(1)

Cilj pravil o stopnjah davka na dodano vrednost (DDV), kakor so trenutno določena v Direktivi Sveta 2006/112/ES (1), je ohranitev delovanja notranjega trga in preprečevanje izkrivljanja konkurence. Ta pravila so bila oblikovana pred več kot dvema desetletjema na podlagi načela države izvora. Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV (2) in v sporočilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z njim (3) napovedala, da namerava prilagoditi navedena pravila za dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje z blagom med podjetji med državami članicami, ki bo temeljilo na obdavčitvi v namembni državi članici.

(1)

Cilj pravil o stopnjah davka na dodano vrednost (DDV), kakor so trenutno določena v Direktivi Sveta 2006/112/ES (4), je ohranitev delovanja notranjega trga in preprečevanje izkrivljanja konkurence. Ta pravila so bila oblikovana pred več kot dvema desetletjema na podlagi načela države izvora in niso več ustrezna. Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV (5) in v sporočilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z njim (6) napovedala, da namerava prilagoditi navedena pravila za dokončni sistem DDV za čezmejno trgovanje z blagom med podjetji med državami članicami, ki bo temeljilo na obdavčitvi v namembni državi članici.

(2)

V dokončnem sistemu, v okviru katerega se bo dobava blaga in storitev obdavčevala v namembni državi članici, dobavitelji dejansko nimajo nobene pomembne koristi od tega, da imajo sedež v državi članici z nižjo stopnjo DDV. Večja raznolikost stopenj DDV v takšnem sistemu ne bi niti ovirala delovanja enotnega trga niti povzročala izkrivljanja konkurence . V navedenih okoliščinah bi bilo primerno , da se državam članicam omogoči več prožnosti pri določanju stopenj.

(2)

V dokončnem sistemu, v okviru katerega se bo dobava blaga in storitev obdavčevala v namembni državi članici, imajo dobavitelji dejansko manj koristi od tega, da imajo sedež v državi članici z nižjo stopnjo DDV. Večja raznolikost stopenj DDV v takšnem sistemu bi morala manj ovirati delovanje enotnega trga in ne bi izkrivljala konkurence . V navedenih okoliščinah bi moralo biti mogoče , da se državam članicam omogoči določeno prožnost pri določanju stopenj. Ne smejo pa opustiti cilja večjega zbliževanja stopenj DDV.

(3)

Odprava omejitev vzporedno z začetkom veljavnosti dokončne ureditve za obdavčevanje trgovine med državami članicami bi morala državam članicam omogočiti, da še naprej uporabljajo nižje stopnje DDV, ki so trenutno odobrene kot odstopanja v skladu s poglavjem 4 naslova VIII Direktive 2006/112/ES in Prilogo X k Direktivi 2006/112/ES in ki bi sicer prenehale veljati z začetkom veljavnosti navedene ureditve.

(3)

Odprava omejitev vzporedno z začetkom veljavnosti dokončne ureditve za obdavčevanje trgovine med državami članicami bi morala državam članicam omogočiti, da še naprej uporabljajo nižje stopnje DDV, ki nadomeščajo odstopanja, odobrena v skladu s poglavjem 4 naslova VIII Direktive 2006/112/ES in Prilogo X k Direktivi 2006/112/ES, ki bi sicer prenehale veljati z začetkom veljavnosti navedene ureditve.

(4)

V dokončnem sistemu DDV bi morale biti vse države članice obravnavane enako in zato bi morale zanje veljati enake omejitve pri uporabi nižjih stopenj DDV, ki bi morale ostati izjema od splošne stopnje. Takšna enaka obravnava, ki ne bi omejevala trenutne prožnosti držav članic pri določanju stopenj DDV, se lahko doseže tako, da se vsem poleg uporabe največ dveh nižjih stopenj v višini najmanj 5 % omogoči še uporaba nižje stopnje, za katero se zahteva glede minimalne vrednosti ne uporablja, ter oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV.

