—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti ciljev št. 1, 16 in 17, ki spodbujajo miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj (1),

—

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada (2),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/528 z dne 27. marca 2015 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena), in o razveljavitvi Sklepa 2011/871/SZVP (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (4),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2017/2306 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (5),

—

ob upoštevanju medinstitucionalne izjave, priložene Uredbi (EU) 2017/2306, o virih financiranja ukrepov pomoči iz člena 3a Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (6),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (7),

—

ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (8), ter Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (9),

—

ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (10),

—

ob upoštevanju Predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu, ob podpori Komisije, z dne 13. junija 2018 za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta (HR(2018) 94),

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015, 15. decembra 2016, 9. marca 2017, 22. junija 2017, 20. novembra 2017, 14. decembra 2017 in 28. junija 2018,

—

ob upoštevanju dokumenta z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2017, 25. junija 2018 in 19. novembra 2018 o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije EU,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2017 z naslovom Razmislek o prihodnosti evropske obrambe (COM(2017)0315),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in ESZD z dne 5. julija 2016 z naslovom Elementi strateškega okvira na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja,

—

ob upoštevanju posebnega poročila št. 20 Evropskega računskega sodišča z dne 18. septembra 2018 z naslovom Afriška struktura za mir in varnost: potrebna je preusmeritev podpore EU,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2015 o financiranju skupne varnostne in obrambne politike (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji (12),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. decembra 2017 (13) in 12. decembra 2018 (14) o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP),

—

ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0157/2019),

A.

ker želi EU postati globalna akterka za mir in si prizadevati za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah;

B.

ker ima EU v strateškem okolju, v katerem so se v zadnjih letih razmere znatno poslabšale, vedno večjo odgovornost za zagotavljanje lastne varnosti;

C.

ker mora imeti EU v okolju z varnostnimi izzivi, ki jo obdaja, strateško avtonomnost, ki jo je junija 2016 v globalni strategiji Evropske unije priznalo 28 voditeljev držav in vlad, zato so potrebni instrumenti, ki bodo okrepili njeno zmožnost za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti; ker se priznava, da so varne in miroljubne družbe predpogoj za trajni razvoj;

D.

ker namen evropskega mirovnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: instrumenta) ni militarizacija zunanjega delovanja Evropske unije, temveč ustvarjanje sinergij in povečevanje učinkovitosti z zagotovitvijo celostnega pristopa k operativnemu financiranju zunanjega delovanja, ki že obstaja, a zanj financiranje iz proračuna Unije ni mogoče;

E.

ker Pogodba zahteva, da EU in njene institucije izvajajo skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki bi lahko privedla do skupne obrambe skladno z določbami člena 42, ter tako krepijo evropsko identiteto in neodvisnost, da bi pospeševali mir, varnost in napredek v Evropi in po svetu; ker je treba predlagani instrument pozdraviti kot napreden korak v tej smeri, podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije pa je treba spodbuditi, naj si prizadeva za njegov nadaljnji razvoj in izvajanje;

F.

ker EU zagotavlja največ razvojne in humanitarne pomoči na svetu ter krepi svojo povezavo med varnostjo in razvojem z namenom zagotavljanja trajnega miru;

G.

ker je treba še naprej spodbujati uporabo sredstev in instrumentov Unije za izboljšanje sodelovanja, razvoj zmogljivosti in napotitev misij v prihodnje, pa tudi za ohranjanje miru, preprečevanje, upravljanje in reševanje konfliktov ter obravnavanja groženj mednarodni varnosti; poudarja, da bi se moral instrument uporabljati zlasti za financiranje vojaških misij Unije, krepitev vojaških in obrambnih zmogljivosti tretjih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij ter za prispevanje k financiranju operacij v podporo miru, ki jih vodijo regionalne ali mednarodne organizacije ali tretje države;

H.

ker je imela EU v preteklosti težave pri financiranju operacij obrambnega pomena; ker je Parlament večkrat poudaril, da je potrebno prožnejše in učinkovitejše financiranje, ki bo izražalo solidarnost in odločnost; ker so potrebni dodatni instrumenti in orodja za zagotovitev, da lahko EU izvaja svojo vlogo globalne akterke na področju varnosti; ker sta za vse take instrumente potrebna ustrezen parlamentarni nadzor in zakonodaja EU;

