—

ob upoštevanju ustanovnega akta parlamentarne skupščine Euronest z dne 3. maja 2011,

—

ob upoštevanju skupne izjave z vrha vzhodnega partnerstva, ki je potekal 24. novembra 2017 v Bruslju, in njegovih prejšnjih izjav,

—

ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016 z naslovom „Shared Vision, Common Action: A Stronger Europe“ (Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa) in poročil o njenem izvajanju za prvo (2016) in drugo (2017) leto,

—

ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje z dne 9. junija 2017 z naslovom „Eastern Partnership – 20 Deliverables for 2020: Focusing on key priorities and tangible results“ (Vzhodno partnerstvo – 20 ciljev do leta 2020: osredotočanje na ključne prednostne naloge in oprijemljive rezultate),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike,

—

ob upoštevanju poročila Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednice Komisije z dne 18. maja 2017 o izvajanju pregleda evropske sosedske politike,

—

ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Euronest z dne 3. aprila 2012 o krepitvi civilne družbe v državah vzhodnega partnerstva, vključno z vprašanjem sodelovanja med vlado in civilno družbo ter vprašanjem reform, katerih namen je krepitev civilne družbe,

—

ob upoštevanju pridružitvenih sporazumov med EU na eni ter Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino na drugi strani,

—

ob upoštevanju celovitega in izboljšanega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Armenijo;

A.

ker je učinkovit parlamentarni nadzor steber dobro delujoče demokracije, ki je v skladu z načeli pravne države, in ima pomembno vlogo pri demokratičnem upravljanju s tem, ko pripomore k izboljšanju vladne politike, programov in prakse ter k večji legitimnosti te politike;

B.

ker je krepitev zmožnosti parlamentov, da v državah vzhodnega partnerstva opravljajo učinkovit nadzor, ključnega pomena in bi jo morala Evropska komisija podpirati;

C.

ker v vsakem političnem sistemu, ki zares uporablja načelo delitve oblasti, parlament poleg zakonodajne in proračunske oblasti izvaja tudi splošni nadzor in kontrolo nad izvršilno oblastjo;

D.

ker parlamentarna nadzorna pooblastila zajemajo vso politiko in politične ukrepe vlade in njenih agencij in niso omejena na izvajanje zakonov in izvrševanje proračuna (proračunski nadzor) izvršilne oblasti;

E.

ker je neodvisnost sodstva še en pomemben steber delujoče demokracije;

F.

ker navadno razlikujemo med tremi političnimi sistemi, namreč med predsedniškim, parlamentarnim ter polpredsedniškim ali polparlamentarnim;

G.

ker so poleg plenarnih zasedanj organizirani tudi parlamentarni odbori, ki načrtujejo splošno delo institucije in zagotavljajo učinkovit dnevni nadzor nad vlado, njeno politiko in ukrepi;

H.

ker je neodvisen, neomejen in dobro delujoč parlament, ki ima vse ustavne pristojnosti, vključno s svobodo do parlamentarnega nadzora nad celotnim delovanjem vlade in njenih agencij, ključna institucija pri utrjevanju pravne države in učinkovitem boju proti korupciji, s katerim se odpravi nekaznovanost;

I.

ker organizacije civilne družbe, mediji in institucije za človekove pravice s svojimi ocenami, poizvedbami in pripombami glede vladnih organizacijah in njihovega dela prispevajo k izvajanju parlamentarnega nadzora;

J.

ker so svobodni in neodvisni mediji ter svobodna, ustrezno financirana in učinkovito strukturirana civilna družba v državi bistveni za učinkovito in zdravo delovanje demokracije in so v pomoč parlamentom pri izvajanju nadzora;

K.

ker je pri procesih utrjevanja demokracije potrebno, da so nacionalne politične institucije pripravljene prevzeti najboljšo prakso ter uporabiti lastne in tuje izkušnje;

L.

ker je osnovna rdeča nit demokratičnih držav zarisana z nepreklicno uporabo načela delitve oblasti, strogim spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter odločnim varovanjem pravne države;

M.

ker so redne volitve v skladu z mednarodno priznanimi standardi, zlasti glede konkurenčnosti in preglednosti, vsekakor temeljnega pomena, vendar pa same po sebi niso dokaz demokratičnega političnega sistema;

N.

ker večstrankarski parlamenti pogosto veljajo za bolj reprezentativne in ker lahko večje število strank različnih političnih ideologij bolje zastopa različne interese družbe;

O.

ker skupina Evropskega parlamenta za podporo demokraciji in usklajevanje volitev zagotavlja posebno podporo demokraciji prednostnim državam, med katerimi so tudi tri države vzhodnega partnerstva s pridružitvenim sporazumom z EU (Gruzija, Moldavija in Ukrajina);

P.

ker Evropska unija podpira države vzhodnega partnerstva z določenimi projekti in pomaga njihovim parlamentom pri krepitvi vladnega nadzora, npr. projekt med letoma 2009–2019 z naslovom „Strengthening Parliamentary Democracy in Georgia“ („Krepitev parlamentarne demokracije v Gruziji“), program Združenih narodov za razvoj med letoma 2016–2018 z naslovom „Rada for Europe“ („Ukrajinski parlament za Evropo“) in misija Evropskega parlamenta za ocenjevanje potreb pri ukrajinskem parlamentu med letoma 2015–2016;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.