Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o več priložnostih za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih

(2020/C 193/03)

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

PRIZNAVAJO, DA:

1.

bi v osebnem in poklicnem razvoju vsi mladi morali imeti enake možnosti, ne glede na ovire, vključno z geografskimi izzivi. Ti izzivi so še toliko večji v času svetovnih kriz, kakršna je sedanja zaradi novega koronavirusa (covid-19), ki prinaša družbene motnje in gospodarske posledice ter utegne mlade še bolj potisniti v šibek in izoliran položaj;

2.

je v Strateški agendi EU za obdobje 2019–2024 (1) priznano, da neenakosti, ki še zlasti prizadevajo mlade, predstavljajo nadvse resno politično, socialno in gospodarsko tveganje ter da se generacijske, teritorialne in izobrazbene razlike poglabljajo in pojavljajo nove oblike izključevanja;

3.

je donedavna skoraj tretjina prebivalstva EU živela na podeželju, vključno s precejšnjim številom mladih (2). Med državami članicami so v gostoti prebivalstva in demografski strukturi razlike, tako na podeželskih kot oddaljenih območjih. Po drugi strani pa velja, da ima urbanizacija kot ena trenutnih ključnih gonilnih sil pomemben vpliv na prihodnje politike EU (3);

4.

se prebivalstvo Evropske unije stara. Ta proces je izrazitejši na podeželskih in oddaljenih območjih, tako da imajo takšna območja v posameznih državah članicah večji delež starejših (4). Ta medgeneracijska in geografska neravnovesja, zlasti v povezavi s slabšimi socialno-ekonomskimi razmerami, otežujejo vzpostavljanje in ohranjanje celovitih podpornih storitev in vzdržnih storitvenih infrastruktur, ki bi se lahko odzivale na potrebe vseh, kar utegne v prihodnje dolgoročno vplivati na socialno kohezijo in solidarnost na podeželskih in oddaljenih območjih;

5.

so enakost in nediskriminacija, vključevanje in udeleženost mladih med vodilnimi načeli, na katere je postavljena strategija EU za mlade 2019–2027, ki upošteva stališča mladih, izražena v evropskih mladinskih ciljih in v procesu dialoga EU z mladimi. Zlasti velja poudariti, da je namen evropskega cilja mladih št. 6 (korak naprej za podeželsko mladino) ustvarjanje pogojev, ki bodo mladim omogočali dostop do pravic in uresničevanje svojega potenciala na podeželskih območjih;

6.

mladi okoljsko in podnebno problematiko postavljajo med področja, ki jih mora EU obravnavati kar najbolj prednostno (5). Boj proti podnebnim spremembam je eden glavnih dejavnikov oblikovanja prihodnjih politik (6). Ker imajo razvoj podeželja in strukturni skladi EU pomembno vlogo pri doseganju okoljskih ciljev EU, pa tudi v boju proti podnebnim spremembam, bi se bilo treba poglobiti v vprašanje dodatnih priložnosti za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih v sektorjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo ali turizem;

OB UPOŠTEVANJU:

7.

priložnosti na podeželskih in oddaljenih območjih (7), kot so bližina narave, nižji stanovanjski stroški (8) in močnejši občutek pripadnosti skupnosti (9);

8.

omejitev zaradi težav z dostopnostjo do večine podeželskih in oddaljenih območij po vsej EU ter z njih, vključno z nekaterimi otoki (10), pa tudi najbolj oddaljenimi regijami Unije (11) ter čezmorskimi državami in ozemlji (12);

9.

procesa urbanizacije in njegovih možnih posledic za podeželska in oddaljena območja, zlasti kar zadeva populacijska razmerja (mlajši/starejši, ženske/moški (13), mladi diplomanti/mladi brez diplome) in potrebo po zagotavljanju razpoložljivosti in dostopnosti javnih in komercialnih storitev, prostočasnih dejavnosti, kakovostnih delovnih mest in izobraževanja, digitalne in fizične infrastrukture, javnega prevoza, stanovanj, ustanov socialnega in zdravstvenega varstva, pa tudi trajnosti naravnih virov;

10.

