Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020IP0365

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D069145/02 – 2020/2891(RSP))

    UL C 445, 29.10.2021, p. 36–42 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    29.10.2021   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 445/36


    P9_TA(2020)0365

    Gensko spremenjena soja MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D069145/02 – 2020/2891(RSP))

    (2021/C 445/05)

    Evropski parlament,

    ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 × MON 87701 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D069145/02,

    ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (1), zlasti členov 7(3) in 19(3),

    ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. oktobra 2020 in pri katerem ni bilo sprejeto mnenje,

    ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2),

    ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 25. septembra 2019 in je bilo objavljeno 11. novembra 2019 (3),

    ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (4),

    ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

    ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

    A.

    ker je družba Monsanto Europe S.A/N.V. 17. decembra 2015 v imenu družbe Monsanto, Združene države Amerike pri pristojnem nizozemskem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo (v nadaljevanju: vloga) za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788; ker vloga zajema tudi dajanje proizvodov na trg, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788 (zložena gensko spremenjena soja) ali so iz nje sestavljeni, in so razen za hrano in krmo namenjeni za uporabo kot vsa druga soja, z izjemo gojenja;

    B.

    ker je zložena gensko spremenjena soja pridobljena s križanjem štirih dogodkov gensko spremenjene soje (MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788), povzroča odpornost proti herbicidom, ki vsebujejo glifosat, glufosinat in dikambo, ter proizvaja tri insekticidne beljakovine (Cry1A.105, Cry2Ab2 in Cry1Ac) (znane kot toksini Bt), ki so toksične za nekatere ličinke metuljev in vešč (5);

    C.

    ker so bile prejšnje ocene štirih posameznih dogodkov zložene gensko spremenjene soje, ki so že bile odobrene, uporabljene kot podlaga za oceno štirikratne zložene gensko spremenjene soje (6);

    D.

    ker je agencija EFSA 25. septembra 2019 sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 11. novembra 2019 (7);

    Pripombe držav članic in dodatne točke

    E.

    ker so pristojni organi držav članic v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložili številne ključne pripombe (8); ker te kritične pripombe vključujejo pomisleke, da ni bila opravljena analiza ostankov glifosata ali metabolitov glifosata na zloženi gensko spremenjeni soji, da niso bili preskušeni morebitni sinergijski ali antagonistični učinki toksin Bt z ostanki herbicidov, da vprašanja o varnosti zložene gensko spremenjene soje ter pridobljenih živil in krme ostajajo nerešena, da morebitni dolgoročni učinki na razmnoževanje ali razvoj, ki jih ima živilo ali krma, niso bili ocenjeni in da zaradi manjkajočih informacij ni mogoče v celoti oceniti varnosti zložene gensko spremenjene soje;

    F.

    ker je neodvisna znanstvena analiza pokazala, da med drugim ni mogoče sprejeti nobenega končnega sklepa glede varnosti zložene gensko spremenjene soje, da sta toksikološka ocena in ocena tveganja za okolje nesprejemljivi in da ocena tveganja ne izpolnjuje zahtev za oceno tveganja za imunski sistem (9);

    Komplementarni herbicidi

    G.

    ker se pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, dokazano porabi več herbicidov, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom (10); ker se zato lahko pričakuje, da bodo posevki zložene gensko spremenjene soje izpostavljeni tako višjim kot večkratnim dozam komplementarnih herbicidov (glufosinat, dikamba in glifosat), kar bo potencialno privedlo do večje količine ostankov v pridelku;

    H.

    ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje iz skupine 1B in zato izpolnjuje merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (11); ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018 (12);

    I.

    ker je bilo v strokovno pregledani študiji ugotovljeno, da se glifosat kopiči v gensko spremenjeni soji, kar ima ustrezen negativen vpliv na prehransko sestavo v primerjavi z gensko nespremenjeno sojo (13); ker je bila pri pilotnem projektu v Argentini v gensko spremenjeni soji ugotovljena presenetljivo visoka koncentracija ostankov glifosata (14);

    J.

    ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je agencija EFSA novembra 2015 sklenila, da glifosat verjetno ni rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka, specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh; ker več najnovejših strokovno pregledanih znanstvenih študij potrjuje rakotvorni potencial glifosata (15);

    K.

    ker je znanstvena študija, objavljena avgusta 2020, pokazala, da lahko uporaba dikambe poveča tveganje za nastanek raka jeter in intrahepatične žolčne vode (16);

    L.

    ker je lahko način, kako se v gensko spremenjenih rastlinah komplementarni herbicidi razgradijo, ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov („metaboliti“) posledica same genske spremembe (17);

    M.

    ker kljub temu, da agencija v svojem mnenju navaja, da je njen oddelek za pesticide preveril oceno ostankov herbicidov, ki so relevantni za to vlogo, to samo po sebi ne zadošča, saj nista bili upoštevani kombinirana toksičnost komplementarnih herbicidov in razgradnih produktov ter morebitna interakcija s samo zloženo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 × A5547-127;

    N.

    ker so številni pristojni organi držav članic v pripombah na oceno tveganja Evropske agencije za varnost hrane opozorili, da je pomanjkanje analize vplivov ostankov herbicidov na gensko spremenjene poljščine in morebitnih zdravstvenih tveganj skrb vzbujajoče;

    Odsotnost mejnih vrednosti ostankov in s tem povezanih kontrol

    O.

    ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (18), ki je namenjena zagotovitvi visoke ravni varstva potrošnikov, kar zadeva mejne vrednosti ostankov, pazljivo nadzorovati in spremljati ostanke aktivnih substanc, ki niso odobrene za uporabo v Uniji, kot je glufosinat, na uvoženih poljščinah (19);

    P.

    ker v okviru zadnjega usklajenega večletnega nadzornega programa Unije (za leta 2020, 2021 in 2022) države članice niso dolžne meriti ostankov glufosinata na nobenem proizvodu, vključno s sojo (20);

    Beljakovine Bt

    Q.

    ker številne študije ugotavljajo, da so bili opaženi stranski učinki izpostavljenosti beljakovinam Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter da imajo lahko nekatere beljakovine Bt adjuvantne lastnosti (21), kar pomeni, da lahko okrepijo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

    R.

    ker je član odbora EFSA za gensko spremenjene organizme med postopkom ocenjevanja zložene gensko spremenjene koruze in podkombinacij sprejel manjšinsko mnenje, v katerem je zatrdil, da pri vrstah uporabe, pri katerih se izražajo beljakovine Bt, niso bili ugotovljeni neželeni učinki na imunski sistem, vendar jih v toksikoloških študijah, ki jih trenutno priporoča in uporablja agencija EFSA za oceno varnosti gensko spremenjenih rastlin, niti ni mogoče ugotoviti, saj te študije ne vključujejo ustreznih testov v ta namen (22);

    S.

    ker ni mogoče sklepati, da je uživanje zložene gensko spremenjene soje varno za zdravje ljudi in živali;

    Nedemokratično odločanje

    T.

    ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 26. oktobra 2020, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino;

    U.

    ker Komisija priznava, da je problematično, da mora še vedno sprejemati sklepe o odobritvah gensko spremenjenih organizmov, ki jih ne podpira kvalificirana večina držav članic, kar bi morala biti kvečjemu izjema, vendar je zdaj to postalo že pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme;

    V.

    ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje temu, da bi gensko spremenjene organizme, namenjene za živila in krmo, dali na trg (33 resolucij) ter da bi te organizme gojili v Uniji (tri resolucije); ker je Parlament v svojem devetem mandatu nasprotoval že enajstim tovrstnim odobritvam; ker niti ene odobritve teh gensko spremenjenih organizmov ni podprla kvalificirana večina držav članic; ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje dovoljenja za gensko spremenjene organizme;

    W.

    ker lahko Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 sklene, da ne bo odobrila gensko spremenjenega organizma, če tega ne podpre kvalificirana večina držav članic v odboru za pritožbe (23); ker za to ni treba spreminjati zakonodaje;

    Spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije

    X.

    ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje in da mora Komisija pri pripravi osnutka sklepa upoštevati vse ustrezne določbe prava Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo; ker bi morali ti legitimni dejavniki vključevati obveznosti Unije na podlagi ciljev trajnostnega razvoja OZN, Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti;

    Y.

    ker posebna poročevalka OZN o pravici do hrane v najnovejšem poročilu ugotavlja, da imajo nevarni pesticidi katastrofalne posledice za zdravje, zlasti v državah v razvoju (24); ker je cilj trajnostnega razvoja 3.9 do leta 2030 občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal (25);

    Z.

    ker je agencija EFSA ugotovila, da ocenjena izpostavljenost izvajalca varstva rastlin glufosinatu, ki je razvrščen med snovi, strupene za razmnoževanje, pri zatiranju plevela pri gensko spremenjeni koruzi preseže sprejemljivo izpostavljenost, tudi če izvajalec uporabi osebno zaščitno opremo (26); ker je tveganje večje izpostavljenosti izvajalca še posebej problematično pri gensko spremenjenih poljščinah, odpornih proti herbicidom, saj se pri njih uporabijo večje količine herbicida;

    AA.

    ker je krčenje gozdov glavni vzrok za zmanjševanje biotske raznovrstnosti; ker so emisije, ki izhajajo iz rabe zemljišč in sprememb rabe zemljišč, zlasti zaradi krčenja gozdov, drugi največji vzrok podnebnih sprememb za izgorevanjem fosilnih goriv (27); ker se v okviru Pariškega sporazuma, strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020, sprejetega na podlagi Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, ter ciljev o biotski raznovrstnosti iz Aičija spodbujajo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, njihovo varstvo in prizadevanja za njihovo obnovo (28); ker naj bi v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 15 do leta 2020 ustavili krčenje gozdov (29); ker gozdovi opravljajo večnamensko vlogo in s tem podpirajo uresničevanje večine ciljev trajnostnega razvoja (30);

    AB.

    ker je pridelava soje ključno gonilo krčenja gozdov na območjih Amazonke, Cerrada in Gran Chaca v Južni Ameriki; ker je 97 % soje, pridelane v Braziliji, oziroma 100 % soje, pridelane v Argentini, gensko spremenjene (31);

    AC.

    ker je večino gensko spremenjene soje, ki jo je dovoljeno gojiti v Braziliji in Argentini, že dovoljeno uvažati v Unijo (32); ker je bilo v Braziliji že odobreno gojenje gensko spremenjene soje (33);

    AD.

    ker je Komisija v analizi ugotovila, da je soja skozi zgodovino predstavljala največji prispevek Unije h krčenju gozdov po svetu in s tem povezanim emisijam, saj je nanjo odpadla skoraj polovica krčenja gozdov, zajetega v vsem uvozu Unije (34);

    AE.

    ker v nedavni strokovno pregledani znanstveni študiji ugotavljajo, da ima Unija kot regija v zvezi z uvozom soje iz Brazilije zaradi večjega deleža emisij iz krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo, največji ogljični odtis na svetu, ki je za 13,8 % večji od odtisa Kitajske, največje uvoznice soje (35); ker so v drugi nedavni študiji ugotavljali, da je verjetno petina soje, ki se izvozi v Unijo iz brazilskih regij Amazonije in Cerrada in je namenjena pretežno živalski krmi, zaznamovana z nezakonitim krčenjem gozdov (36);

    AF.

    ker so gozdni požari v Amazoniji posledica visoke stopnje krčenja gozdov; ker je Komisija v sporočilu iz leta 2019 izrazila zavezo zaščiti in obnovi svetovnih gozdov (37); ker je varstvo biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, vključno z gozdovi, ključni cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost, ki jo je pred nedavnim objavila Komisija (38);

    1.

    meni da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

    2.

    meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, tj. v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (39) dati osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo, ob tem pa zagotavljati učinkovito delovanje notranjega trga;

    3.

    poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

    4.

    pozdravlja, da je Komisija v pismu z dne 11. septembra 2020 poslancem končno priznala, da je treba pri odločitvah o odobritvi gensko spremenjenih organizmov upoštevati trajnostnost (40); vendar je globoko razočaran, da je Komisija 28. septembra 2020 kljub nasprotovanju Parlamenta in večine držav članic dovolila uvoz še ene vrste gensko spremenjene soje (41);

