—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti drugega in od četrtega do sedmega odstavka preambule, člena 2, drugega pododstavka člena 3(3) in člena 6,

—

ob upoštevanju členov 10 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (1),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (2),

—

ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (3),

—

ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (4),

—

ob upoštevanju druge raziskave Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji (EU-MIDIS II), ki jo je decembra 2017 objavila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), in poročila te agencije o izkušnjah v zvezi z rasno diskriminacijo in rasističnim nasiljem med osebami afriškega porekla v EU (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2016 (6),

—

ob upoštevanju, da je bila junija 2016 oblikovana skupina EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti,

—

ob upoštevanju kodeksa ravnanja o boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu, sklenjenega 31. maja 2016 med Komisijo in vodilnimi podjetji informacijske tehnologije ter drugimi platformami in podjetji družbenih medijev,

—

ob upoštevanju splošnega priporočila št. 34 Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije z dne 3. oktobra 2011 o rasni diskriminaciji ljudi afriškega porekla,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/237 z dne 23. decembra 2013, s katero je bilo obdobje 2015–2024 razglašeno za mednarodno desetletje ljudi afriškega porekla,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 69/16 z dne 18. novembra 2014, v kateri je program dejavnosti za izvajanje mednarodnega desetletja ljudi afriškega porekla,

—

ob upoštevanju Durbanske deklaracije in akcijskega programa s svetovne konference o rasizmu leta 2001, kjer se je priznalo, da se ljudje afriškega porekla že stoletja soočajo z rasizmom, diskriminacijo in krivicami,

—

ob upoštevanju splošnih političnih priporočil Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI),

—

ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 19. septembra 2001 o Evropskem kodeksu policijske etike (7),

—

ob upoštevanju izjave visokega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 25. julija 2017 z naslovom Afrofobija: Evropa bi se morala soočiti z dediščino kolonializma in trgovine s sužnji,

—

ob upoštevanju Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o prepovedi diskriminacije,

—

ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o temeljnih pravicah oseb afriškega porekla v Evropi (O-000022/2019 – B8-0016/2019),

—

ob upoštevanju člena 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.

ker lahko izraz „osebe afriškega porekla“ zajema tudi izraze „Afroevropejec“, „afriški Evropejec“, „temnopolti Evropejec“, „Afrokaribčan“ ali „temnopolti Karibčan“ in se nanaša na osebe z afriškimi predniki ali poreklom, ki so rojeni v Evropi, evropski državljani ali živijo v Evropi;

B.

ker se izrazi „afrofobija“, „afrifobija“ in „rasizem proti temnopoltim“ nanašajo na posebno obliko rasizma, vključno z vsemi oblikami nasilja ali diskriminacije, ki jo spodbujajo zgodovinske zlorabe in negativni stereotipi ter vodi v izključevanje in razčlovečenje oseb afriškega porekla; ker to sovpada z zgodovinsko represivno strukturo kolonializma in čezatlantske trgovine s sužnji, kot jo priznava visoki komisar Sveta Evrope za človekove pravice;

C.

ker naj bi v Evropi živelo 15 milijonov oseb afriškega porekla (8), čeprav zbiranje podatkov o enakosti v državah članicah EU ni sistematično, ne temelji na samoopredelitvi in pogosto ne vključuje potomcev migrantov ali „migrantov tretje generacije“ in naslednjih generacij;

D.

ker je agencija FRA ugotovila, da se v Evropi manjšine s poreklom iz podsaharske Afrike še največkrat soočajo z rasizmom in diskriminacijo na vseh področjih življenja (9);

E.

ker je bilo v drugi raziskavi Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji, ki jo je izvedla agencija FRA (10), ugotovljeno, da so mladi anketiranci afriškega porekla, stari med 16 in 24 let, v 12 mesecih pred raziskavo doživeli več nadlegovanja zaradi sovraštva (32 %) kot starejši anketiranci in da je kibernetskega nadlegovanja največ pri mladih anketirancih, ki pa se zmanjšuje s starostjo;

F.

ker zgodovina krivic, ki so jih utrpeli Afričani in osebe afriškega porekla, vključno s zasužnjevanjem, prisilnim delom, apartheidom, pokoli in genocidi med evropskim kolonializmom in čezatlantsko trgovino s sužnji, na institucionalni ravni v državah članicah večinoma še ni priznana in upoštevana;

G.

ker po Evropi nekatere tradicije še vedno ohranjajo diskriminatorne stereotipe (tudi počrnjevanje obraza), kar ohranja globoko zakoreninjene stereotipe o osebah afriškega porekla, to pa lahko poveča diskriminacijo;

H.

ker bi bilo treba pozdraviti in podpreti pomembno delo nacionalnih organov za enakost in Evropske mreže organov za enakost (Equinet);

I.

ker je bilo v letnem poročilu o kaznivih dejanjih iz sovraštva (11), ki ga je pripravil Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR), ugotovljeno, da so osebe afriškega porekla pogosto tarče rasističnega nasilja, v številnih državah pa ni zagotovljena pravna pomoč in finančna podpora žrtvam, ki okrevajo po nasilnih napadih;

J.

ker so za spoštovanje načela pravne države in temeljnih pravic državljanov odgovorne predvsem vlade, zaradi česar so glavne pristojne za spremljanje in preprečevanje nasilja, vključno z afrofobnim nasiljem, ter za pregon storilcev;

K.

ker je o rasni diskriminaciji v izobraževalnem sistemu na voljo le malo podatkov; ker pa je iz dokazov razvidno, da otroci afriškega porekla v državah članicah prejemajo nižje šolske ocene od belih vrstnikov, prav tako pa je pri otrocih afriškega porekla zgodnje opuščanje šolanja občutno višje (12);

L.

ker so odrasli in otroci afriškega rodu vse bolj ranljivi med policijskim priporom, pri čemer se beležijo številni primeri nasilja in smrti; ker se rutinsko uporabljajo rasno profiliranje, diskriminatorne prakse ustavljanja in preiskovanja ter nadzora v povezavi z zlorabo pooblastil pri kazenskem pregonu, preprečevanju kriminala, ukrepih za boj proti terorizmu ali nadzoru priseljevanja;

M.

ker obstajajo pravna sredstva za diskriminacijo ter so nujne odločne in posebne politike za obravnavanje strukturnega rasizma, ki ga doživljajo osebe afriškega izvora v Evropi, vključno z zaposlovanjem, izobraževanjem, zdravjem, kazenskim pravosodjem, politično udeležbo ter vplivom politik in praks na področju migracij in azila;

N.

ker so osebe afriškega porekla v Evropi diskriminirane na stanovanjskem trgu in se soočajo s prostorsko segregacijo na območjih z nizkimi dohodki z nekakovostnimi in pretesnimi stanovanji;

O.

ker so osebe afriškega porekla v zgodovini znatno prispevale k izgradnji evropske družbe, vendar se jih na trgu dela veliko sooča z diskriminacijo;

P.

ker so osebe afriškega porekla nesorazmerno zastopane med sloji evropskega prebivalstva z nižjimi prihodki;

Q.

ker so osebe afriškega porekla v Evropski uniji večinoma premalo zastopane v političnih in zakonodajnih institucijah na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

R.

ker se politiki afriškega porekla še vedno soočajo s ponižujočimi napadi v javnem prostoru na nacionalni in evropski ravni;

S.

ker sta rasizem in diskriminacija, ki ju doživljajo osebe afriškega porekla, strukturna in se pogosto prekrivata z drugimi oblikami diskriminacije in zatiranja na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega stališča, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

T.

ker so afrofobni napadi v Evropi v porastu in so v zadnjem času neposredno usmerjeni proti državljanom tretjih držav, zlasti beguncem in migrantom;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.