pomena vključevanja zamisli, mnenj in ustvarjalnosti mladih v državah članicah, vključno s tistimi, ki so bili zbrani med 7. krogom posvetovanj v okviru dialoga EU z mladimi, pa tudi prispevkov z mladinske konference EU, ki je potekala marca 2020 (14) v Zagrebu v okviru posebne podteme „Priložnosti za mlade na podeželju“;

11.

mladih iz vrst NEET (15) na podeželskih in oddaljenih območjih ter potrebe, da se jim posveti posebna pozornost z vidika njihovih možnosti za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje, imajo v primerjavi z mestnimi NEET vrstniki bolj gotovo manj priložnosti (16) in so bolj izpostavljeni spremembam v gospodarstvu (17);

12.

zavezanosti Evropske unije in njenih držav članic k izvajanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in pripadajočih ciljev trajnostnega razvoja, zlasti konkretnih ciljev v zvezi z mesti in naselji ter mladimi;

13.

mladinskega dela kot dragocenega instrumenta za odpravljanje razlik med podeželskimi in mestnimi okolji, saj pripomore k udeležbi mladih (različnih starosti in raznolikih ozadij), vključno s tistimi, ki jim grozi, da bo nanje pozabljeno, pri različnih vrstah dejavnosti v svojih lokalnih skupnostih;

14.

zaposlitvenih priložnosti, ki se ponujajo s podjetniškimi dejavnostmi, vključno z zaposlovanjem v socialnih podjetjih (18). Pri teh slednjih gre za orodje, ki mladim omogoča, da se ustrezno spoprimejo s socialnimi in zaposlitvenimi izzivi, ter odpira prostor za dejansko izrabo obstoječih naravnih in človeških virov na trajnosten način;

15.

v tem kontekstu dejavnosti v okviru socialne in solidarnostne ekonomije (19), ki lahko prispevajo k izboljšanju gospodarskega in socialnega položaja podeželskih in oddaljenih območij ter posledično omogočajo odzivanje na potrebe in želje mladih, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih;

16.

prostovoljstva kot enega od izrazov aktivnega državljanstva, ki lahko pripomore k zagotavljanju socialnega vključevanja mladih na podeželskih in oddaljenih območjih ter prav tako spodbuja solidarnost med generacijami na podeželskih in oddaljenih območjih, zlasti v smislu prispevka k odpornosti skupnosti pri soočanju s težavami in krizami, kakršno je prinesel covid-19;

17.

čezmejnega sodelovanja med oddaljenimi in podeželskimi območji držav članic, ki mejijo na regije, ki bi lahko podprle njihov razvoj, s čimer bi mladi dobili dodatne priložnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, dela, zdravja, družbenih in prostočasnih dejavnosti;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI NA USTREZNIH RAVNEH:

18.

pri razvijanju mladinskih politik in pripadajočih strategij, usmerjenih v zmanjševanje neenakosti med mestnimi in podeželskimi/oddaljenimi območji, spodbujajo medsektorske pristope;

19.

v ustrezne strategije in politike po potrebi vključujejo akcijske načrte ali ukrepe, ki bodo odsevali poglede in stališča mladih na podeželskih in oddaljenih območjih. Te akcijske načrte in ukrepe bi bilo treba pripraviti na podlagi znanja, dokazov, najboljših praks, posvetovanj z mladimi samimi ter zbranih podatkov, med drugim razčlenjenih po spolu, invalidnosti in z drugih ustreznih vidikov, zlasti koder ni ustreznih storitev in/ali infrastruktur ali jih je treba izboljšati;

20.

kar zadeva mlade na podeželskih in oddaljenih območjih, spodbujajo učinkovite modele medobčinskega sodelovanja in s tem pripomorejo k globlji ozaveščenosti in izmenjevali najboljših praks in dokazov med različnimi ponudniki storitev;

21.