(4)

V dokončnem sistemu DDV bi morale biti vse države članice obravnavane enako in zato bi morale zanje veljati enake omejitve pri uporabi nižjih stopenj DDV, ki bi morale ostati izjema od splošne stopnje, da bi preprečili nesorazmerno fragmentacijo sistema DDV na notranjem trgu . Ob upoštevanju splošnega interesa, kot so pozitivni kulturni, družbeni ali okoljski učinki različnih storitev in blaga, se takšna enaka obravnava, ki ne bi omejevala trenutne prožnosti držav članic pri določanju stopenj DDV, lahko doseže tako, da se vsem poleg uporabe največ dveh nižjih stopenj v višini najmanj 5 % omogoči še uporaba nižje stopnje, za katero se zahteva glede minimalne vrednosti ne uporablja, ter oprostitve s pravico do odbitka vstopnega DDV. V okviru omejitev, ki jih določa ta direktiva, bi morale države članice imeti možnost, da ohranijo obstoječe ali uvedejo nove znižane stopnje DDV. Ta direktiva bo povečala subsidiarnost v sistemu DDV, tako da se bodo države članice lahko prilagodile lokalnim okoliščinam, preferencam in tradiciji ali pa bodo izbrale enostavno in enotno davčno stopnjo. Vendar bi se morale države članice izogibati uporabi nižjih stopenj DDV za škodljive ali luksuzne izdelke.

(4a)

Primerno je, da imajo države članice možnost, da v skladu s Strategijo Komisije za enotni digitalni trg  (7) in zato, da ostanejo v koraku s tehnološkim razvojem v digitalnem gospodarstvu, da spodbudijo inovacije, ustvarjalnost, naložbe in proizvodnjo novih vsebin ter olajšajo digitalno učenje, prenos znanja ter dostopnost kulture in njeno spodbujanje v digitalnem okolju, stopnje DDV za elektronsko dobavljene publikacije uskladijo z nižjimi stopnjami DDV, ki veljajo za publikacije na vseh fizičnih nosilcih.

(4b)

Možnost, da države članice uporabijo nižje stopnje, tudi nižjo stopnjo brez minimalnega praga, za tiskane in elektronske publikacije, bi bilo treba prenesti v ekonomsko korist za potrošnike, s čimer bi se spodbudilo branje, in za založnike, s čimer bi se spodbudile naložbe v nove vsebine, pri časopisih in revijah pa bi se morala zmanjšati odvisnost od oglaševanja.

(4c)

Ob upoštevanju, da je pomembno olajšati dostop do knjig, časopisov in periodičnih publikacij za slepe, slabovidne in osebe z drugimi motnjami branja, se pri prilagojenih in avdio elektronskih knjigah, časopisih in periodičnih publikacijah ne sme šteti, da jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo glasbene ali video vsebine; Zato bi bilo treba omogočiti uporabo nižjih stopenj DDV za publikacije v teh oblikah.

(5)

Do izkrivljanj konkurence bi lahko prišlo, kadar mehanizem, ki se uporablja za obdavčevanje, ne bi temeljil na načelu namembnega kraja. To zlasti velja za zagotavljanje potovanj, ki so dobavljena kot enotna storitev v okviru maržne ureditve za potovalne agencije, in blago, dobavljeno v okviru posebne ureditve za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine, v nekaterih primerih pa lahko vključuje tudi blago ali storitve, kot so finančne storitve, ki so oproščene brez pravice do odbitka, vendar se zanje lahko odobri pravica do obdavčitve. Da bi se vsa takšna izkrivljanja ublažila, bi bilo treba pripraviti seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja splošna stopnja DDV („negativni seznam“), na podlagi statistične klasifikacije proizvodov po dejavnosti. Seznam bi bilo treba pregledati vsakih pet let .

(5)

Do izkrivljanj konkurence bi lahko prišlo, kadar mehanizem, ki se uporablja za obdavčevanje, ne bi temeljil na načelu namembnega kraja. To zlasti velja za zagotavljanje potovanj, ki so dobavljena kot enotna storitev v okviru maržne ureditve za potovalne agencije, in blago, dobavljeno v okviru posebne ureditve za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine, v nekaterih primerih pa lahko vključuje tudi blago ali storitve, kot so finančne storitve, ki so oproščene brez pravice do odbitka, vendar se zanje lahko odobri pravica do obdavčitve. Da bi se vsa takšna izkrivljanja ublažila, bi bilo treba pripraviti seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja splošna stopnja DDV („negativni seznam“), na podlagi statistične klasifikacije proizvodov po dejavnosti. Ta seznam bi bilo treba vsaki dve leti pregledati s pomočjo izvedbenega akta na podlagi dokazov, ki jih predloži Komisija .