    5.

    poziva Komisijo, naj čim prej nadaljuje s pripravo meril o trajnosti ter vanjo v celoti vključi Parlament; jo poziva, naj zagotovi informacije o tem, kako bo ta proces izvajala in v kakšnem časovnem okviru;

    6.

    znova poziva Komisijo, naj upošteva obveznosti, ki jih ima Unija po mednarodnih sporazumih, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj;

    7.

    znova poziva Komisijo, naj ne odobri več gensko spremenjenih organizmov za gojenje ali za živila in krmo, kadar države članice ne podajo mnenja odboru za pritožbe, kar je v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011;

    8.

    znova poziva Komisijo, naj ne odobri gensko spremenjenih poljščin, ki so odporne proti herbicidom, dokler ne bodo zdravstvena tveganja, povezana z ostanki, docela raziskana za vsak posamezni primer, kar zahteva celovito oceno ostankov škropljenja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin s komplementarnimi herbicidi ter oceno razgradnih produktov herbicidov in morebitnih kombiniranih učinkov, vključno s samo gensko spremenjeno rastlino;

    9.

    znova poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, namenjenih za živila ali krmo, odpornih proti aktivni snovi herbicida, katerega uporaba v Uniji ni dovoljena;

    10.

    znova poziva agencijo EFSA, naj še naprej razvija in sistematično uporablja metode, ki omogočajo odkrivanje neželenih učinkov zložb genskih transformacijskih dogodkov, na primer v zvezi z adjuvantnimi lastnostmi toksinov Bt;

    11.

    ponovno izraža zaskrbljenost zaradi velike odvisnosti Unije od uvoza živalske krme v obliki soje, ki povzroča krčenje gozdov v tretjih državah (42);

    12.

    pozdravlja napoved zakonodajnega predloga Komisije o ukrepih za preprečevanje ali zmanjšanje dajanja proizvodov, povezanih s krčenjem ali propadanjem gozdov, na trg EU, ki naj bi bil objavljen do junija 2021; ker pa je nujno treba prenehati krčiti gozdove v Amazoniji, Cerradu in Gran Chacu in ker povpraševanje Unije po gensko spremenjeni soji prispeva h krčenju gozdov v tej regiji, Komisijo medtem ponovno poziva, naj nemudoma ustavi uvoz gensko spremenjene soje, pridelane v Braziliji in Argentini, pri tem pa po potrebi uporabi člen 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, dokler ne bodo vzpostavljeni učinkoviti pravno zavezujoči mehanizmi, s katerimi bo mogoče preprečiti, da bi v Uniji dajali na trg proizvode, povezane s krčenjem gozdov in posledičnimi kršitvami človekovih pravic;

    13.

    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

    (1)  UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

    (2)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

    (3)  Znanstveno mnenje odbora EFSA o oceni gensko spremenjene soje MON 87751 × MON 87701 × MON 87708 × MON 89788 za uporabo v živilih in krmi v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-NL-2016-128), EFSA Journal 2019; 17(11):5847, https://doi.org/10.2903/j.efsa.2019.5847.

    (4)  Evropski parlament je v osmem zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, v katerih je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega je v devetem zakonodajnem obdobju sprejel naslednje resolucije:

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028).

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029).

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž LLCotton25 (ACS-GHØØ1-3), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0054).

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 89788 (MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v promet v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0055).

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja v promet za proizvode, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in podkombinacije MON 89034 × NK603 × DAS-40278-9, 1507 × NK603 × DAS-40278-9 in NK603 × DAS-40278-9 ali so iz njih sestavljeni ali narejeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0056).

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Svet (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0057).

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 × A5547-127, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0069).

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij MON 87427, MON 89034, MIR162 in NK603, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1111 v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0291).

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo SYHT0H2 (SYN-ØØØH2-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0292).

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2020 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 87427 × MON 87460 × MON 89034 × MIR162 × NK603 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 87427, MON 87460, MON 89034, MIR162 in NK603, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0293).

    (5)  Mnenje EFSA, str. 11, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.2903/j.efsa.2019.5847.

    (6)  Mnenje EFSA, str. 3, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.2903/j.efsa.2019.5847.

    (7)  Prav tam.

    (8)  Pripombe držav članic:

    http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionLoader?question=EFSA-Q-2016-00009

    (9)  Pripomba inštituta Testbiotech na oceno agencije EFSA o gensko spremenjeni soji MON87751 x MON87701 x MON87708 x MON89788 za uporabo v živilih in krmi v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 (vloga EFSA-GMO-NL-2016), ki jo je decembra 2019 vložilo podjetje Bayer/Monsanto, https://www.testbiotech.org/sites/default/files/Testbiotech_Comment_MON87427%20x%20MON89034%20x%20MIR%20162%20x%20MON87411.pdf.

    (10)  Gl. npr. Bonny, S. „Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact“(Gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, plevel in herbicidi: pregled in učinek), Environmental Management, januar 2016; 57(1), str. 31–48,

    https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 v Benbrook, C. M., „Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years“ (Učinek gensko spremenjenih poljščin na pesticide v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe, 24, 24(2012), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24, v Schütte, G., Eckerstorfer, M., Rastelli, V. et al., „Herbicide resistance and biodiversity: agronomic and environmental aspects of genetically modified herbicide-resistant plants“, Environmental Sciences Europe 29, 5 (2017),

    https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/s12302-016-0100-y.

    (11)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

    (12)  https://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/active-substances/index.cfm?event=as.details&as_id=79

    (13)  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24491722

    (14)  https://www.testbiotech.org/sites/default/files/TBT_Background_ Glyphosate_Argentina_0.pdf

    (15)  Gl. na primer https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1383574218300887;

    https://academic.oup.com/ije/advance-article/doi/10.1093/ije/dyz017/5382278

    https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0219610 in

    https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6612199/.

    (16)  https://academic.oup.com/ije/advance-article-abstract/doi/10.1093/ije/dyaa066/5827818?redirectedFrom=fulltext

    (17)  To velja za glifosat, kot je navedeno v Pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005, ki ga je opravila agencija EFSA, Strokovno glasilo EFSA 2018; 16(5):5263, str. 12, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5263.

    (18)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

    (19)  Gl. uvodno izjavo 8 Uredbe (ES) št. 396/2005.

    (20)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/533 z dne 28. marca 2019 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2020, 2021 in 2022 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 88, 29.3.2019, str. 28).

    (21)  Za pregled glej Rubio-Infante, N. & Morno-Fierros, L., „An overview of the safety and biological effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in mammals“ (Pregled varnosti in bioloških učinkov toksinov Bacillus thuringiensis Cry na sesalce), Journal of Applied Toxicology, maj 2016, 36(5): str. 630-648http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jat.3252/full.

    (22)  Manjšinsko mnenje, Wal, J.M., član odbora EFSA za gensko spremenjene organizme, za vlogo EFSA-GMO-DE-2010-86 (koruza Bt11 × MIR162 × 1507 × GA21 in tri podkombinacije neodvisno od njihovega izvora), Strokovno glasilo EFSA 2018; 16(7):5309, str. 34, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5309.

    (23)  Komisija „lahko“ nadaljuje z odobritvijo, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011, vendar to ni nujno.

    (24)  https://www.ohchr.org/EN/Issues/Environment/SRToxicsandhumanrights/Pages/Pesticidesrighttofood.aspx

    (25)  https://www.un.org/sustainabledevelopment/health/

    (26)  Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glufosinat, Znanstveno poročilo EFSA (2015) 27, 1-81, str. 3, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/pdf/10.2903/j.efsa.2005.27r.

    (27)  Sporočilo Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov COM(2019)0352, str. 1.

    (28)  Prav tam, str. 2.

    (29)  Gl. cilj 15.2: https://www.un.org/sustainabledevelopment/biodiversity/.

    (30)  Sporočilo Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov COM(2019)0352, str. 2.

