Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 52019IP0045

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU (2018/2096(INI))

UL C 411, 27.11.2020, p. 149–152 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

27.11.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 411/149

P8_TA(2019)0045

Strateška preiskava Evropskega varuha človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2019 o strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic št. OI/2/2017 o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta EU (2018/2096(INI))

(2020/C 411/20)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju člena 15(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in njenih določb o dostopu do dokumentov institucij Unije,

—

ob upoštevanju člena 228 PDEU,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 11,

—

ob upoštevanju člena 3(7) Statuta evropskega varuha človekovih pravic,

—

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o dostopu javnosti do dokumentov (člen 116(7)) za leti 2014 in 2015 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU (4),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2018 o razlagi in izvajanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (5),

—

ob upoštevanju členov 2.6 in 2.7 prispevka za zasedanje COSAC, sprejetega na plenarnem zasedanju v bolgarski Sofiji od 17. do 19. junija 2018,

—

ob upoštevanju posebnega poročila evropske varuhinje človekovih pravic Evropskemu parlamentu po strateški preiskavi št. OI/2/2017/TE o preglednosti zakonodajnega postopka Sveta,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za ustavne zadeve in Odbora za peticije v skladu s členom 55 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in Odbora za peticije (A8-0420/2018),

A.

ker člen 228 PDEU in člen 3 Statuta evropskega varuha človekovih pravic varuhu človekovih pravic omogoča, da bodisi na podlagi pritožbe bodisi na lastno pobudo opravlja preiskave, za katere meni, da so utemeljene;

B.

ker člen 1 in člen 10(3) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) določata, da se odločitve na ravni Unije sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani;

C.

ker sta Evropski parlament kot institucija, ki neposredno zastopa državljane, in Svet Evropske unije, ki zastopa države članice, dva elementa evropske zakonodajne oblasti in predstavljata dvojni vir legitimnosti Evropske unije;

D.

ker Evropski parlament deluje z visoko stopnjo preglednosti v zakonodajnem postopku, tudi v fazi odborov, kar državljanom, medijem in deležnikom omogoča, da lahko jasno opredelijo različna stališča v Parlamentu in se seznanijo, od kje izvirajo določeni predlogi ter da spremljajo postopke sprejetja končnih odločitev;

E.

ker v skladu s členom 16(8) PEU Svet zaseda javno, ko odloča in glasuje o osnutku zakonodajnega akta;

F.

ker Svet večino odločitev, ki jih je možno sprejeti s kvalificirano večino, sprejema s soglasjem in brez uradnega glasovanja;

G.

ker je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo o preglednosti zakonodajnih razprav v pripravljalnih telesih Sveta in je 10. marca 2017 Svetu postavila 14 vprašanj ter začela javno posvetovanje;

H.

ker je varuhinja človekovih pravic po preiskavi ugotovila, da pomanjkanje preglednosti Sveta glede javnega dostopa do njegovih zakonodajnih dokumentov in sedanjih praks v zvezi s preglednostjo postopka odločanja – zlasti v pripravljalni fazi na ravni Coreperja in delovne skupine – pomeni nepravilnost;

I.

ker je 9. februarja 2018 Svetu predložila šest predlogov izboljšav in tri posebna priporočila v zvezi s preglednostjo njegovih pripravljalnih teles ter ga prosila za odgovor;

J.

ker Svet ni odgovoril na priporočila iz poročila varuhinje v zakonsko predpisanem roku treh mesecev in ker se je varuhinja človekovih pravic odločila, da Svetu ne bo odobrila podaljšanja tega roka, saj je vprašanje zakonodajne preglednosti pomembno, poročilo pa je posredovala Parlamentu;

1.

 je globoko zaskrbljen, saj se Evropsko unijo pogosto kritizira zaradi pomanjkanja demokratičnosti; zato poudarja, da je za tako smelo zastavljen projekt, ki je evropski, škodljivo, če ena od njenih treh glavnih institucij odločitve sprejema brez preglednosti, ki bi se pričakovala od demokratične inštitucije;

2.

 je trdno prepričan, da je popolnoma demokratično in zelo pregledno odločanje na evropski ravni nujno za okrepitev zaupanja državljanov v evropski projekt in institucije EU, zlasti pred evropskimi volitvami maja 2019, zato je odločen, da bo izboljšal demokratično odgovornost vseh institucij EU;

3.

 se strinja z varuhinjo človekovih pravic, da je omogočanje državljanom, da razumejo, da podrobno spremljajo napredek pri sprejemanju zakonodaje in sodelujejo pri njem, pravna zahteva iz Pogodb in osnovna zahteva moderne demokracije;

4.

 poudarja, da je visoka raven preglednosti zakonodajnega postopka bistvena, da lahko državljani, mediji in deležniki zahtevajo odgovornost svojih izvoljenih predstavnikov in vlad;

5.

 meni, da visoka raven preglednosti deluje kot zaščitni ukrep proti špekulacijam, lažnim novicam in teorijam zarote, saj zagotavlja dejansko podlago za javno oporekanje takšnim trditvam;