I.

ker je udeležba žensk v mirovnih procesih še vedno eden od najmanj izpolnjenih vidikov agende za ženske, mir in varnost, čeprav so ženske glavne žrtve varnostnih in humanitarnih kriz in kljub dejstvu, da se z vidnejšo vlogo žensk pri mirovnih procesih verjetnost, da se bo sporazum obdržal vsaj 15 let, poveča za 35 %;

J.

ker sta notranja in zunanja varnost vse bolj prepleteni; ker je EU sprejela pomembne korake za okrepitev sodelovanja med svojimi državami članicami na področju obrambe; ker je bila EU vedno ponosna na svojo mehko moč in se ji ne bo odrekla; ker pa EU zaradi spreminjajočih se razmer, ki vzbujajo zaskrbljenost, ne sme ostati izključno „civilna moč“, ampak mora razviti in okrepiti svoje vojaške zmogljivosti, ki jih je treba uporabljati usklajeno in v povezavi z vsemi drugimi zunanjimi ukrepi EU; ker razvoj v tretjih državah ni možen brez varnosti in miru; ker ima pri tem ključno vlogo vojska, predvsem v državah, v katerih civilni organi zaradi varnostnih razmer ne morejo izpolnjevati svojih nalog; ker bi lahko instrument zagotovil okrepljeno udejstvovanje EU v partnerskih državah in večjo učinkovitost zunanjega delovanja EU ter omogočil EU, da bo v prihodnosti postala pomembna nosilka stabilnosti in varnosti;

K.

ker se zunanja politika EU ne sme instrumentalizirati kot „upravljanje migracij“, vsako prizadevanje za sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij pa mora biti tesno povezano z izboljšanjem razmer na področju človekovih pravic v teh državah;

L.

ker se bo z neširjenjem orožja in razoroževanjem pomembno zmanjšalo podžiganje konfliktov in pripomoglo k večji stabilnosti v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ter z njo povezane resolucije EP o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja (15); ker bi bil svet brez orožja za množično uničevanje varnejši; ker je EU vodilna na področju prepovedi jedrskega orožja in bi morala svojo vlogo v tem smislu razširiti;

M.

ker v Pogodbah zunaj okvira SVOP ni predvideno zunanje vojaško delovanje Unije; ker bi dejanska skupna zunanja in varnostna politika vseh držav članic EU povečala manevrski prostor Unije na področju zunanjega delovanja; ker so edino zunanje vojaško delovanje, možno v okviru SVOP, misije zunaj Unije za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov, kot določa člen 42(1) PEU;

N.

ker se je podpora vojaškim operacijam partnerjev v podporo miru do zdaj zagotavljala zunaj proračuna EU z mirovno pomočjo za Afriko, ki je bila vzpostavljena z Evropskim razvojnim skladom (ERS) in se je iz njega financirala; ker je mirovna pomoč za Afriko zdaj omejena na operacije pod vodstvom Afriške unije ali afriških regionalnih organizacij;

O.

ker se pričakuje, da bo Unija zaradi instrumenta zmožna neposredno prispevati k financiranju operacij mirovne podpore pod vodstvom tretjih držav, pa tudi k relevantnim mednarodnim organizacijam na svetovni ravni, ne le v Afriki ali Afriški uniji;

P.

ker bo predlagani instrument nadomestil mehanizem Athena in mirovno pomoč za Afriko; ker bo s financiranjem stroškov obrambnih dejavnosti EU, kot so mirovne misije Afriške unije, skupni stroški lastnih vojaških operacij SVOP ter krepitev vojaških zmogljivosti partnerjev, ki so v skladu s členom 41(2) PEU izključeni iz proračuna EU, dopolnil pobudo za krepitev zmogljivosti za varnost in razvoj;

Q.