    (31)  International Service for the Acquisition of Agri-biotech Applications (2017) Global status of commercialized biotech/GM crops in 2017: Biotech Crop Adoption Surges as Economic Benefits Accumulate in 22 Years (Stanje prodaje biotehničnih/gensko spremenjenih poljščin v letu 2017: v 22 letih uporabe biotehniških pridelkov je ta naraščala skupaj z gospodarskimi koristmi); poročilo št. 53 (2017), str. 16 in 21, http://www.isaaa.org/resources/publications/briefs/53/download/isaaa-brief-53-2017.pdf.

    (32)  Z navzkrižnim preverjanjem dveh podatkovnih zbirk oktobra 2020 (register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo (https://webgate.ec.europa.eu/dyna/gm_register/index_en.cfm) in podatkov o odobritvah gensko spremenjenih rastlin iz zbirke organizacije ISAA (http://www.isaaa.org/gmapprovaldatabase/)) se lahko izračuna, koliko gensko spremenjene soje, ki jo je dovoljeno gojiti v Braziliji in Argentini, že dovoljeno uvažati v Unijo. Za Brazilijo: od 17 vrst gensko spremenjene soje, ki jih je dovoljeno gojiti, jih je trenutno 12 dovoljeno uvoziti v Unijo, dovoljenje za uvoz treh vrst gensko spremenjene soje pa se še obravnava. Za Argentino: od skupno 15 vrst gensko spremenjene soje, ki jih je dovoljeno gojiti, jih je trenutno 10 dovoljeno uvoziti v Unijo, dovoljenje za uvoz treh vrst gensko spremenjene soje pa se še obravnava.

    (33)  https://www.isaaa.org/gmapprovaldatabase/event/default. asp?EventID=438&Event=MON87751%20x%20MON87701%20x%20MON87708%20x%20MON89788

    (34)  Tehnično poročilo Komisije – 2013 – 063 The impact of EU consumption on deforestation: Comprehensive analysis of the impact of EU consumption on deforestation (Vpliv porabe EU na krčenje gozdov: celovita analiza učinka porabe EU na krčenje gozdov); študija, ki jo je financiral GD ENV Evropske komisije, izvedli pa so jo inštituti VITO, IIASA in HIVA ter IUCN NL, http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/1.%20Report%20analysis%20of%20impact.pdf, str. 23–24 Med letoma 1990 in 2008 je Unija uvozila toliko poljedelskih in živinorejskih proizvodov, da je bilo izkrčenih 90 000 km2 gozdov. Od tega je bilo zaradi poljedelskih proizvodov izkrčenih 74 000 km2 gozdov (82 %), in sicer največ za pridelavo oljnic (52 000 km2). Soja in sojina pogača sta predstavljali 82-odstotni delež tega krčenja (42 600 km2), kar je 47 % vsega krčenja gozdov zaradi proizvodov, uvoženih v Unijo.

    (35)  Escobar, N., Tizado, E.J., zu Ermgassen, E.K.,Löfgren, P., Börner, J., & Godar, J.,Spatially-explicit footprints of agricultural commodities: Mapping carbon emissions embodied in Brazil's soy exports, (Vidni odtis kmetijskih dobrin v okolju: evidentiranje ogljičnega odtisa, povezanega z izvozom brazilske soje), Global Environmental Change, zvezek 62, 102067,

    https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959378019308623.

    (36)  Rajão, R., Soares-Filho, B., Nunes, F., Börner, J., Machado, L., Assis, D., Oliveira, A., Pinto, L., Ribeiro, V., Rausch, L., Gibbs, H., Figueira, D., „The rotten apples of Brazil’s agribusiness“ (Gnila jabolka brazilskega kmetijskega podjetništva), Science 17. julij 2020, zvezek 369, izdaja 6501, str. 246-248, https://science.sciencemag.org/content/369/6501/246.

    (37)  Sporočilo EU o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52019DC0352&from=EN.

    (38)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja, maj 2020 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52020DC0380&from=EN.

    (39)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1):

    (40)  https://tillymetz.lu/wp-content/uploads/2020/09/Co-signed-letter-MEP-Metz.pdf

    (41)  MON 87708 × MON 89788 × A5547-127, https://webgate.ec.europa.eu/dyna/gm_register/gm_register_auth.cfm?pr_id=100.

    (42)  Prav tam.


    Top