Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52020IR4749

Mnenje Evropskega odbora regij – Novi evropski raziskovalni prostor za raziskave in inovacije

COR 2020/04749

UL C 106, 26.3.2021, p. 31–37 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

26.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

C 106/31

Mnenje Evropskega odbora regij – Novi evropski raziskovalni prostor za raziskave in inovacije

(2021/C 106/07)

Poročevalec:

Christophe CLERGEAU (FR/PES), član regionalnega sveta, Dežela Loare

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi ERP za raziskave in inovacije

COM(2020) 628 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

 želi spomniti na sklepe iz svojega mnenja Obzorje Evropa: deveti okvirni program za raziskave in inovacije, v katerem:

—

„poziva, naj se zares upošteva odličnost po vseh državah članicah in regijah EU, da bi izboljšali raven znanstvene odličnosti celotne Evrope in ne le nekaj večjih regij in mest“,

—

„močno obžaluje, da se še vedno ne priznava lokalnega in regionalnega pečata znanstvene odličnosti, prispevka regionalnih inovacijskih ekosistemov in inovacijskih središč k dinamiki EU“,

—

„odločno poziva k polni vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v strateško načrtovanje […] in k upoštevanju strategij pametne specializacije v tem okviru“,

—

„meni, da je treba pri ocenjevanju učinkov programov in projektov teritorialne učinke upoštevati kot osrednji element“;

2.

 pozdravlja priložnost, ki jo prinaša to sporočilo, da se predlaga usklajena strategija za mobilizacijo vseh deležnikov, da bi okrepili prizadevanja Evrope na področju raziskav in inovacij; vseeno opaža neuravnoteženost v sporočilu, ki evropski raziskovalni prostor (ERP) preveč povezuje z nadaljevanjem programa Obzorje Evropa v škodo drugih elementov, ki jih je treba upoštevati;

3.

 podpira ambiciozne pobude, predvidene v sporočilu, zaradi katerih bo Evropa bolje pripravljena na spoprijemanje s svetovnimi izzivi, ter ki bodo spremenile področje raziskav in omogočile krepitev Evrope z razvojem znanj. Raziskave in inovacije bi morale imeti ključno vlogo pri omogočanju podpore za ekološke, digitalne, socialne in gospodarske prehode, s katerimi se mora spoprijeti Evropa. Te politike bi morale hkrati pomagati Evropi pri premagovanju izzivov, ki jih prinaša COVID-19, kot ponazarja akcijski načrt ERAvsCorona, ki se trenutno izvaja;

4.

 pozdravlja nov poudarek Komisije na vključevanju državljanov v vprašanja raziskav in inovacij ter poziva, naj to ob spoštovanju svobode znanosti poteka v vseh fazah oblikovanja, izvajanja in spremljanja teh politik ter se ne omejuje zgolj na „pojasnjevanje“ ali „obveščanje“ državljanov, saj ti, nasprotno, želijo dejavno sodelovati v njih; meni, da je treba to vključevanje najprej organizirati lokalno in da so mesta in regije ključni akterji pri njegovem spodbujanju in razvoju ter imajo pomembno vlogo pri prilagajanju raziskav in inovacij vrednotam, potrebam in pričakovanjem družbe. Sooblikovanje in soodgovornost regionalnih in lokalnih akterjev za postopke in rezultate raziskav in inovacij povečujeta družbeno sprejemanje in sprejemljivost raziskav in inovacij. Mesta in regije zagotavljajo tudi pomembne vire za izvajanje agende za odprto znanost v širšem smislu, saj je ta bistvena za razvoj uspešnega evropskega raziskovalnega prostora;

5.

 pozdravlja pripravljenost Komisije, da se za odhodke za razvoj in raziskave namenijo 3 % BDP in da se za javna prizadevanja v letu 2030 določi cilj 1,25 % BDP (v primerjavi s sedanjim 0,81-odstotnim deležem); kljub temu se sprašuje, kako bi te cilje lahko dosegli, saj načrt za okrevanje ne predvideva obsežnih prizadevanj za raziskave in inovacije ter opušča na primer program EU za zdravje, ki ga predlaga Komisija;

6.

 obžaluje, da kljub skupnemu portfelju komisarja za politike na področju raziskav, inovacij, usposabljanja in mladih ni bilo mogoče predlagati novega pristopa za evropski izobraževalni in raziskovalni prostor; opozarja na potrebo po medsektorskem pristopu k tem vprašanjem, zlasti v povezavi z regionalnimi politikami; upa, da bo sporočilo o globalnem pristopu za raziskave, inovacije, izobraževanje in mlade, ki ga je napovedala Komisija v svojem delovnem programu za leto 2021, korak v to smer;

7.

 poudarja, da je to sporočilo le izhodišče, ki mora voditi k novim konkretnim ukrepom in sprejetju Pakta za raziskave in inovacije, ter želi, da bi bil vključen v pripravo teh nadaljnjih korakov; poziva, naj bo pakt priložnost za zaščito akademske in univerzitetne svobode, svobode izražanja visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, študentov, intelektualcev in njihovega prostega gibanja v Uniji ter med Unijo in vsemi partnerskimi državami; v zvezi s tem meni, da mora biti politika mednarodnega sodelovanja v okviru ERP skladna s temi načeli, in ga skrbi hitro slabšanje stanja na področju akademskih svoboščin v številnih državah po svetu;

8.

 poudarja, da sta ustrezen nadzor in spremljanje inovacij in raziskav bistvena za učinkovito izvajanje politik; v zvezi s tem opozarja na mnenje Regionalni sistem inovacijskih kazalnikov in njegov vpliv na lokalizirane regionalne politike, v katerem je navedel, da je RIS bistveno orodje za primerjavo razvoja rezultatov uspešnosti regionalnih inovacijskih politik in da bi bilo treba povečati njegov vpliv na odločanje na regionalni ravni, s čimer bi izboljšali regionalne inovacijske ekosisteme in pametno specializacijo;

9.

 pozdravlja novosti v tem sporočilu, ki predlaga bolj strateško vizijo partnerstva med Komisijo in državami članicami z vključevanjem regionalnih vlad, ki so pogosto pristojne za spodbujanje teh politik, bolj celosten pristop k vprašanjem s področja raziskav in inovacij ter večje upoštevanje ciljev, na katere se morajo odzvati te politike, in njihovih učinkov na naše družbe; pozdravlja tudi dejstvo, da sporočilo preučuje možnost bolj vključujočega upravljanja na več ravneh, predlaga pojem vozlišč ERP, ki omogoča boljše priznavanje vloge regionalnih ekosistemov in inovacijskih središč, poudarja elemente usklajevanja z vidiki, povezanimi z visokošolskim izobraževanjem ter digitalnim izobraževanjem, znanji in spretnostmi, in se osredotoča na bolj vključujoč evropski raziskovalni prostor, kar bo pripomoglo k lažjemu dostopu do znanstvene odličnosti in razširjanju rezultatov;

10.

 poudarja pomen razvoja gospodarstva za delitev in pretok znanja. Koncepte in prakse razširjanja rezultatov programov in projektov na področju raziskav in inovacij (zamisli, spoznanja, metodologije, prototipi, izumi in drugo podobno pridobljeno znanje) bi bilo treba financirati, da bi se ponovno spomnili nanje, dostopali do njih in jih aktivno uporabljali po vsej Evropi;

11.

 podpira predlog za razvoj vključujočih načrtov za enakost spolov, da bi na področju raziskav in inovacij spodbujali enakost spolov, za katero se zavzema EU, ter poziva, naj se v to vključijo tudi mesta in regije; v zvezi s tem opozarja, da je med ukrepi novega ERP ukrep št. 12 v zvezi z enakostjo spolov namenjen krepitvi evropskega potenciala na področju raziskav in inovacij, in poudarja, da je treba odpraviti razlike med spoloma na področju digitalnega prehoda in inovacij ter spodbujati večjo udeležbo žensk v študijskih programih in na delovnih mestih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije;

12.

 zlasti pozdravlja, da je Evropski odbor regij izrecno omenjen kot pomemben akter v ERP, predvsem pri platformi za izmenjavo znanja in pobudi Srečanje med znanostjo in regijami;

13.

 kljub temu nasprotuje pristopu upravljanja, ki je še vedno osredotočen na odnos med Komisijo in državami članicami ter pri katerem so mesta in regije najpogosteje naslovniki in ne akterji javnega delovanja, upoštevanje lokalnih in regionalnih vprašanj pa je prepuščeno državam članicam; zato ponovno poziva k polnemu priznanju mest in regij kot deležnikov, ki jih je treba po načelu aktivne subsidiarnosti (1) vključiti v oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje evropskih politik na področju raziskav in inovacij;