spodbujajo in omogočajo aktivno državljanstvo in resnično udeleženost mladih z različnimi ozadji na podeželskih in oddaljenih območjih v postopkih odločanja o zadevah, ki jih zadevajo, in sicer z ustreznimi orodji, kakršni so lokalni mladinski sveti in inovativni/alternativni načini udeležbe; po potrebi gojijo sodelovanje med pristojnimi upravnimi organi na vseh ravneh med izvajanjem javnih posvetovanj (tako analognih kot digitalnih), ki so orodje za interakcijo z mladimi; spodbujajo javne uprave, naj pomagajo k lažjemu delu organizacij, ki jih vodijo mladi, in podpirajo relevantne akterje, ki zagotavljajo dejavnosti mladinskega dela na vseh ravneh, vključno s terenskim mladinskim delom;

22.

nadalje spodbujajo in izboljšujejo medgeneracijsko razumevanje, dialog in solidarnost, da se podprejo vzajemno koristne izmenjave med generacijami, ter mlade opogumljajo, da postanejo in ostanejo dejavni v življenju lokalnih skupnosti na podeželskih in oddaljenih območjih, tudi na družinskih kmetijah;

23.

nadalje spodbujajo dostopne prostovoljne in solidarnostne dejavnosti, ki so orodje za socialno vključevanje vseh mladih, zlasti mladih na podeželskih in oddaljenih območjih;

24.

okrepijo prizadevanja za zagotovitev rednega, trajnostnega in cenovno dostopnega načina javnega prevoza, da bodo mestna ter podeželska in oddaljena območja bolje povezana;

25.

po potrebi izboljšajo informacijsko infrastrukturo (IT), vključno s širokopasovno povezavo visokih hitrosti, da bi se povečal dostop do uporabe digitalnih tehnologij in storitev;

26.

po potrebi spodbujajo oblikovanje mladinskih prostorov (20) ali nadgradnjo obstoječih ter daljinski dostop za mlade, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, do različnih vrst storitev, tudi storitev mladinskega dela, kot sta digitalno in pametno mladinsko delo; spodbujajo naj tudi uvajanje različnih mobilnih storitev, kot so storitve za prosti čas in svetovanje, ter večnamenskih storitvenih centrov;

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

27.

spodbujajo medsebojno dopolnjevanje različnih pobud in instrumentov EU na področju mladih in tudi na drugih področjih, kot so Erasmus+, Jamstvo za mlade, Evropska solidarnostna enota, Evropski socialni sklad ali Interreg EU (21), da bi se izboljšala ozaveščenost mladih, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, olajšal njihov dostop do teh programov in dosegla upravna poenostavitev, s čimer bi izboljšali reševanje izzivov, s katerimi se mladi soočajo;

28.

spodbujajo izmenjavo najboljših praks pri uporabi možnosti, ki jih ponujajo mladinski programi in politike, kot so Erasmus+, Evropska solidarnostna enota in Jamstvo za mlade, pa tudi drugi ustrezni instrumenti EU, kot sta Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za regionalni razvoj, da bi izboljšali zaposljivost, mobilnost in sodelovanje ter spodbujali vrednote EU (22), izmenjevali prakse na področju solidarnosti in razvoja skupnosti, zlasti v kriznih časih, ter povečali socialno kohezijo v podeželskih in oddaljenih skupnostih;

29.

organizirajo dejavnosti vzajemnega učenja, kot so seminarji, dejavnosti vrstniškega učenja ali druge ustrezne oblike formalnega in neformalnega sodelovanja, ki bi lahko vključevale deležnike z različnih področij politike, vključno z mladimi različnih geografskih in kulturnih ozadij, da bi preučili medsektorsko in medregionalno sodelovanje pri dostopu do storitev;

30.

nadalje spodbujajo privlačnost podeželskih in oddaljenih območij, s posebnim poudarkom na njihovih koristih in priložnostih z vidika razpoložljivih naravnih virov, kjer je to primerno, in na njihovi trajnostni rabi, da bi se povečala ozaveščenost o možnostih za podjetništvo in dejavnosti socialne in solidarnostne ekonomije (23), ob upoštevanju, da je treba čim bolj ohranjati in spodbujati obstoječe kmetijske dejavnosti, kjer je to ustrezno;

31.