ker morajo biti operacije, ki se izvajajo v okviru instrumenta, skladne z načeli in vrednotami, zapisanimi v Listini o temeljnih pravicah, ter s spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah; ker je treba operacije, ki niso opredeljene kot etično sprejemljive s stališča varnosti, zdravja in varovanja, svobode, zasebnosti, integritete ter dostojanstva ljudi, temeljito oceniti in ponovno proučiti;

R.

ker je sedanji delež skupnih stroškov še vedno zelo majhen (približno 5–10 % vseh stroškov) in ker je velik delež stroškov in odgovornosti v vojaških operacijah, ki je v breme držav, na podlagi načela, da se stroški krijejo tam, kjer nastanejo, v nasprotju z načeli solidarnosti in delitve bremena, kar dodatno odvrača države članice od dejavne udeležbe v operacijah SVOP;

S.

ker predlagana povprečna letna finančna sredstva instrumenta znašajo 1 500 000 000 EUR, skupna letna poraba v okviru mehanizma Athena in mirovne pomoči za Afriko pa se je gibala med 250 000 000 EUR in 500 000 000 EUR; ker potencialni nameni dodatne 1 000 000 000 EUR na leto v predlogu niso ustrezno določeni ali zagotovljeni;

T.

ker naj bi instrument kot zunajproračunski mehanizem, ki se financira iz letnih prispevkov držav članic po razdelitvenem ključu BND, EU omogočil financiranje večjega deleža skupnih stroškov (35–45 %) vojaških misij in operacij kot v okviru sedanjega mehanizma Athena; ker naj bi instrument tudi zagotovil, da bo financiranje EU stalno na voljo, s čimer bi se zagotovilo ustrezno načrtovanje za pripravljenost na krize ter olajšala hitra uporaba in izboljšala prožnost za hitre odzive; ker sta bili ambiciozna vključitev in razširitev mehanizma Athena za skupno financiranje misij in operacij SVOP dolgoletna zahteva Parlamenta; ker pa predlagani sklep Sveta nima enake zavezujoče narave kot notranji sporazum o mirovni pomoči za Afriko, kar pomeni, da lahko države članice izstopijo iz financiranja ukrepov instrumenta;

U.

ker bo predlagani instrument s povečanjem skupnih stroškov okrepil solidarnost in delitev bremena med državami članicami ter države članice, zlasti tiste, ki imajo premalo finančnih sredstev ali operativnih virov, spodbudil, naj prispevajo k operacijam SVOP;

V.

ker je Svet v svojih sklepih z dne 19. novembra 2018 zadržan glede svoje podpore predlogu za instrument; ker je vendarle treba stremeti k sprejetju ambicioznega predloga, ki bo vseboval vse predlagane sestavine, tudi mehanizem Athena;

W.

ker spadajo v pristojnost SVOP vse vojaške naloge v okviru instrumenta, kot so skupne operacije razoroževanja, humanitarne in reševalne misije, vojaško svetovanje in pomoč, misije za preprečevanje konfliktov in ohranjanje miru ter bojne operacije za krizno upravljanje, vključno z vzpostavljanjem miru in pokonfliktno stabilizacijo, boj proti terorizmu, vključno s podporo tretjim državam pri boju proti terorizmu na njihovih ozemljih, kot je določeno v členu 43(1) PEU, ob polnem spoštovanju človekovih pravic; ker se izjema iz člena 41(2) PEU uporablja samo za odhodke pri poslovanju, ki izhajajo iz navedenih vojaških misij; ker bi morali vsi drugi odhodki pri poslovanju, ki izhajajo iz SVOP, vključno z odhodki, ki izhajajo iz katerega koli drugega ukrepa iz člena 42 PEU, bremeniti proračun Unije; ker bi morali upravni odhodki instrumenta bremeniti proračun Unije;

X.

ker v skladu s členom 41(2) PEU vsi odhodki pri poslovanju, ki nastanejo zaradi SZVP, bremenijo proračun Unije, kar pa ne velja za odhodke, ki nastanejo zaradi vojaških ali obrambnih ukrepov; ker je v členu 2(a) in (d) predloga sklepa navedeno, da bi moral instrument financirati tako operacije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, kot druge operativne ukrepe Unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena;

Y.