Nov pristop k evropskemu raziskovalnemu prostoru

14.

 poudarja pomen stališč Odbora za evropski raziskovalni prostor in inovacije (ERAC) (2) (17. 12. 2019) in Mreže evropskih regij za raziskave in inovacije (ERRIN) (3) ter zagovarja nov pristop k ERP, ki se:

—

z opiranjem na pristop programa Obzorje Evropa, ki temelji na znanstveni odličnosti, razvija v smer, ki združuje odličnost na področju raziskav in znanje, zlasti zato, da bi Evropa prevzela vodilno vlogo v trajnostni rasti in postopkih prehoda na nove modele,

—

od raziskovalnih strategij razvija v smeri strategij znanja s celostnim pristopom k raziskavam, inovacijam, izobraževanju in kompetencam, ki vključuje številne deležnike, in sicer univerze, podjetja, različne ravni javnega sektorja, državljane in civilno družbo,

—

od evropskega okvirnega programa in neodvisnih nacionalnih politik za raziskave razvija v smeri dejansko večravenskega usmerjevalnega okvira in polnega priznavanja lokalnega in regionalnega pečata raziskav in inovacij v mestih in regijah;

15.

 priporoča, da se odnosom med raziskavami in podjetji da močnejši in bolj ciljno usmerjen poudarek, hkrati pa prizna ključna vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju podjetniškega okolja in spodbujanju povezav za prenos znanja: sponzorstvo podjetij pri temeljnih raziskavah, spodbujanje znanstvenega podjetništva ob upoštevanju zahtev glede preglednosti, zasebna vlaganja, podpora podjetjem pri razvoju inovacij;

16.

 poziva, naj se pri oblikovanju platforme ERP za talente bolje pojasni, kako namerava Komisija: (a) zagotoviti kontinuiteto s pobudo EURAXESS in strategijo človeških virov za raziskovalce (HSR4R), ki sta bili razviti doslej, da bi olajšali mobilnost raziskovalcev in njihovo poklicno pot ter tako prispevali k vzpostavitvi enotnega trga znanja, raziskav in inovacij, ter (b) spodbujati priznavanje raziskovalcev pri teh pobudah in podpirati mehanizme za podporo regijam, ki si prizadevajo privabljati in zadrževati talente, strategiji HRS4R ter potrebam institucij in raziskovalcev;

17.

 poudarja, da je treba delovati v tesni povezavi z lokalno/regionalno ravnjo in oblikovati instrumente, v katerih bodo imele lokalne ali regionalne oblasti vodilno vlogo, kot so instrument za podporo politikam, sinergije med regionalno politiko in programom Obzorje Evropa ter pečat odličnosti. Bistveno je olajšati dostop do informacij in podatkov ter s tem okrepiti sinergije in dopolnjevanje med evropskimi skladi in različnim organom omogočiti bolj usklajeno delovanje;

18.

 poziva, naj se razjasni pojem odličnosti z jasnim razlikovanjem med odličnostjo v znanosti, odličnostjo učinkov, ki je tesno povezana s povezovanjem med znanostjo in inovacijskimi ekosistemi, zlasti lokalnimi in regionalnimi, in odličnostjo samih ekosistemov prek njihovih konkretnih področij znanstvene odličnosti ter strateške zmogljivosti in sposobnosti usklajevanja (4);

19.

 ponovno odločno potrjuje pomen ukrepov za podporo znanstveni odličnosti, zlasti v okviru programa Obzorje Evropa, in predlaga, naj bo dopolnjujoči cilj ERP tudi, da je v vseh mestih in regijah Unije visokokakovostna znanost, ki jo je mogoče uporabiti za spodbujanje inovacij ter pomoč družbi in podjetjem pri soočanju z izzivi, ki jih prinašajo cilji trajnostnega razvoja, in odzivanju na sedanje krize, v vseh mestih in regijah Unije;

20.

 pozdravlja predlog Evropske komisije za lajšanje naložb in reform, usmerjenih v uresničevanje prednostnih nalog EU, še posebej zelene in digitalne preobrazbe, ki je postala po krizi zaradi COVID-19 bistvena;

21.

 poziva, naj ERP izpostavlja povezovanje med strategijami za pametno specializacijo, prednostnimi nalogami ERP in njihovim splošnim izvajanjem; poziva tudi, naj ERP prispeva k večji uravnoteženosti med potrebno znanstveno odličnostjo in potrebo po premostitvi vrzeli v zvezi z uspešnostjo na področju raziskav in inovacij med državami, regijami in mesti v EU;

ERP, pametne specializacije in regionalna politika

22.

 meni, da bi moral biti novi ERP priložnost, da se v celoti prizna, da so pametne specializacije ter njihov skupni in podjetniški proces eden od temeljev sedanje in prihodnje evropske uspešnosti na področju raziskav in inovacij; poudarja, da pametne specializacije povezujejo lokalne in regionalne oblasti, raziskovalne institucije, zasebni sektor in civilno družbo, regijam pomagajo pridobiti konkurenčno prednost, spodbujajo zasebne naložbe in ustvarjajo delovna mesta; poleg tega poudarja ključno vlogo regij v evropski strategiji pametne specializacije in potrebo po ohranitvi posebnega pristopa regionalnih strategij pametne specializacije, tudi tam, kjer obstajajo nacionalne strategije pametne specializacije; v tem okviru predlaga navzkrižno in dinamično kartiranje porazdeljene znanstvene odličnosti in pametnih specializacij, in sicer v sodelovanju med regijami, državami članicami in Evropsko unijo; predlaga, naj se upošteva tudi potreben prehod s strategij pametne specializacije (S3) na trajnostne strategije pametne specializacije (S4) in boljšo prakso četverne vijačnice, ki omogoča, da se v strategijo kot akter vključi družba;

23.

 poudarja, da je treba na podlagi tega kartiranja prispevati k mreženju regionalnih pametnih specializacij, povezanih z znanstveno odličnostjo, in poenostaviti nadregijsko sodelovanje, tako s programom Interreg in zlasti njegovim sklopom medregionalne naložbe v inovacije, kot s programom Obzorje Evropa s konkretnimi skupnimi projekti v okviru celotnega programa in še posebej njegovega drugega stebra, zlasti v okviru nalog in evropskih partnerstev za inovacije ter v horizontalnem delu programa o širitvi in krepitvi ERP; poudarja pomen vključevanja mest in regij v upravljanje „misij“ in „partnerstev“;

24.

 podpira namero Komisije, da bo z industrijo usmerjala razvoj skupnih tehnoloških načrtov, ki bodo vključevali naložbene programe za raziskave in inovacije, vendar je presenečen, da se v okviru evropskih partnerstev, načrtovanih v programu Obzorje 2020, ti nanašajo le na države članice in industrijo; opozarja, da je treba pri tem upoštevati pametno specializacijo regij ter vlogo regionalnih ekosistemov in inovacijskih središč, ki so prav tako del industrijskih vrednostnih verig;

25.

 ponovno poudarja, da je naloga mest in regij, da kot partnerji sodelujejo pri razvoju in mreženju raziskovalnih in tehnoloških infrastruktur ter programu ESFRI; opozarja, da imajo pomembno vlogo pri nastanku, spodbujanju in ustvarjanju vrednosti teh infrastruktur (5); ponavlja, da so lokalne in regionalne oblasti ključni akterji pri ustvarjanju učinkovitih regionalnih ekosistemov in inovacijskih središč (6);

26.

 predlaga prehod na pogodbe o partnerstvu med regijami, državami članicami in EU, da bi vse deležnike pritegnili k uresničevanju skupnih ciljev na področju raziskav in inovacij, visokega šolstva ter digitalnega izobraževanja, znanj in spretnosti in k izvajanju načrtov za spremljanje področij pametne specializacije, ki vključujejo vse politike EU in niso omejeni na pravila za uporabo ESRR. To bi lahko izvedli v obliki pilotnega ukrepa;

27.

 opozarja, da se je uporaba sredstev ESRR za raziskave in inovacije v programskih obdobjih znatno povečala, saj v obdobju 2014–2020 znaša več kot 100 milijard EUR, in da je v istem obdobju financiranje iz proračunov mest in regij doseglo raven, ki skupaj predstavlja skoraj dvakratnik obsega evropskega okvirnega programa za raziskave. Ti podatki kažejo na pomen usklajevanja med evropskimi, nacionalnimi, lokalnimi in regionalnimi politikami, kakor tudi na pomen sinergij med orodji za ukrepanje;

28.

 izraža zaskrbljenost zaradi omejenega napredka na področju sinergij, zlasti zaradi zamud, ki vplivajo na razvoj shem okvira državne pomoči, ponovno izraža upanje, „da se bodo vsa sredstva za sofinanciranje ukrepov in akcijskih programov v okviru programa Obzorje Evropa dodeljevala v skladu s pravnimi določbami, ki veljajo za ta program, zlasti v zvezi z državno pomočjo“ (7), ter ponovno potrjuje svoje stališče glede sinergij kot prostovoljno dogovorjenega sodelovanja na podlagi načel usklajenosti, komplementarnosti, združljivosti, skupne priprave in priznavanja skupin lokalnih akterjev (8); ponovno poudarja, da je potreben pristop učinkovite skupne priprave in da mora morebitne prenose finančnih sredstev nadzorovati organ upravljanja;

29.

 meni, da je ob upoštevanju teh dejavnikov bistveno, da mesta in regije polno sodelujejo pri forumu ERP za prehod, tako zaradi izzivov v zvezi s sodelovanjem in usklajevanjem, ki jih je treba obravnavati, kot zaradi vloge lokalnih akterjev pri izvajanju načrta preobrazbe v zvezi s krizami in prehodi;

Prispevek regionalnih ekosistemov in inovacijskih središč k dinamiki evropskega raziskovalnega prostora

30.

 priporoča, da se pri pripravi meril za izpolnjevanje omogočitvenega pogoja v zvezi s strategijami pametne specializacije, ki so opredeljene v uredbi o skupnih določbah o strukturnih skladih, spremljajo in razvijajo dobre lokalne ali regionalne prakse. Opozoriti je treba, da je pri pripravi regionalnih programov ESRR potrebno dobro upravljanje nacionalne, regionalne ali lokalne strategije pametne specializacije, pri čemer mora vsak regionalni ali lokalni organ dokazati napredek pri izvajanju strategij pametne specializacije (S3), vključno z ukrepi za mednarodno sodelovanje. To je odlična priložnost za razvoj in razširjanje dobrih praks, na primer prek platforme Srečanje med znanostjo in regijami ali platforme za izmenjavo znanja;

31.

 močno podpira koncept vozlišča ERP, s katerim bi lahko pojem regionalnega ekosistema in inovacijskega središča, za katerega se zavzema že vrsto let, dobil institucionalno priznanje in konkretno obliko, obenem pa bi se v celoti priznal lokalni pristop k znanosti in inovacijam; poziva k hitremu izvajanju tega predloga in predlaga uporabo platforme za izmenjavo znanja, da se natančneje določijo pogoji in olajša nastanek pilotnih projektov; pozdravlja tudi namero Komisije, da to pobudo v sodelovanju z Odborom regij prenese na strateško raven s spodbujanjem sinergije med instrumenti za raziskave in inovacije ter izobraževanjem, izpopolnjevanjem, preusposabljanjem in usposabljanjem ter z uporabo sredstev iz kohezijskih skladov; poziva, naj se ta pobuda ne omejuje zgolj na cilj lajšanja dostopa do odličnosti;

32.

 opozarja na več težav, ki se jim je treba izogniti: upoštevati je treba izkušnje z digitalnimi vozlišči oziroma izkušnje EIT, vendar se vozlišča ERP ne smejo omejevati samo na to ali na organizacijo prostora medsebojno povezanega znanja, osredotočenega na izmenjavo primerov dobre prakse in pretok znanja – Evropa namreč ne potrebuje vozlišča vozlišč; vozlišča ERP ne smejo biti zgolj orodje za zmanjšanje inovacijske vrzeli, prav tako ne smejo biti ponovno namenjena izpostavljanju samo tistih mednarodno uglednih univerzitetnih središč, ki jih države članice in okvirni program že močno podpirajo;

33.

 namesto tega predlaga, naj se v okviru vozlišč ERP priznajo skupine akterjev, regionalni (ali medregionalni) ekosistemi in inovacijska središča, za katera naj bi veljala naslednja kumulativna merila:

—

strategija znanj s predlaganim celostnim pristopom k visokošolskemu izobraževanju, digitalnemu izobraževanju, vseživljenjskemu učenju, vključno z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, raziskavam in inovacijam,

—

povezovanje vseh deležnikov v skladu z modelom četverne vijačnice, ki poudarja udeležbo državljanov in lokalnih javnih akterjev, ki izhajajo iz demokratičnega sistema,

—

zmožnost kolektivnega usklajevanja, opredelitve strategije in skupnega odločanja glede določitve prednostnih nalog in dodeljevanja sredstev,

—

gospodarska in družbena učinkovitost pri teritorialnih učinkih na vseh področjih: izobraževanje, inovacije, ustvarjanje delovnih mest in podjetij, storitve za podjetja, javne službe in tretji sektor, prispevanje k prehodom ter družbenim in kulturnim inovacijam, socialna kohezija, aktivno državljanstvo in kulturna ustvarjalnost (zlasti z uporabo sistema inovacijskih kazalnikov (9)),

—

prisotnost v pametnih specializacijah, s katerimi so povezana vozlišča ERP s področij znanstvene odličnosti na evropski in mednarodni ravni, ali ki so na poti k hitremu in verodostojnemu doseganju te ravni,

—

sodelovanje v medregionalnih ali evropskih tematskih mrežah in partnerstvih za pametno specializacijo,

—

predhodna vključenost v evropske programe s področja raziskav, usposabljanja in mobilnosti raziskovalcev in študentov znotraj Evrope;

34.

 meni, da bi morala EU neposredno podpirati vozlišča ERP, tudi finančno, v okviru partnerstva, ki temelji na treh stebrih:

—

priznavanje vozlišč ERP kot pomembnih podpornih točk za doseganje ciljev Evropske unije in izvajanje povezanih politik; to pomeni, da bi bilo treba vozlišča ERP upoštevati tako pri dejavnostih Foruma ERP za prehod kot pri strateškem načrtovanju programa Obzorje Evropa,

—

evropska podpora krepitvi ključnih podpornih funkcij (strategija, usklajevanje, evropeizacija, internacionalizacija, usposabljanje, privabljanje talentov, inovacije in prenosi) ter zagotavljanje lažjega dostopa do različnih evropskih programov, kot je Obzorje Evropa,

—

zavzemanje deležnikov vozlišč ERP za njihovo večjo strateško zmogljivost in večjo kakovost pametnih specializacij, za obsežnejšo vključenost v mreže in programe Skupnosti in za razvijanje sodelovanja v okviru evropske mreže vozlišč ERP;

35.

 želi, da bi se kot vozlišča ERP lahko priznalo vsaj med 50 in 100 središč v Evropi, da bi bila ta mreža zelo odprta, zlasti za nastajajoče ekosisteme iz držav članic EU-13 in najbolj prikrajšanih regij;

36.

 poudarja ključno vlogo, ki jo imajo mesta in regije pri reševanju družbenih izzivov kot pobudniki in oblikovalci obsežnih projektov sodelovanja na področju družbenih inovacij. Vozlišča ERP bi morala delovati kot instrument za razvoj potrebnih kompetenc in praks za pospeševanje tega napredka;

37.

 poudarja, da bi mreža vozlišč ERP lahko postala odličen okvir za spodbujanje nastanka skupnih projektov s področja raziskav in inovacij z združevanjem več regionalnih ekosistemov in inovacijskih središč s pristopom od spodaj navzgor. Ti konzorciji bi lahko koristno uporabili pravno orodje za sofinanciranje ukrepov Cofund pod okriljem programa Obzorje Evropa, ki se lahko uporabi tudi v okviru drugega stebra in je zelo primerno za razvoj sinergij med okvirnim programom, regionalno politiko in proračuni mest in regij;

Kriza zaradi COVID-19, inovacijski razkorak, razširjanje odličnosti: kohezija v središču ERP

38.

 opozarja na posledice sedanjih kriz na najranljivejših in najbolj prizadetih območjih ter opozarja, da je gospodarska in finančna kriza leta 2008 v nekaterih regijah, zlasti v državah južne Evrope, povzročila upad naložb v raziskave in inovacije; zato vztraja, naj načrt za okrevanje Next Generation EU in naslednji večletni finančni okvir močneje podpreta visokošolsko izobraževanje, digitalno izobraževanje, vseživljenjsko učenje, vključno z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, raziskave in inovacije za uresničevanje ciljev ERP ter naj se v tem okviru uporabita tudi program React EU in Sklad za pravični prehod v skladu z operativnimi programi, ki so jih sprejele regije, in njihovimi strategijami za pametno specializacijo. To je bistveno, saj regije potrebujejo večjo podporo za okrevanje, preden lahko postanejo odporne;