okrepijo prizadevanja za izpopolnitev podjetniških znanj, spretnosti in kompetenc mladih ter njihovega zaupanja v svoje sposobnosti, po potrebi s poudarkom na mladih ženskah (24), z vidika potenciala za podjetništvo ter dejavnosti socialne in solidarnostne ekonomije na podeželskih in oddaljenih območjih;

32.

pri oblikovanju prihodnjih mladinskih politik in ukrepov za podeželska in oddaljena območja upoštevajo okolje in podnebne spremembe, in še zlasti tozadevna najnovejša znanstvena poročila, ter po potrebi zagotovijo ustrezno izobraževanje, usposabljanje in dostop do informacij, da bi se povečala ozaveščenost in spodbudilo sodelovanje mladih, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, pri okoljskih in podnebnih vprašanjih;

33.

po potrebi okrepijo prizadevanja za opogumljanje mladih, da se vključijo v kmetijske (25) in druge ekonomske dejavnosti na podeželskih in oddaljenih območjih, med drugim z nepovratnimi sredstvi za zagon podjetij, dohodkovnimi spodbudami, samopobudami mladih ter ciljnim izobraževanjem in usposabljanjem;

34.

spodbujajo sodelovanje med ustreznimi deležniki, katerega glavni namen bo uresničevanje pravice do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za mlade na podeželskih in oddaljenih območjih, s posebnim poudarkom na zmanjševanju osipa in povečanju možnosti za enak dostop do izobraževanja, usposabljanja in dela;

35.

spodbujajo digitalno izobraževanje in usposabljanje ter neformalno učenje in zaposlitvene priložnosti za mlade, da bi se izboljšala splošna raven digitalnih spretnosti in kompetenc, pa tudi da ne bi prihajalo do izoliranosti mladih na podeželskih in oddaljenih območjih ter bi bile posledice kriz, kakršno je povzročil covid-19, blažje, na primer z omogočanjem dostopa do interneta in IKT (26), kjer je to primerno, na vseh podeželskih in oddaljenih območjih;

36.

spodbujajo sodelovanje med podeželskimi in oddaljenimi obmejnimi območji EU, pri čemer je treba izkoristiti ustrezne programe, kot je EU Interreg, da se povečajo priložnosti za lokalno mladino;

37.

nadalje obravnavajo in preučujejo vprašanja, ki zadevajo mlade na podeželskih in oddaljenih območjih, pri izvajanju sedanjih in razvijanju novih pobud, kot so dolgoročna vizija za podeželje, ter, če je to ustrezno, v okviru dejavnosti, povezanih s konferenco o prihodnosti Evrope, evropskim izobraževalnim prostorom do leta 2025, posodobljenim akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje, podnebnim paktom in okrepljenim jamstvom za mlade;

POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:

38.

razmisli o raziskavah in analizi – z uporabo obstoječih orodij, kot je Youth Wiki – ter zbere razčlenjene podatke (vključno po spolu, invalidnosti in drugih ustreznih dejavnikih) v zvezi z vprašanji, povezanimi z mladimi in njihovem dobrem počutju na podeželskih in oddaljenih območjih, da bi prispevali h krepitvi znanja, dokazov in podatkov, na katerih gradijo politike na vseh ravneh, tudi ob upoštevanju potrebe po možnih mehanizmih spremljanja;

39.

pospešuje medsebojno dopolnjevanje mladinske politike EU ter drugih ustreznih politik in programov EU, na primer v zvezi z razvojem podeželja, kmetijstvom in socialno kohezijo, ter naj v ta namen med drugim spodbuja tudi uporabo rezultatov dialoga EU z mladimi;

40.

spodbuja, naj se pri dejavnostih, ki se izvajajo v okviru mladinskega partnerstva med Evropsko unijo in Svetom Evrope, ustrezna pozornost nameni izzivom mladih na podeželskih in oddaljenih območjih (27);

POZIVAJO MLADINSKI SEKTOR EU (28), NAJ:

41.

prispeva k prizadevanjem za ozaveščanje mladih in širše javnosti na podeželskih in oddaljenih območjih o priložnostih v njihovih lokalnih skupnostih, da bi na eni strani spodbudili delovne in poklicne priložnosti ter na drugi strani uporabo razpoložljivih ukrepov v tem sektorju tako za boj proti stereotipom glede mladih na podeželju kot tudi za proaktivno spodbujanje pozitivne podobe mladih na podeželskih in oddaljenih območjih;

42.

