Mnenje Evropskega odbora regij – Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025

(2020/C 440/16)

Poročevalka: Concepción ANDREU RODRÍGUEZ (ES/PES), predsednica avtonomne skupnosti, La Rioja Referenčni dokument: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu svetu in Odboru regij Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 COM(2020) 152 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

poudarja, da je treba na vseh področjih zagotoviti in spodbujati pravico do enake obravnave in enakih možnosti spolov, kot je navedeno v členu 8 PDEU in evropskem stebru socialnih pravic;

2.

pozdravlja sporočilo Komisije Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 ter vizijo, politične cilje in ukrepe, ki jih vsebuje, saj je to po njegovem mnenju zelo dragocena podlaga za doseganje dejanskega napredka na področju enakosti v Evropski uniji;

3.

pozdravlja dejstvo, da čas objave sovpada s petindvajseto obletnico sprejetja Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje – prvega svetovnega akcijskega načrta za spodbujanje enakosti spolov, katerega priporočila so še vedno aktualna – ter da sporočilo prispeva k doseganju ciljev trajnostnega razvoja, saj je enakost spolov bistven element vseh vidikov vključujočega in trajnostnega razvoja;

4.

poudarja pomen skupnega upravljanja, v katerem so glavne akterke Evropska unija in države članice, hkrati pa poudarja, da sta pomembna vključevanje in vidna vloga lokalnih in regionalnih oblasti ter tretjega sektorja kot glavnih akterjev pri upravljanju politike, ki neposredno vpliva na državljane. Strategija namreč poudarja pomembnost skupnega delovanja javnih in zasebnih akterjev Evropske unije v tem okviru upravljanja;

5.

poziva, naj se lokalne in regionalne oblasti zaradi njihovih odgovornosti in dela, ki ga pri tem opravljajo, priznajo kot strateški partnerji pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju strategije. Za izvedbo strategije je treba zagotoviti potrebna sredstva;

6.

poudarja pomen sodelovanja z organizacijami civilne družbe, organizacijami žensk in z mlajšimi generacijami, saj imajo te pomembno vlogo pri vodenju politik enakosti;

7.

zaradi vseh teh razlogov in da bi se pri politikah, programih in projektih upošteval vidik spola, poziva Komisijo, naj ustanovi medinstitucionalno delovno skupino, ki bo zagotovila upravljanje na več ravneh in se bo učinkovito vključila v delo, potrebno za doseganje resnične enakosti spolov;

8.

poziva k uradnim srečanjem ministrov za enakost spolov v Svetu EU in vključitvi izraza „enakost spolov“ v ime Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (Svet EPSCO), kot je navedeno v sedmem predlogu izjave trojke predsedstev o enakosti spolov, ki so jo podpisale Nemčija, Portugalska in Slovenija;

9.

poudarja pomen izvajanja medsektorskega pristopa, ki je potreben, da se v izvajanje strategije vključijo ranljive osebe, ki se lahko srečujejo z več oblikami diskriminacije na podlagi invalidnosti, starosti, etničnega porekla, spolne usmerjenosti, vere, prepričanja ali spolne identitete, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, kot so migrantke ali LGTBI osebe. Zato poziva Evropsko komisijo, naj ta medsektorski pristop razvija še naprej in pripravi smernice za njegovo lažje izvajanje pri načrtovanju, upravljanju in ocenjevanju javnih politik;

10.

poudarja, da je treba presečne ukrepe kombinirati s pozitivnimi ukrepi na sektorskih področjih, saj je to edini način za celovitejši in učinkovitejši pristop k upravljanju javnih politik, pri katerem se upošteva vidik spola. V ta namen poudarja, da je bistvenega pomena imeti usposobljene in/ali strokovne delavce za enakost spolov ter spodbujati posebno in stalno izobraževanje o enakosti spolov na vseh področjih, na katerih se sprejemajo odločitve ali upravlja javna politika;

11.

se strinja, da so za boljše obravnavanje zapletenih izzivov in življenjskih situacij, s katerimi se srečujejo ženske v vsej svoji raznolikosti, pomembne vključujoče in raznolike strategije tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Poleg tega je treba zagotoviti večjo vodilno vlogo in udeležbo žensk v vseh postopkih odločanja;