6.

 opozarja, da Evropski parlament na odprt in pregleden način zastopa interese evropskih državljanov, kot je potrdila varuhinja človekovih pravic, in je seznanjen z napredkom, ki ga je Komisija dosegla pri izboljšanju svojih standardov preglednosti; obžaluje, da Svet še vedno ne upošteva primerljivih standardov;

7.

 poudarja, da je delo pripravljalnih teles Sveta, tj. odborov stalnih predstavnikov (Coreper I + II) in več kot 150 delovnih skupin sestavni del postopka odločanja v Svetu;

8.

 obžaluje dejstvo, da sestanki pripravljalnih teles Sveta ter večina razprav v Svetu za razliko od sej odborov v Parlamentu potekajo brez navzočnosti javnosti; meni, da morajo imeti državljani, mediji in deležniki na ustrezen način dostop do sej Sveta in njegovih pripravljalnih teles, tudi prek prenosov v živo in prek spleta, in da morajo biti zapisniki teh sej objavljeni, da bi zagotovili visoko raven preglednosti v zakonodajnem postopku pri obeh elementih evropske zakonodajne oblasti; poudarja, da mora biti v skladu z načelom demokratične legitimnosti javnosti omogočeno, da oba elementa zakonodajne oblasti nosita odgovornost za svoja dejanja;

9.

 obžaluje, da Svet ni proaktiven pri objavljanju večine dokumentov, povezanih z zakonodajnimi dokumenti, kar državljanom ne omogoča, da bi vedeli, kateri dokumenti dejansko obstajajo, in s tem ovira njihovo pravico, da zahtevajo dostop do dokumentov; obžaluje, da Svet objavlja razpoložljive informacije o zakonodajnih dokumentih v registru, ki ni popoln ali uporabniku prijazen; poziva Svet, naj v svoj javni register zabeleži vse dokumente, povezane z zakonodajnimi dokumenti, ne glede na njihovo obliko in klasifikacijo; v zvezi s tem opozarja na prizadevanja Komisije, Parlamenta in Sveta, da bi oblikovali skupno zbirko podatkov za zakonodajne dosjeje in poudarja, da so vse tri institucije odgovorne za hitro dokončanje tega dela;

10.

 meni, da Svet s sistematičnim označevanjem dokumentov, ki se razdelijo pripravljalnim telesom in se nanašajo na zakonodajne datoteke, z oznako „LIMITE“, krši sodno prakso (6) Sodišča Evropske unije in pravno zahtevo, da se javnosti omogoči kar najširši dostop do zakonodajnih dokumentov; poziva Svet, naj v celoti izvaja sodbe Sodišča Evropske unije in odpravi še obstoječe nedoslednosti in različne prakse; opozarja, da oznaka „LIMITE“ nima trdne pravne podlage in meni, da bi bilo treba pregledati notranje smernice Sveta, da bo dokumente mogoče označiti kot „LIMITE“ le v ustrezno utemeljenih primerih, ki so v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije;

11.

 obžaluje, da je Coreper po sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi Access Info Europe leta 2013 odločil, da „kadar je to primerno“, pripravljavec dokumenta praviloma zabeleži imena držav članic v dokumentih, ki se nanašajo na tekoče zakonodajne postopke; meni, da je nesprejemljivo, da se stališča, ki jih posamezne države članice sprejmejo v pripravljalnih telesih Sveta, ne objavijo ali sistematično evidentirajo, zaradi česar državljani, mediji in deležniki ne morejo učinkovito spremljati ravnanja svojih izvoljenih vlad;

12.

 poudarja, da to pomanjkanje informacij tudi nacionalnim parlamentom otežuje nadzor nad delovanjem nacionalnih vlad v Svetu, kar je ključna vloga nacionalnih parlamentov v zakonodajnem postopku v EU, članom nacionalnih vlad pa omogoča, da na nacionalnem prizorišču zanikajo odgovornost za odločitve, sprejete na evropski ravni, ki so jih sami oblikovali in sprejeli; meni, da je takšna praksa v nasprotju z duhom Pogodb in da je ravnanje članov nacionalnih vlad, ki krivijo Bruselj za odločitve, pri katerih so sami sodelovali in s čimer ogrožajo zaupanje v Evropsko unijo, neodgovorno; je prepričan, da bi sistematično vodena evidenca stališč držav članic v pripravljalnih telesih Sveta odvračala od te prakse, ki jo je treba nemudoma odpraviti; ugotavlja, da ta praksa ustreza politikom, ki si prizadevajo, da bi v očeh javnosti omajali legitimnost EU;

13.

 meni, da ni v skladu z demokratičnimi načeli, da nepreglednost v Svetu pri medinstitucionalnih pogajanjih povzroča neravnovesje glede razpoložljivih informacij, s čimer ima Svet strukturno prednost pred Evropskim parlamentom; ponovno poziva, naj si Parlament in Svet bolje izmenjujeta dokumente in informacije ter naj se predstavnikom Parlamenta dovoli, da kot opazovalci prisostvujejo sejam Sveta in njegovih organov, zlasti pri snovanju zakonodaje, na enak način, kot Parlament omogoča Svetu dostop do svojih sej;