39.

 poziva Komisijo, naj pojasni, kako bi lahko države članice, katerih raven naložb v raziskave in inovacije je pod evropskim povprečjem, v sedanjih razmerah in brez večje podpore dosegle cilj 50-odstotnega povečanja teh naložb v naslednjih petih letih, kar podpira tudi Odbor;

40.

 ugotavlja, da je ERP razdrobljen: sredstva EU ne zadostujejo za financiranje sodelovanja med regionalnimi inovacijskimi ekosistemi, rezultati raziskav pa se redko delijo z javnostjo in drugimi regijami, celo znotraj iste države članice; hkrati obžaluje, da nadnacionalni programi za raziskave in inovacije tradicionalno koristijo redkim in razmeroma zaprtim mrežam prestižnih univerz, raziskovalnih centrov, velikih industrijskih panog in regij glavnih mest, ki so v številnih primerih že sodelovale v prejšnjih različicah okvirnega programa oziroma so močno zastopane v Bruslju;

41.

 se strinja, da se je napredek pri izvajanju ERP upočasnil in da so med državami in regijami še vedno velike razlike, kot je navedeno v poročilu o napredku ERP za leto 2018. Zaradi nezadostnega zbliževanja evropskih, nacionalnih in regionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov prihaja do škodljive koncentracije središč odličnosti na področju raziskav in inovacij po Evropi, zaradi česar so celotne regije postavljene na stranski tir. Poleg tega sta tudi mobilnost in pretok znanja neuravnotežena, kar je v nasprotju s cilji politike ERP;

42.

 meni, da so te ugotovitve splošno sprejete in večkrat omenjene, vendar se iz njih s političnega vidika ničesar nismo naučili, in da v primeru, da se bodo tekoče proračunske odločitve nadaljevale, teh pomanjkljivosti ne bo mogoče odpraviti, izjave o zmanjšanju inovacijske vrzeli bodo le pobožne želje, mehanizmi za razširjanje odličnosti in povečanje udeležbe pa bodo nezadostni in ne bodo omogočali doseganja začrtanih političnih ciljev.

V Bruslju, 5. februarja 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1)  COM(2018) 703 final.

(2)  Mnenje Odbora za evropski raziskovalni prostor in inovacije o prihodnosti evropskega raziskovalnega prostora (https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-1201-2020-INIT/en/pdf, v angleščini).

(3)  Priporočilo Mreže evropskih regij za raziskave in inovacije glede prihodnosti evropskega raziskovalnega prostora (https://errin.eu/system/files/2020-06/200608%20ERRIN_recommendations_for_the_future_of_the_European_Research_Area_ approved.pdf).

(4)  Mnenje Evropskega združenja univerz: Excellence is not limited to highly cited publications but needs to be based on the many and diverse contributions of the research community, notably including Open Science practices, citizen engagement, and impact on society (Odličnost ni omejena na najbolj citirane publikacije, temveč mora temeljiti na številnih in raznolikih prispevkih raziskovalne skupnosti, vključno s praksami odprte znanosti, udeležbo državljanov in učinkom na družbo).

(5)  Mnenje Evropskega odbora regij – Raziskovalne infrastrukture: prihodnost evropskega raziskovalnega prostora (ERP) z regionalnega in čezmejnega vidika (UL C 39, 5.2.2020, str. 68).

(6)  Mnenje Evropskega odbora regij – Obnovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije – priložnost za Evropo, da oblikuje svojo prihodnost (UL C 168, 16.5.2019, str. 4).

(7)  Mnenje Evropskega odbora regij – Obzorje Evropa: deveti okvirni program za raziskave in inovacije (UL C 461, 21.12.2018, str. 79).

(8)  Mnenje Evropskega odbora regij – Lokalna in regionalna razsežnost programa Obzorje 2020 in novi okvirni program za raziskave in inovacije (UL C 342, 12.10.2017, str. 1).

(9)  Mnenje Evropskega odbora regij – Regionalni sistem inovacijskih kazalnikov in njegov vpliv na lokalizirane regionalne politike (UL C 440, 18.12.2020, str. 87).

Top