—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, tudi tiste z dne 26. oktobra 2012 o stanju na področju človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih (1),

—

ob upoštevanju izjave predsednika Pododbora za človekove pravice z dne 4. junija 2018, s katero je ostro kritiziral kazen 10 let zapora, izrečeno Ahmedu Mansurju,

—

ob upoštevanju člena 30 ustave Združenih arabskih emiratov,

—

ob upoštevanju Arabske listine o človekovih pravicah, ki so jo podpisali tudi Združeni arabski emirati,

—

ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. oktobra 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo,

—

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2004, kakor so bile posodobljene leta 2008,

—

ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 12. junija 2018, v kateri so pozvali, naj se zagovornik človekovih pravic Ahmed Mansur takoj izpusti,

—

ob upoštevanju izjave sopredsedujočega na 25. seji skupnega sveta in ministrskem srečanju med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje arabskih zalivskih držav 18. julija 2016 v Bruslju,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so ju podpisali tudi Združeni arabski emirati,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker so Ahmeda Mansurja marca 2017 prijeli varnostni uradniki Združenih arabskih emiratov; ker je ta ugledni aktivist za človekove pravice in prejemnik nagrade Fundacije Martina Ennalsa za zagovornike človekovih pravic za leto 2015; ker je bil Ahmed Mansur morda še zadnji zagovornik človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih, ki je lahko javno grajal oblasti;

B.

ker je ministrstvo Združenih arabskih emiratov za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje v izjavi z dne 29. marca 2017 pojasnilo, da je „urad javnega tožilstva za elektronsko kriminaliteto odredil pridržanje Ahmeda Mansurja, ker naj bi ta prek interneta razširjal lažne in zavajajoče informacije z namenom spodbujati odpor in sektaštvo“; ker je iz te in drugih uradnih izjav oblasti Združenih arabskih emiratov razvidno, da je edini razlog za njegovo pridržanje, sojenje in obsodbo vsebina njegovega spletnega izražanja in da obtožbe zoper njega temeljijo na domnevnih kršitvah represivnega zakona Združenih arabskih emiratov o kibernetski kriminaliteti iz leta 2012, ki oblastem Združenih arabskih emiratov omogoča, da utišajo zagovornike človekovih pravic, ter določa dolge zaporne in visoke finančne kazni za posameznike, ki kritizirajo državni vrh;

C.

ker je urad visokega komisarja OZN za človekove pravice presodil, da bi lahko šlo pri prijetju in tajnem pridržanju Ahmeda Mansurja za povračilni ukrep zaradi njegovega sodelovanja v okviru mehanizmov OZN na področju človekovih pravic in zaradi stališč, ki jih je izrazil v družbenih medijih, med drugim na Twitterju, ter zato, ker je dejaven član organizacij, kakršna je Zalivski center za človekove pravice;

D.

ker je skupina strokovnjakov OZN za človekove pravice pozvala vlado Združenih arabskih emiratov, naj izpusti Ahmeda Mansurja, in opisala njegovo prijetje kot napad na zakonito delo zagovornikov človekovih pravic v Združenih arabskih emiratih;

E.

ker je bil Ahmed Mansur 29. maja 2018 po izrazito nepoštenem sojenju v Abu Dabiju obsojen na kazen 10 let zapora, ker je izvrševal svojo pravico do svobode govora z objavami na omrežju Twitter; ker mu je bila naložena tudi denarna kazen milijon AED (232 475 EUR) in mu je bil za obdobje treh let po izpustitvi odrejen nadzor; ker se je Ahmed Mansur zoper sodbo pritožil, vendar časovni okvir pritožbenega postopka ostaja nejasen;

F.

ker je bil Ahmedu Mansurju po prijetju marca 2017 domnevno prepovedan vsakršen stik z družino in ga je lahko žena od takrat obiskala samo štirikrat; ker naj bi bil od prijetja pridržan v samici in naj bi ga tudi mučili; ker je po navedbah organov Združenih arabskih emiratov pridržan v zaporu Al Sadr v Abu Dabiju;

G.

ker je videti, da si Ahmed Mansur ne more sam izbrati neodvisnega odvetnika, čeprav vlada trdi, da si ga lahko; ker je pravica do odvetnika temeljna pravica vsake pridržane osebe, kot je določeno v členu 16 Arabske listine o človekovih pravicah, ki so jo Združeni arabski emirati ratificirali;

H.

ker so Ahmeda Mansurja oblasti Združenih arabskih emiratov nadlegovale in preganjale več kot šest let in je večkrat doživel fizični napad, grožnje s smrtjo ter fizični in elektronski nadzor; ker je bil po sedmih mesecih pripora v predkazenskem postopku leta 2011 obsojen na tri leta zapora zaradi „žaljenja uradnikov“na sojenju, ki velja za nepošteno; ker je bil po osmih mesecih izpuščen na podlagi predsedniške pomilostitve, vendar mu oblasti niso nikoli vrnile potnega lista, s čimer mu je bila dejansko izrečena prepoved potovanja;

I.

ker je bil Ahmed Mansur pred prijetjem eden od 133 podpisnikov peticije za univerzalne in neposredne volitve v Združenih arabskih emiratih ter za zvezni nacionalni svet, vladni svetovalni odbor, ki bi se mu podelila zakonodajna pooblastila; ker je Ahmed Mansur prav tako upravljal spletni forum, naslovljen Al Hivar Al Emarati, na katerem so grajali vladno politiko in voditelje Združenih arabskih emiratov; ker je član svetovalnega odbora za Bližnji vzhod in Severno Afriko pri organizaciji Human Rights Watch ter dejaven akter v mehanizmih OZN za človekove pravice;

J.

ker prebivalci Združenih arabskih emiratov, ki so spregovorili o vprašanjih človekovih pravic, tvegajo samovoljno pridržanje, zapor in mučenje; ker se še vedno zatira miroljubni aktivizem, ki poziva k ustavni reformi in reformi v zvezi z vprašanji človekovih pravic; ker postajajo zadnja leta vse pogostejši napadi na člane civilne družbe, ki vključujejo prizadevanja za utišanje, pridržanje ali nadlegovanje aktivistov za človekove pravice, novinarjev, odvetnikov in drugih;

K.

ker je posebna poročevalka OZN za neodvisnost sodnikov in odvetnikov po svojem obisku v Združenih arabskih emiratih leta 2014 izjavila, da odvetniki, ki prevzamejo zadeve, povezane z državno varnostjo, „doživljajo nadlegovanje, grožnje in pritisk“; ker je obsodila dejstvo, da je „sodni sistem še vedno pod dejanskim nadzorom izvršilne veje oblasti“;

L.

ker obstajajo dokazi, da so države članice EU dopustile izvoz različnih tehnologij za kibernetski nadzor v države z grozljivim stanjem na področju človekovih pravic, tudi v Združene arabske emirate;

M.

ker se v Združenih arabskih emiratih še naprej uporablja smrtna kazen; ker je vsaj 19 ljudi trenutno obsojenih na smrtno kazen in je bila leta 2017 izvršena ena usmrtitev;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.