14.

 opozarja, da priporočila po strateški preiskavi varuhinje človekovih pravic v zvezi s preglednostjo trialogov niso bila upoštevana, predvsem zaradi nepripravljenosti Sveta; meni, da bi bilo treba za trialoge uporabljati visoko stopnjo preglednosti, saj so postali splošna praksa za sklepanje sporazumov o zakonodajnih dosjejih; meni, da bi to moralo zajemati proaktivno objavljanje pomembnih dokumentov, opredelitev medinstitucionalnega časovnega razporeda in splošno pravilo, da se lahko pogajanja začnejo šele po sprejetju javnih mandatov, v skladu z načeli obveščanja javnosti in preglednosti, ki so del zakonodajnega postopka EU;

15.

 zahteva, naj Svet kot eden od dveh elementov evropske zakonodajne oblasti svoje delovne metode uskladi s standardi parlamentarne in participativne demokracije, kot določajo Pogodbe, namesto da deluje kot diplomatski forum, kar ni njegov namen;

16.

 meni, da vlade držav članic s tem, da pripravijo ali vnaprej določijo daljnosežne gospodarske in finančne odločitve v neformalnih oblikah, kot sta Euroskupina in evrski vrh, državljanom zanikajo pravico do obveščenosti in se izognejo standardom preglednosti ter ustreznemu demokratičnemu nadzoru; vztraja, da je treba zakonodajo EU o preglednosti in dostopu do dokumentov nemudoma uporabljati za neformalne organe in pripravljalna telesa v Svetu, zlasti v Euroskupini, delovni skupini Euroskupine, Odboru za finančne storitve in Ekonomsko-finančnem odboru; poziva, naj bo med prihodnjo revizijo Pogodb Euroskupina v celoti formalizirana, da bi zagotovili ustrezen dostop javnosti in parlamentarni nadzor;

17.

 ponovno poziva, naj se Svet preoblikuje v pravo zakonodajno zbornico, s čimer bi vzpostavili pristen dvodomni zakonodajni sistem, v katerega bi bila vključena Svet in Parlament, Komisija pa bi delovala kot izvršna oblast; predlaga, naj se trenutno dejavne specializirane sestave Sveta preoblikujejo v pripravljalna telesa enotnega zakonodajnega Sveta, ki bi se oboji sestajali javno, podobno kot delujejo odbori Evropskega parlamenta, da bi vse končne zakonodajne odločitve v imenu Sveta sprejel enotni zakonodajni Svet;

18.

 meni, da je javno glasovanje temeljna značilnost demokratičnega odločanja; poziva Svet, naj uporabi možnost glasovanja s kvalificirano večino in se po možnosti vzdrži prakse sprejemanja odločitev s soglasjem, tj. brez uradnega javnega glasovanja;

19.

 v celoti podpira priporočila evropske varuhinje človekovih pravic Svetu in poziva Svet, naj vsaj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za čim hitrejšo izvršitev priporočil varuhinje, in sicer da:

(a)

sistematično evidentira identiteto vlad držav članic, ko te izrazijo stališča v pripravljalnih telesih Sveta;

(b)

v skladu s pravom EU razvije jasna in javno dostopna merila za označevanje dokumentov z oznako „LIMITE“;

(c)

sistematično pregleda status dokumentov z oznako „LIMITE“ v zgodnji fazi, pred končnim sprejetjem zakonodajnega akta, tudi pred neformalnimi pogajanji v trialogih, ko že doseže prvotno stališče o predlogu;

20.

 meni, da sklicevanja na poklicno skrivnost ni mogoče uporabiti za sistematično preprečevanje registracije in razkritja dokumentov;

21.

 je seznanjen z izjavo avstrijskega predsedstva za skupni odbor za ustavne zadeve in peticije, da je treba Evropski parlament obveščati o napredku pri sedanjih razmišljanjih Sveta o tem, kako naj bi izboljšal svoja pravila in postopke v zvezi s preglednostjo zakonodaje in o pripravljenosti za sodelovanje s Parlamentom na ustrezni ravni v skupnem razmišljanju o temah, ki zahtevajo medinstitucionalno usklajevanje, in obžaluje, da Parlamentu do zdaj ni bil predložen nikakršen prispevek;

22.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(2)  UL C 66, 21.2.2018, str. 23.

(3)  UL C 252, 18.7.2018, str. 215.

(4)  UL C 337, 20.9.2018, str. 120.

(5)  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0225.

(6)  Za načelo najširšega možnega dostopa javnosti glej: Združeni zadevi C-39/05 P in C-52/05 P Švedska in Turco proti Svetu [2008] ECLI:EU:C:2008:374, odst. 34; Zadevo C-280/11 P Svet proti Access Info Europe [2013] ECLI:EU:C:2013:671, odst. 27, in Zadevo T-540/15 De Capitani proti Parlamentu [2018] ECLI:EU:T:2018:167, odst. 80.

Top