12.

poudarja, da je bila strategija pripravljena in objavljena pred izbruhom krize v javnem zdravju zaradi COVID-19 ter da bo okrevanje po krizi vplivalo na prihodnost politik Unije. Zato poziva, naj enakost ostane prednostna naloga in naj se vidik spola upošteva pri odločanju, ukrepih, sprejetih kot odziv na pandemijo, ter pobudah, ki bodo izvedene kot del gospodarskega in socialnega okrevanja. Poudarja, da je kriza spodbudila prevrednotenje socialnega in zdravstvenega področja kot strateškega in sistemsko pomembnega sektorja naše družbe, ter da je treba opozoriti na precejšnja spolna in starostna neravnovesja v tem sektorju. Poleg tega ugotavlja, da so se s krizo zaradi COVID-19 obstoječe neenakosti med spoloma še bolj poglobile in se zavzema za enakopravno in vključujoče okrevanje;

Odprava nasilja zaradi spola in spolnih stereotipov

13.

pozdravlja, da Evropska komisija priznava, da je odprava nasilja zaradi spola eden največjih izzivov naše družbe, in vse države članice EU poziva, naj ratificirajo Istanbulsko konvencijo kot temeljno zavezo za premagovanje in preprečevanje nasilja nad ženskami ter boj proti njemu;

14.

skupaj s Komisijo poziva države članice, naj ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela;

15.

poziva Evropsko komisijo, naj vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti vključi v t. i. evropska kazniva dejanja iz člena 83 Pogodbe o delovanju Evropske unije in naj v strategiji za pravice žrtev, ki bo objavljena v letu 2020, podrobneje obravnava problematiko nasilja zaradi spola, pri čemer naj posebno pozornost nameni ženskam v ranljivem položaju. V ta namen OR predlaga odobritev protokolov o policijskem in pravosodnem sodelovanju v Uniji;

16.

poziva Komisijo, naj sprejme zakonodajne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti ter za boj proti njemu, ki so skladni z zakonodajo EU in mednarodno zakonodajo ter jo dopolnjujejo in obravnavajo vse oblike nasilja, vključno z nasiljem na spletu, ki bi lahko postalo običajen pojav med najmlajšimi, in nasiljem zaradi časti;

17.

se strinja z Evropsko komisijo, da je treba sprejeti priporočilo o preprečevanju škodljivih praks, kot so pohabljanje spolnih organov ali prisilne poroke, v katerem bo izražena potreba po učinkovitih preventivnih ukrepih in priznanju pomena izobraževanja za ljudi vseh starosti in iz vseh družbenih razredov, krepitvi javnih služb in razvoju strokovnih zmogljivosti ter dostopu do pravnega varstva, ki bo osredotočeno na žrtve;

18.

poziva, naj se regionalne in lokalne oblasti strukturirano vključijo v mrežo Evropske unije za preprečevanje nasilja zaradi spola in nasilja v družini, ki bo vzpostavljena v okviru strategije za izmenjavo primerov dobre prakse ter financiranje usposabljanja, krepitve zmogljivosti in podpornih storitev. Pri tem bo osrednjega pomena preprečevanje nasilja s poudarkom na moških, fantih in moškosti;

19.

poudarja, da se je z omejitvami gibanja med krizo zaradi COVID-19 število znanih primerov nasilja zaradi spola še povečalo. V zvezi s tem poudarja, da je nujno izboljšati ustrezne postopke za učinkovito ukrepanje in odzivanje v primerih nasilja zaradi spola ter lokalnim in regionalnim oblastem, ki imajo vodilno vlogo v boju proti pandemiji, zagotoviti potrebna sredstva;

20.

pozdravlja priznanje spolnih stereotipov kot enega temeljnih vzrokov za neenakost spolov. Poleg tega poudarja, da je treba na področjih, kot so formalno in neformalno izobraževanje, svet dela ter komuniciranje in oglaševanje, nameniti več pozornosti vključevanju informacij o ukrepih in dobrih praksah za odpravo teh stereotipov. Poudarja tudi, da je treba podrobneje proučiti različne učinke, ki jih imajo različni razlogi za diskriminacijo znotraj teh spolnih stereotipov. Poudarja zlasti vlogo izobraževalnega sistema in s tem izobraževanja učiteljev o enakosti spolov, saj so ti ključni akterji sprememb pri preoblikovanju in spreminjanju vrednot, ki podpirajo patriarhat, ter stremenju k družbi, v kateri vlada dejanska enakost spolov;

21.

poudarja, da imajo vsi ljudje vseh starosti, zlasti mladi, kot odgovorni in aktivni akterji sprememb poglavitno vlogo pri spoštovanju enakosti spolov v poklicnem, družinskem in zasebnem življenju. V skladu s tem imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri ozaveščanju ter spodbujanju usposabljanja in izobraževanja;

22.

poziva k vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju kampanje za ozaveščanje ter komuniciranje na ravni EU, ki je potrebna za boj proti spolnim stereotipom, in poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti mladim, saj je to ena od skupin, ki imajo glavno vlogo pri spremembah;

23.

poudarja, da na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic niso potrebne zgolj študije, ki upoštevajo vidik spola, temveč so pomembni tudi izmenjava primerov dobre prakse, splošen dostop do storitev na področju načrtovanja družine ter spolnega in reproduktivnega zdravja ter oblikovanje ukrepov obveščanja in izobraževanja o tej temi brez predsodkov, ob uporabi pozitivnega in vključujočega pristopa;

Uspešnost v spolno enakopravnem gospodarstvu

24.

poudarja, da se je treba boriti proti vertikalni in horizontalni segregaciji med spoloma, saj najbolj prekarna in najslabše plačana dela večinoma opravljajo ženske, kar vpliva zlasti na jasne razlike v plačah in pokojninah. Poleg tega je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili pozitivni razvoj poklicnega življenja spolnih manjšin;

25.

z zanimanjem pričakuje prihodnji predlog Komisije o preglednosti plač, ki bi moral prispevati k odkrivanju in posledično odpravi razlik v plačah med spoloma in tudi razlik v pokojninah. Čeprav je določanje plač v nacionalni pristojnosti, je treba v celoti izvajati načelo enakega plačila za enako delo z ukrepi, ki obravnavajo klavzule o tajnosti plač, letne preglede plač in pravico delavcev, da od svojih delodajalcev zahtevajo podatke o plačah po spolu;

26.

podpira zahtevo Komisije, da države članice čim prej prenesejo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, da se moškim in ženskam omogoči enak uspeh tako v osebnem kot v poklicnem življenju ter da se zagotovi pravična in uravnotežena delitev skupnih obveznosti;

27.

se strinja s strategijo, da je treba spodbujati enakomerno delitev obveznosti plačane in neplačane oskrbe, da se zagotovi ekonomska neodvisnost žensk. Poziva Evropsko unijo, naj pregleda in naprej razvija barcelonska cilja, ki morata postati obvezna, ter uvede cilje oskrbe (Barcelona +), ki bodo ta cilja presegali in s katerimi se bodo upoštevale potrebe po oskrbi v starajoči se družbi. Poleg tega se tako prizna, da na področju oskrbe prevladujejo ženske, ki pa niso plačane ustrezno z družbenim pomenom tega dela;

28.

poziva Evropsko komisijo, naj razmisli o sporazumu o oskrbi za Evropo, podobnem jamstvu za mlade, da bi zadovoljili potrebe po oskrbi v okviru pristopa, ki temelji na pravicah, oskrbo postavlja v središče gospodarske dejavnosti ter povečuje naložbe v zdravstvo in oskrbo v skladu s strategijo za ekonomijo blaginje. Komisijo in države članice tudi poziva, naj vanj vključijo zahteve delavcev v gospodinjstvu glede delovnih pogojev iz Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189;

29.

meni, da je pomembno, da se strategija posebej sklicuje na teritorialno razsežnost, zlasti na podeželska in redko poseljena območja zaradi njihovih posebnosti. Poudarja temeljno vlogo žensk na podeželskih območjih, saj so ključne za njihovo teritorialno, ekonomsko in socialno strukturo. Meni, da je nujno treba okrepiti udeležbo in vodilne položaje žensk v lokalnih akcijskih skupinah in mrežah za razvoj podeželja, ter tudi opozarja, da je treba zlasti na podeželju izboljšati ponudbo nege in oskrbe za otroke in sorodnike, ki potrebujejo pomoč;

30.

pozdravlja dejstvo, da strategija poudarja potrebo po odpravi vrzeli med spoloma na področju digitalnega prehoda in inovacij s spodbujanjem večje udeležbe žensk v študijskih programih in na delovnih mestih v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu, umetnosti in matematiki ter v informacijski in komunikacijski tehnologiji, in poziva, naj se obravnavajo nove oblike seksizma na spletu in na delovnem mestu, na primer tiste, ki se pojavljajo v nekaterih pristranskih sistemih umetne inteligence. Zato poudarja pomen kodiranja, ki upošteva različnost spolov, in poziva k enaki udeležbi obeh spolov pri oblikovanju, izvajanju, ocenjevanju in razpravi o etiki in standardih na področju tehnologij, povezanih z umetno inteligenco. Strinja se, da je pomembno povečati število žensk v digitalnem in inovacijskem sektorju, ki sta ključna za spremembe v naši družbi. V zvezi s tem vztraja, da je treba zagotoviti enakost pri usposabljanju in vseživljenjskem učenju o ustrezni ter varni uporabi novih tehnologij in družbenih medijev;

31.

poziva, naj se v okviru direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja z vidika spola analizirajo težave, s katerimi se pri usklajevanju dela na daljavo z obveznostmi oskrbe med krizo zaradi COVID-19 srečujejo številne družine. Potrebna je previdnost pri sprejemanju morebitnih predpisov o delu od doma ali delu na daljavo, da ne bi to postalo mehanizem za vračanje žensk v družinsko in zasebno okolje. Poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti tistim družinskim situacijam, kjer je usklajevanje težje, kot so enostarševske družine, ki jih sestavljajo predvsem ženske;

32.

opozarja, da so bile v Evropski uniji ženske tiste, ki so med pandemijo COVID-19 (zdravstvo, varstvo otrok in skrb za starejše osebe, gospodinjska dela, trgovina itd.) opravljale delo v prvih bojnih vrstah, zato so bile še bolj izpostavljene okužbi. Poleg tega so nekateri od teh poklicev med najmanj cenjenimi in najslabše plačanimi v EU. Zato poziva, naj se pri ukrepih za boj proti brezposelnosti in prekarnemu delu upošteva neravnovesje v zastopanosti žensk in moških na tistih delovnih mestih, ki so bila v času pandemije najnujnejša, zlasti na področju oskrbe in nege. Prav tako se ne sme pozabiti, da veliko poklicev, ki vključujejo oskrbo in delo v gospodinjstvu, opravljajo migrantke, ki so žrtve dvojne pristranskosti. Pri načrtih okrevanja je treba upoštevati vidik spola in podpreti podjetnice in njihove poslovne projekte ter ženske na vodstvenih položajih, pri čemer je treba poudariti dodatne napore, povezane z delom na daljavo;

33.

poziva Evropsko komisijo, naj opravi analizo kratko- in dolgoročnih posledic pandemije COVID-19 za enakost spolov in sprejme ustrezne ukrepe. Ženske in moški so različno doživljali pandemijo, zato so podatki po spolu zelo pomembni za celovito razumevanje, kako je virus prizadel ženske in moške. Pri tem je treba upoštevati ne le posledice za tiste, ki jih je bolezen neposredno prizadela, ali tiste, ki so med zdravstveno krizo na prvi bojni črti, temveč tudi posledice za gospodarstvo, izobraževanje, porazdelitev bremena za nego in oskrbo ter obseg nasilja v družini;

Enakost pri odločanju

34.

poudarja, da je na odločevalskih položajih manj žensk ter da je med župani le 15 % žensk, med predsedniki regionalnih vlad jih je le 21 %, med člani regionalnih parlamentov le 35 % in med člani Odbora regij le 23 % (1). Obžaluje, da ti podatki v strategiji niso omenjeni, saj kažejo na vrzel na regionalni in lokalni ravni;

35.

poziva Evropsko komisijo, naj države članice spodbudi k organizaciji in podpori pobud za opolnomočenje žensk v okviru lokalnih in regionalnih volitev, da bi odpravili diskriminacijo in ovire, s katerimi se v teh procesih soočajo ženske, vključno s stereotipi in družbenimi normami, zaradi katerih so ženske na vodilnih položajih manj spoštovane kot moški. Nujno je tudi podpreti ženske, da bodo kandidirale na občinskih in regionalnih volitvah;

36.

opozarja, da je treba posebej obravnavati problematiko nasilja nad izvoljenimi političarkami in ženskami v javnem življenju, vključno s spletnim ustrahovanjem prek družbenih medijev, ki vpliva na zmožnost žensk, da pod enakimi pogoji sodelujejo v politiki in javnem življenju;

37.

poziva evropske institucije, med katerimi je tudi Odbor regij, naj sprejmejo kodekse ravnanja, ki podpirajo sodelovanje žensk in moških pod enakimi pogoji, kar zadeva sestavo in vodilne položaje, pri čemer je končni cilj enaka zastopanost spolov med člani Evropskega odbora regij;

38.

se zavzema za to, da bi Odbor v naslednjih letih vključil sprejetje in izvajanje kodeksa ravnanja med prednostne naloge, in vztraja, naj se letno pregleduje upoštevanje načela enake zastopanosti spolov na podlagi letnih poročil, v katerih so analizirani sprejeti ukrepi (zagotavljanje enakovredne porazdelitve v različnih aktih in poročilih). O rezultatih bi bilo treba poročati na plenarnem zasedanju, najbližje mednarodnemu dnevu žena;

39.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj sodelujejo v programu za vzajemno učenje na področju enakosti spolov, da bi spodbujali izmenjavo primerov dobre prakse, ter poziva k spodbujanju usposabljanja v zvezi z enakostjo med spoloma na vseh ravneh in uvedbi poklicnih uradnikov za enakost;

40.

poudarja, da je platforma EU za listine o raznolikosti močno osredotočena na zasebni sektor in bi bila lahko bolj odprta za sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti, da bi dobili reprezentativne primere in zglede dobre prakse z različnih ravni in območij Unije. Predlaga, da se med listine o raznolikosti vključi Evropska listina za enakost med ženskami in moškimi v lokalnem življenju;

Vidik spola v politikah in proračunu

41.

se strinja, da je velikim izzivom, s katerimi se spoprijema današnja Evropska unija, skupna razsežnost spola. Vendar meni, da vidik spola ni niti v politiki niti v proračunu Evropske unije upoštevan dovolj jasno in v zadostni meri;

42.

poziva, naj se vzpostavi jasnejša povezava med strategijo in glavnimi političnimi prednostnimi nalogami in strategijami Unije, zlasti prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo, digitalno preobrazbo in demografskimi izzivi. Opozarja, da je v teh strateških prednostnih nalogah EU močno prisotna spolna pristranskost, katere odprava je ključna za doseganje uspeha naše družbe na področjih razogljičenja, digitalizacije ali vključevanja teritorialne razsežnosti;

43.

podpira uporabo metodologij za pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. Pregledati bi bilo treba ureditev financiranja na ravni Unije, da se dosežejo cilji strategije, ter v vse finančne programe vključiti poseben cilj enakosti spolov in mehanizem pogojevanja dostopa do financiranja, ki enakost zagotavlja z uvedbo ciljev in strategij glede spola. V zvezi s tem poudarja potencial evropskega semestra in poročila o pravni državi za spremljanje izzivov glede enakosti spolov s priporočili za posamezne države in vključevanjem posebnih ukrepov v nacionalne reformne programe ter nacionalne načrte za okrevanje in odpornost;

44.