(6)

Da bi se izognili nepotrebni zapletenosti in posledičnemu povečanju stroškov poslovanja, zlasti za trgovino znotraj Skupnosti, blago in storitve, ki se lahko uporabljajo le kot vmesni vložki za gospodarsko dejavnost, v dokončnem sistemu DDV ne bi smeli biti upravičeni do nižjih stopenj. Takšne stopnje bi se morale uporabljati le v korist končnih potrošnikov, pri določanju takšnih stopenj pa bi bilo treba zagotoviti enako obravnavo podobnega blaga ali storitev, ki jih dobavljajo različni davčni zavezanci. Zato bi bilo treba pri njihovi uporabi dosledno upoštevati cilj splošnega interesa.

(6)

Sedanja razdrobljenost sistema DDV na notranjem trgu nalaga ovire za razvoj malih in srednjih podjetij. Da bi se izognili dodatni nepotrebni zapletenosti in posledičnemu povečanju stroškov poslovanja, zlasti za trgovino znotraj Skupnosti, blago in storitve, ki se lahko uporabljajo le kot vmesni vložki za gospodarsko dejavnost, v dokončnem sistemu DDV ne bi smeli biti upravičeni do nižjih stopenj. Takšne stopnje bi se morale uporabljati v korist končnih potrošnikov, pri določanju takšnih stopenj pa bi bilo treba zagotoviti enako obravnavo podobnega blaga ali storitev, ki jih dobavljajo različni davčni zavezanci. Zato bi bilo treba pri njihovi uporabi dosledno upoštevati cilj splošnega interesa.

(6a)

S posebnim poudarkom na potrebah malih in srednjih podjetij s čezmejnim poslovanjem znotraj Unije ter da bi poenostavili trgovanje na enotnem trgu, bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami vzpostaviti celovit in javno dostopen spletni informacijski portal Unije za DDV za podjetja. Ta večjezični portal bi moral zagotavljati hiter dostop do posodobljenih in točnih ustreznih informacij o izvajanju sistema DDV v različnih državah članicah, predvsem o ustreznih stopnjah DDV za različne vrste blaga in storitev v različnih državah članicah ter o pogojih za ničelno davčno stopnjo. Pomagal bi tudi pri obravnavi sedanje vrzeli na področju DDV.

(6b)

Razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti v Uniji je osredotočen na trajnostno rast, ki po eni strani temelji na bolj zelenem gospodarstvu, po drugi strani pa na vključujoči rasti. Ta področja imajo prevladujočo vlogo pri trajnostnem razvoju podeželskih in oddaljenih območij ter prispevajo k dinamičnosti gospodarskega in družbenega življenja na podeželju. Njihove posebne dejavnosti so glede na tesno navezavo na socialna, zdravstvena, okoljska, prehranska in kulturna vprašanja ter vprašanja enakosti spolov popolnoma v skladu s pričakovanji „Strategije 2020“in cilji Komisije. Zato bi morale države članice izkoristiti priložnosti, ki jih omogoča člen 98(1) in (2) te direktive, pod pogojem, da spoštujejo v njem določena načela, pri tem pa posebej upoštevati posledice za svoje javne finance in za proračun Unijo.

(7)

Da bi javne finance držav članic ostale zdrave in da bi se preprečila čezmerna makroekonomska neravnotežja, bi bilo treba zagotoviti ustrezno raven prihodkov. Glede na to, da je DDV pomemben vir prihodkov, je zato bistvenega pomena, da se kot zaščitni ukrep za nacionalne proračune določi minimalno vrednost za tehtano povprečno stopnjo, ki bi jo morale države članice vedno upoštevati.

(7)

Da bi javne finance držav članic ostale zdrave in da bi se preprečila čezmerna makroekonomska neravnotežja, bi bilo treba zagotoviti ustrezno raven prihodkov. Glede na to, da je DDV pomemben vir prihodkov, je zato bistvenega pomena, da se kot zaščitni ukrep za nacionalne proračune in proračun Unije določi minimalno vrednost za tehtano povprečno stopnjo, ki bi jo morale države članice vedno upoštevati.

(8)

Čeprav je v nekaterih oddaljenih območjih še vedno mogoče uporabljati druge stopnje, je treba zagotoviti, da se upošteva minimalna 15-odstotna splošna stopnja.

(8)

Čeprav je na nekaterih oddaljenih območjih še vedno mogoče uporabljati druge stopnje, je treba zagotoviti, da se upošteva minimalna 15- odstotna in maksimalna 25 -odstotna splošna stopnja.

(1a)

(5a)

vstavi se naslednji člen: