—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in zlasti členov 1, 2 in 3,

—

ob upoštevanju 33. letnega poročila Komisije o spremljanju uporabe prava EU (2015) (COM(2016)0463),

—

ob upoštevanju 34. letnega poročila Komisije o spremljanju uporabe prava EU (2016) (COM(2017)0370),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Ocenjevalno poročilo sistema „EU Pilot“(COM(2010)0070),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Drugo ocenjevalno poročilo sistema „EU Pilot“(COM(2011)0930),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – letno poročilo 2014 (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. decembra 2016 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“(C(2016)8600),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2002 o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti (COM(2002)0141),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2012 o posodobitvi načina urejanja odnosov s pritožnikom glede uporabe prava Unije (COM(2012)0154),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 o novem okviru EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 o boljšem pravnem urejanju za boljše rezultate – agenda EU (COM(2015)0215),

—

ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (2),

—

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (3),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o 30. in 31. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2012–2013) (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije (7) in resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o zakonu Evropske unije o upravnem postopku (8);

—

ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 27. maja 2016 o zagotavljanju koristi okoljskih politik EU z rednim pregledom njihovega izvajanja (COM(2016)0316) in z dne 3. februarja 2017 z naslovom Pregled izvajanja okoljske politike EU: skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017)0063),

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

—

ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za ustavne zadeve., Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za peticije (A8-0197/2018),

A.

ker člen 17 PEU določa, da je glavna vloga Komisije ta, da „skrbi za uporabo Pogodb“;

B.

ker člen 2 PEU določa, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker je pravilno izvajanje prava EU bistveno za doseganje ciljev politik EU, ki so opredeljeni v Pogodbah in sekundarni zakonodaji; ker si v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpravljati neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

C.

ker je v skladu s členom 2 PEU in členom 21 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljevanju: Listina) enakost žensk in moških ena od temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, in ker si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva za boj proti vsem oblikam diskriminacije ter odpravo neenakosti in spodbujanje enakih možnosti in enakega obravnavanja;

D.

ker člen 3 PEU določa, da so cilji Unije med drugimi krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov, prizadevanje za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, ter da se Evropska unija bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok;

E.

ker morajo države članice glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije Komisiji posredovati jasne in natančne informacije o tem, kako so direktive EU prenesle v nacionalno zakonodajo; in ker se, v skladu s skupno politično izjavo Komisije in držav članic z dne 28. septembra 2011 (9) ter skupno politično izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011 (10), od držav članic pri obveščanju Komisije o nacionalnih ukrepih za prenos lahko zahteva tudi obrazložitvene dokumente o tem, kako so prenesle direktive v nacionalno pravo;

F.

ker so na podlagi člena 4(3) PEU ter členov 288(3) in 291(1) PDEU države članice primarno odgovorne za pravilen prenos, uporabo in izvajanje prava EU v določenih rokih ter za zagotovitev ustreznih pravnih sredstev za učinkovito pravno zaščito na področjih, ki jih zajema pravo EU;

G.

ker pravilna uporaba zakonodaje EU zagotavlja koristi politik na ravni Unije za vse evropske državljane in enake konkurenčne pogoje za podjetja;

H.

ker se je Komisija po sprejetju sporočila z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“iz decembra 2016 odločila, da se bo osredotočila na primere, kjer države članice niso sporočile svojih ukrepov za prenos, kjer so bile direktive neustrezno prenesene, kjer države članice niso upoštevale sodb Sodišča (po členu 260(2) PDEU), kjer so države članice povzročile resno škodo finančnim interesom EU ali kjer so kršile izključne pristojnosti EU;

I.

ker ima Listina v skladu s členom 6(1) PEU enako pravno vrednost kot Pogodbi ter se uporablja za institucije, organe, urade in agencije Unije ter države članice, ko izvajajo pravo Unije (člen 51(1) Listine);

J.

ker so postopki EU Pilot namenjeni tesnejšemu in bolj usklajenemu sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da se čim prej in s pomočjo dvostranskega dialoga odpravijo kršitve prava EU, tako da po možnosti ne bo treba začeti uradnega postopka za ugotavljanje kršitev;

K.

ker je treba kot odgovor na trenutni demokratični primanjkljaj in glede na resolucijo z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice vzpostaviti nov mehanizem z enotnim in usklajenim okvirom, ki se bo oprl na obstoječe instrumente in mehanizme in ki bi ga bilo treba enotno uporabljati za vse institucije EU in vse države članice;

L.

ker pa v okviru novih politik, ki jih je Komisija sprejela za zagotovitev skladnosti s pravom EU, cilj sistema EU Pilot ni podaljšati postopek za ugotavljanje kršitev, ki je že sam po sebi začetek dialoga za reševanje težav z državo članico;

M.

ker se je Komisija, kot je to pokazala že v sporočilu z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“, odločila, da bo za zagotovitev bolj strateškega in učinkovitega pristopa k izvrševanju pri obravnavanju kršitev odslej začela postopke za ugotavljanje kršitev, ne da bi se zanašala na mehanizem EU Pilot, razen če se ji bo to v posameznem primeru zdelo koristno;

N.

ker je leta 2016 Komisija prejela 3 783 pritožb glede morebitnih kršitev prava EU, Italija (753), Španija (424) in Francija (325) pa so države članice, proti katerim je bilo vloženih največ pritožb;

O.

ker Komisija v skladu s členom 258(1) in (2) PDEU državi članici poda obrazloženo mnenje, če meni, da ni izpolnila obveznosti iz Pogodb, in lahko zadevo predloži Sodišču EU, če ta država članica ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija;

P.

ker je Komisija v letu 2016 sprožila 847 novih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi prepoznega prenosa direktiv;

Q.

ker je bilo v letu 201695 postopkov za ugotavljanje kršitev še vedno nerešenih, zaradi česar je sodišče presodilo, da države članice ne spoštujejo prava EU;

R.

ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice zahteval, da Komisija do septembra 2017 na podlagi člena 295 PDEU pripravi predlog o sklenitvi pakta Unije za demokracijo, pravno države in temeljne pravice v obliki medinstitucionalnega sporazuma, ki bo določil načrte za olajšanje sodelovanja med institucijami Unije in državami članicami v okviru člena 7 PEU;

S.

ker Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo določa, da je treba dati na razpolago informacije v zvezi z vsemi postopki za ugotavljanje kršitev, ki temeljijo na uradnem opominu, kar pa ne zajema neformalnega postopka v sistemu EU Pilot, ki se izvede pred začetkom uradnega postopka za ugotavljanje kršitev;

T.

ker člen 41 Listine opredeljuje pravico do dobrega upravljanja kot pravico vsakogar, da institucije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku, in ker v skladu s členom 298 PDEU institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava;

U.

ker Komisija v sporočilu z dne 3. februarja 2017 o pregledu izvajanja okoljske politike EU trdi, da je oblikovala strukturiran in celovit dialog z državami članicami o izvajanju okoljske zakonodaje EU, in z novim namenskim okvirom ponuja pomoč pri prizadevanjih držav članic brez poseganja v svoja izvršilna pooblastila iz pogodb EU;

V.

ker člen 157 PDEU dovoljuje, člen 19 PDEU pa omogoča zakonodajo za boj proti vsem oblikam diskriminacije, tudi na podlagi spola;

W.

ker so se EU in njene države članice v izjavi št. 19, priloženi k sklepni listini medvladne konference, na kateri je bila sprejeta Lizbonska pogodba, zavezale, da se bodo borile „proti vsem oblikam nasilja v družini“, ta kazniva dejanja preprečevale in kaznovale ter zagotovile „podporo in zaščito žrtev“.

X.

ker je bila zakonodaja EU za boj proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, sprejeta na podlagi členov 79 in 83 PDEU; ker program za pravice, enakost in državljanstvo med drugim financira ukrepe, ki prispevajo k izkoreninjenju nasilja nad ženskami;

Y.

ker se mnoge direktive EU, zlasti tiste, ki se osredotočajo na enakost spolov, v številnih državah članicah ne izvajajo pravilno in tako osebe različnih spolov pri dostopu do zaposlitve ter dostopu do blaga in storitev niso zaščitene pred diskriminacijo;

Z.

ker se diskriminacija na podlagi spola prekriva z drugimi oblikami diskriminacije, tudi z diskriminacijo na podlagi rase ali etnične pripadnosti, vere, invalidnosti, zdravja, spolne identitete, spolne usmerjenosti, starosti in/ali družbenoekonomskih razmer;

AA.

ker je 33 % žensk v EU doživelo fizično in/ali spolno nasilje, 55 % pa spolno nadlegovanje, od tega 32 % na delovnem mestu; ker so ženske posebej izpostavljene spolnemu, fizičnemu in spletnemu nasilju, kibernetskemu nadlegovanju in zalezovanju; ker več kot polovico umorjenih žensk ubije partner ali sorodnik; ker je nasilje nad ženskami ena najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic na svetu, ne glede na starost, državljanstvo, vero, izobrazbo, finančni in socialni položaj žrtve, in je glavna ovira za enakost žensk in moških; ker se pojav feminicida v državah članicah ne zmanjšuje;

AB.

ker je raziskava o položaju oseb LGBT v EU pokazala, da se lezbijke, biseksualne in transspolne ženske soočajo z izjemno velikim tveganjem diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete; ker je 23 % lezbijk in 35 % transspolnih oseb vsaj enkrat v zadnjih petih letih že doživelo fizični/spolni napad ali so jim grozili z nasiljem doma ali drugje (na cesti, v javnem prevoznem sredstvu, na delovnem mestu itd.);

AC.

ker je bilo ugotovljeno, da se pri uporabi in izvrševanju prava EU s področja enakosti spolov v državah članicah pojavljajo nekatere težave glede prenosa in uporabe ustreznih direktiv, kot so vsebinske pomanjkljivosti v zakonodaji in njena nedosledna uporaba s strani nacionalnih sodišč;

AD.

ker so institucije in mehanizmi za enakost spolov v nacionalnih vladnih strukturah pogosto odrinjeni na rob ter razdeljeni med različne resorje in težko delujejo zaradi zapletenih pooblastil ter pomanjkanja ustreznega osebja, usposabljanja, podatkov in sredstev, poleg tega pa od političnega vodstva ne dobivajo dovolj podpore;

AE.

ker po navedbah primerjalne analize protidiskriminacijskega prava v Evropi, ki jo je leta 2017 objavila evropska mreža pravnih strokovnjakov s področja enakosti spolov in nediskriminacije, v veliki večini držav še vedno obstajajo resni pomisleki glede predstave in ozaveščenosti, saj posamezniki pogosto niso seznanjeni s svojimi pravicami do zaščite pred diskriminacijo ali obstojem zaščitnih mehanizmov; ker so se v tej analizi pojavila nadaljnja vprašanja v povezavi z izvrševanjem protidiskriminacijskih direktiv EU, kot so pomanjkljiva (ali preveč omejena) pravna legitimacija organizacij in združenj glede vključevanja v postopke v imenu ali v podporo žrtvam diskriminacije in restriktivna uporaba obrnjenega dokaznega bremena, kot tudi številne ovire za učinkovit dostop do sodnega varstva, ta vprašanja pa predstavljajo ovire za državljane, ki jim preprečujejo, da bi lahko v celoti uživali in zaščitili svoje pravice, ki izhajajo iz določb protidiskriminacijske zakonodaje;

AF.

ker indeks enakosti spolov za leto 2017 Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) kaže na le neznatno izboljšanje, pri čemer je jasno, da je EU še vedno daleč od doseganja enakosti spolov, skupni rezultat pa je zdaj 66,2 od 100, le štiri odstotne točke več kot pred desetimi leti;

AG.

ker navedeni podatki o enakosti spolov kažejo na izboljšanje za skoraj 10 točk v zadnjem desetletju na področju sprejemanja odločitev, saj vrednost trenutno znaša 48,5, vendar je na tem področju rezultat še vedno najnižji; ker te številke odražajo predvsem neenako zastopanost žensk in moških v politiki ter kažejo na demokratični primanjkljaj pri upravljanju EU;

AH.

ker po ocenah poročila Eurofounda o razliki v zaposlenosti po spolu ta razlika EU stane približno 370 milijard EUR letno, kar je 2,8 % njenega BDP;

AI.

ker sestavljeni kazalnik plačanega in neplačanega delovnega časa glede na raziskavo Eurofounda o delovnih pogojih kaže, da ženske delajo dlje, če se obračuna plačani in neplačani delovni čas;

AJ.

ker je zastopanost spolov v upravnih odborih agencij EU precej neuravnotežena, v njih pa se kažejo trajni vzorci spolne segregacije, čeprav si EU prizadeva za enakost spolov pri odločanju;

AK.

ker je feminizacija revščine dejstvo v EU in ker bi morala biti ustrezna in popolna uporaba in izvrševanje zakonodaje EU s področja enakosti in enakosti spolov povezana z ukrepi, ki obravnavajo zelo visoke stopnje brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti žensk; ker so ženske zaradi pomanjkanja politik enakosti in pomanjkljivega izvajanja zakonodaje s področja enakosti spolov izključene s trga dela in tako še bolj ogrožene in izpostavljene večjemu tveganju revščine in socialne izključenosti;

AL.

ker je pravilno izvajanje veljavne zakonodaje ključno za spodbujanje enakosti žensk in moških; ker kljub temu, da prenovljena Direktiva 2006/54/ES jasno prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo, in čeprav ženske v povprečju dosežejo visoko raven izobrazbe, je razlika v plačah med spoloma leta 2015 še vedno znašala 16,3 %;

AM.

ker mora biti načelo enakosti spolov bistveni del spremljanja uporabe veljavne zakonodaje EU;

AN.

ker je zbiranje podatkov, po možnosti razčlenjenih po spolu, nadvse pomembno za oceno dosedanjega napredka v zvezi z uporabo prava EU;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.