poudarja, da je treba okrepiti okvir za spremljanje izvajanja strategije z učinkovitimi kazalniki za merjenje in oceno učinka na enakost spolov ter določiti časovni razpored in ukrepe za odgovornost. Opozarja, kako pomembna je priprava letnih poročil, ki vključujejo napredek na področju enakosti v državah članicah, pa tudi primere dobre prakse lokalnih in regionalnih oblasti. Poudarja tudi, da je treba v vse javne politike skupnosti vključiti kazalnike, razčlenjene po spolu, in kazalnike enakosti spolov, vključiti pa je treba tudi mednarodno razsežnost za obravnavo vidikov, kot so starost, spolna identiteta, vrsta invalidnosti, priseljenski status ali razsežnost mesto-podeželje;

45.

poziva, naj se Odbor regij vključi v Projektno skupino za enakost, ki jo je nedavno ustanovila Evropska komisija, da bi zagotovila učinkovito vključevanje vidika spola v vse politike in programe;

46.

poziva k uradni vlogi Odbora regij v podporo krepitvi zmogljivosti Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) s ciljem izboljšati in standardizirati zbiranje in analizo podatkov, razčlenjenih po spolu, in za kazalnike enakosti spolov zlasti glede vidikov, kot je zastopanost žensk in moških na odločevalskih položajih na lokalni ter regionalni ravni;

47.

poziva države članice ter njihove regionalne in lokalne oblasti, naj okrepijo vidik spola v nacionalnih in regionalnih statističnih sistemih, da bodo imele na voljo zanesljive in redne podatke v dogovoru z Evropskim inštitutom za enakost spolov, pa tudi z Eurostatom;

48.

opozarja, da ima kriza zaradi COVID-19 jasno razsežnost spola, zato bo bistvenega pomena, da se v sklad za okrevanje vključi vidik spola, in sicer z ocenami učinka in uporabo načel vključevanja vidika spola v proračun za vse sklade;

Obravnavanje enakosti spolov in ukrepi za opolnomočenje žensk v svetu

49.

opozarja, da je za odpravo revščine treba odpraviti neenakost med spoloma. Ekonomska neenakost in neenakost med spoloma sta povezani in nobene od njiju ne smemo prezreti. Enakost spolov ni le eden od ciljev trajnostnega razvoja, ampak tudi prečni element celotne agende za trajnostni razvoj;

50.

poudarja, da bi morala EU pri zunanjem delovanju izpolnjevati pravne zaveze za spodbujanje enakosti spolov in opolnomočenje žensk v njenih mednarodnih združenjih ter v trgovinski, sosedski in širitveni politiki, zlasti v okviru pristopnih pogajanj, pridružitvenega procesa ter na področju azilne in migracijske politike. To je določeno v členu 208 PDEU, ki vključuje načelo usklajenosti razvojne politike, kar zahteva upoštevanje ciljev trajnostnega razvoja ter akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju;

51.

poziva Evropsko komisijo, naj oceni, kako izkoristiti trgovinsko politiko EU za krepitev pravic žensk in udeležbe žensk v gospodarstvu zunaj njenih meja;

52.

poziva institucije EU, naj okrepijo sodelovanje z državami, ki niso članice EU, da bi jih spodbudili k sprejetju nacionalne zakonodaje o prepovedi pohabljanja ženskih spolovil (2);

53.

poudarja potencial decentraliziranega sodelovanja za spodbujanje demokratičnega in pravičnega razvoja po svetu ter potrebo po odpravi vrzeli v financiranju enakosti spolov v okviru uradne razvojne pomoči;

54.

poudarja, da je pandemija COVID-19 še povečala že obstoječe neenakosti, kar je neposredno vplivalo na dekleta in ženske v državah v razvoju, ki so bile takoj in neposredno prizadete zaradi izgube zaposlitve, zmanjšala se je njihova vloga v javnem in političnem prostoru, prevzele so odgovornost za skrb za družino in so tako ostale ujete v situacijah, ko so žrtve nasilja zaradi spola. Zdi se, da je strategija ključno orodje za spremembo teh procesov.

---

(1)  Posodobljeno 5. junija 2020.

(2)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2020 o strategiji EU za odpravo pohabljanja ženskih spolovil po svetu (2019/2988(RSP)).