čim bolj izkoristi možnosti, ki jih ponujajo Erasmus+, Evropska solidarnostna enota in drugi ustrezni programi EU, da bi izkoristili potencial mladih ne glede na spol na podeželskih in oddaljenih območjih.

---

(1)  Sprejel Evropski svet 20. junija 2019.

(2)  Po podatkih Eurostata je leta 2018 na podeželju živelo 49,2 % mladih v starosti od 15 do 24 let

(prebivalstvo EU-28 po stopnji izobrazbe, spolu, starosti in stopnji urbanizacije (v %)).

(3)  https://espas.secure.europarl.europa.eu/orbis/sites/default/files/generated/document/en/ESPAS_Report2019.pdf

(Global trends to 2030 – Challenges and Choices for Europe (globalna gibanja do leta 2030 – izzivi in odločitve pred Evropo), ESPAS, april 2019).

(4)  https://www.unece.org/fileadmin/DAM/pau/age/Policy_briefs/ECE-WG1-25.pdf (UNECE Policy Brief on Ageing No. 18 (2017)).

(5)  https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/FLASH/surveyKy/2224

(Eurobarometer 478).

(6)  Glej opombo št. 3.

(7)  Pojma „podeželska območja“ in „oddaljena območja“ sta opredeljena v prilogi.

(8)  Delež ljudi, preobremenjenih s stanovanjskimi stroški, je nižji na podeželskih območjih EU (evropska statistika za regije in mesta, 2018).

(9)  Eurofound (2019), Is rural Europe being left behind? (Ali pozabljamo na podeželsko Evropo?), European Quality of Life Survey 2016 (Raziskava o evropski kakovosti življenja 2016), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

(10)  Naseljeni manjši otoki, ki ne spadajo med najbolj oddaljene regije ali čezmorske države in ozemlja, vendar so zaradi izostanka povezovalnih mostov, nezadostnih zračnih in pomorskih prometnih povezav ali drugih podobnih dejavnikov težko dostopni (glej opredelitev pojma „oddaljena območja“ v prilogi).

(11)  S seznama iz člena 349 PDEU.

(12)  S seznama iz Priloge II k PDEU.

(13)  Ženske na podeželskih območjih EU predstavljajo manj kot 50 % celotnega podeželskega prebivalstva in predstavljajo 45 % aktivnega prebivalstva. V skladu z analizo se je zaposlenost žensk v podeželskih regijah EU (starostni razred 15–64 let) v obdobju 2013–2017 povečala za skoraj 2 %. (The professional status of rural women in the EU (Zaposlenost žensk na podeželju v EU), Evropski parlament, 2019).

(14)  https://mdomsp.gov.hr/UserDocsImages/Vijesti2020/Creating%20Opportunities%20for%20Youth%20-%20outcomes%20report%2027%20mar%202020.pdf

(15)  Ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

(16)  https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Statistics_on_young_people_neither_in_employment_nor_in_education_or_training#NEETs:_analysis_by_degree_of_urbanisation

(17)  https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Archive:Impact_of_the_economic_crisis_on_unemployment

(18)  Glej zadevno opredelitev v prilogi.

(19)  Glej zadevno opredelitev v prilogi.

(20)  Glej zadevno opredelitev v prilogi.

(21)  https://interreg.eu/

(22)  Kot so določene v členu 2 PEU.

(23)  Glej zadevno opredelitev v prilogi.

(24)  Glej opombo št. 13.

(25)  Kot primer, le 6 % vseh kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji vodijo kmetje, mlajši od 35 let, in zelo težko je prepričati več mladih, naj se zaposlijo v kmetijstvu (https://ec.europa.eu/info/food-farming- fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/income-support/young-farmers_en).

(26)  Informacijska in komunikacijska tehnologija.

(27)  https://pjp-eu.coe.int/en/web/youth-partnership

(28)  Glej zadevno opredelitev v prilogi.