ker Unija v skladu s členom 21(2)(d) PEU določi in vodi skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za tesno sodelovanje na vseh področjih mednarodnih odnosov za spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju, zlasti pa izkoreninjenje revščine;

Z.

ker je v drugem odstavku člena 208(1) PDEU zapisano, da je glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja „zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine“; ker v skladu z istim odstavkom „Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“; ker je druga poved določba Pogodbe, ki EU nalaga ustavno dolžnost, znano kot skladnost politik za razvoj;

AA.

ker je treba vojaške in civilne misije zunaj Unije ohraniti ločene za zagotovitev, da se civilne misije financirajo samo iz proračuna Unije;

AB.

ker bi morala EU osebju misij SVOP dodeliti podoben status, kot ga imajo napoteni nacionalni strokovnjaki, tako da bi jim zagotovila enoten status in najboljšo možno zaščito v skladu s kadrovskimi predpisi Unije; ker bi bilo treba vsa nadomestila, ki izhajajo iz tega statusa, ter vse potne stroške, dnevnice in stroške zdravstvenega varstva šteti za upravne odhodke in zanje bremeniti proračun Unije;

AC.

ker je Evropsko računsko sodišče objavilo posebno poročilo o afriški strukturi za mir in varnost, financirani prek mirovne pomoči za Afriko, za katero se predlaga, da bi se vključila v instrument in razširila; ker Računsko sodišče ugotavlja, da ta podpora ni dovolj temeljila na prednostnih nalogah in je imela omejen učinek; ker se morajo v zvezi z ambicioznim povečanjem financiranja novega instrumenta ustrezno upoštevati priporočila Računskega sodišča;

AD.

ker predlogu ni bila priložena ocena finančnega učinka v zvezi z upravnimi odhodki; ker imajo upravni odhodki instrumenta precejšnje posledice za proračun EU; ker se za instrument poleg osebja, ki je zdaj zaposleno v okviru instrumentov, ki se bosta nadomestila, ne bi smelo zaposliti dodatnega osebja oz. se mu dodatno osebje ne bi smelo dodeliti; ker bi se moralo s sinergijami, ki so posledica združitve sedanjih ločenih instrumentov v eno upravno strukturo, olajšati upravljanje večjega geografskega obsega instrumenta; ker bi bilo treba dodatno osebje zaposliti le, če bi vse sodelujoče države članice učinkovito prispevale k prihodkom za misijo ali ukrep; ker morajo imeti pogodbe z osebjem, zaposlenim v okviru instrumenta, ali napotitve v instrument za določeno misijo ali ukrep zaradi časovno omejene narave prihodkov ustrezen časovni okvir; ker se v okviru instrumenta ne bi smelo zaposliti osebja iz države članice, ki se je s formalno izjavo v skladu s členom 31(1) PEU vzdržala glasovanja o posamezni misiji ali ukrepu, oziroma se vanj tako osebje ne bi smelo napotiti;

AE.

ker bi se moral podpredsednik/visoki predstavnik s Parlamentom redno posvetovati o vseh glavnih vidikih in temeljnih odločitvah v zvezi s SZVP in SVOP ter njunem naknadnem razvoju; ker bi se bilo treba s Parlamentom pravočasno posvetovati in ga obvestiti, da bi lahko predstavil svoja mnenja ter podpredsedniku/visokemu predstavniku in Svetu postavil vprašanja, tudi o skladnosti politik za razvoj, pred sprejetjem odločitev ali odločnim ukrepanjem; ker bi moral podpredsednik/visoki predstavnik upoštevati mnenja Parlamenta, med drugim o skladnosti politik za razvoj, in jih vključiti v svoje predloge, ponovno proučiti sklepe ali dele sklepov, ki jim Parlament nasprotuje, ali take predloge umakniti, ne glede na to, da lahko država članica v takem primeru poda pobudo, in na morebitni poziv Parlamenta predlagati sklepe Sveta v zvezi s SVOP; ker bi moral Parlament imeti s podpredsednikom/visokim predstavnikom letno razpravo o dejavnostih, ki se financirajo iz instrumenta;

1.

2.

3.