabe pesticidov na gensko spremenjenih rastlinah v državi pridelave; ker agencija ZDA za varstvo okolja v naslednjih treh do petih letih predlaga postopno odpravo številnih sedanjih križancev koruze Bt in nekaterih sort bombaža Bt, in sicer zaradi povečanja odpornosti žuželk na te rastline (27);

W.

ker naj bi se zaradi rastlin z genom Bt domnevno zmanjšala uporaba insekticidov, vendar je bilo v nedavni študiji, objavljeni v Združenih državah Amerike (28), ugotovljeno, da pri več analizah vpliva rastlin z genom Bt na vzorce uporabe pesticidov ni bilo upoštevano tretiranje semen, zaradi česar je bilo zmanjšanje uporabe insekticidov zaradi rastlin z genom Bt morda precenjeno (zlasti očitno pri podatku o škropljenih površinah); ker ista študija ugotavlja, da se tretiranje semen z neonikotinoidi pogosto uporablja skupaj s koruzo in sojo z genom Bt, da ima lahko ta vzorec uporabe neželene posledice, in sicer odpornost pri ciljnih škodljivcih, izbruhe neciljnih škodljivcev in onesnaževanje s škodljivimi posledicami za prostoživeče živali in rastline, ter da so se nekateri od teh učinkov že pojavili; ker je Unija prepovedala uporabo treh neonikotinoidov na prostem, vključno s premazi za semena, zaradi njihovega vpliva na medonosne čebele in druge opraševalce (29);

X.

ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. oktobra 2020, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

Y.

ker Komisija priznava, da je problematično, da mora še vedno sprejemati sklepe o odobritvah gensko spremenjenih organizmov, ki jih ne podpira kvalificirana večina držav članic, kar bi morala biti kvečjemu izjema, vendar je zdaj to postalo že pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme;

Z.

ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, dali na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je v svojem devetem mandatu nasprotoval že enajstim tovrstnim odobritvam; ker niti ene odobritve teh gensko spremenjenih organizmov ni podprla kvalificirana večina držav članic; ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, premajhno podporo držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje dovoljenja za gensko spremenjene organizme;

AA.

ker lahko Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 sklene, da ne bo odobrila gensko spremenjenega organizma, če tega ne podpre kvalificirana večina držav članic v odboru za pritožbe (30); ker za to ni treba spreminjati zakonodaje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0054).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0055),

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja v promet za proizvode, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9 ali so iz njih sestavljeni ali narejeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0056).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Svet (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0057).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0069).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1111 v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0291).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo SYHT0H2 (SYN-ØØØH2-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0292).

—

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 87460 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 87460, MON 89034, MIR162 in NK603, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0293).