Objava vloge za spremembo specifikacije za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2019/C 316/09)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Priorat/Priorato“

Referenčna številka: PDO-ES-A1560-AM02

Datum vložitve vloge: 6.11.2014

1.   Predpisi, ki se uporabijo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1   Širša opredelitev vina rancio

Opis:

Opredelitev vina rancio je bila razširjena tako, da vključuje opredelitev sladkega vina rancio kot vino rancio, katerega vsebnost ostanka sladkorja, izražena kot skupna vsebnost glukoze in fruktoze, je enaka ali večja od 45 g/l.

V skladu s tem sta bila spremenjena točka (a) oddelka 2.1.2 specifikacije in oddelek 2.4 enotnega dokumenta. V enotnem dokumentu je bilo spremenjeno besedilo podrobnega opisa arome vina v povezavi z njegovimi organoleptičnimi lastnostmi.

Razlogi:

Razlikovanje ni bilo uvedeno na podlagi posebnih proizvodnih razmer, temveč zaradi izboljšanja opredelitve končnega proizvoda s pridobljeno ravnjo sladkorja in posledično natančnejšega seznanjenja potrošnikov v opisu proizvoda.

2.2   Boljša opredelitev naravnega sladkega vina

Opis:

Opredelitvi proizvoda je bil dodan naslednji stavek: „Vrenje teh vin je mogoče ustaviti z dodatkom vinskega alkohola, ko se naravno doseže 7 vol. % alkohola.“

V skladu s tem je bila spremenjena točka (e) oddelka 2.1.2. Enotni dokument ni bil spremenjen.

Razlogi:

Cilj je izboljšati opredelitev naravnega sladkega vina z opredelitvijo dodatnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, če se med njegovo proizvodnjo doda vinski alkohol.

2.3   Vključitev nove vrste vina

Opis:

Vključeno je vino iz prezrelega grozdja. V tej kategoriji je določeno, da je vimblanc tradicionalni proizvod nekaterih vasi na območju z zaščiteno označbo porekla, kot sta La Morera de Montsant in Scala Dei. Proizvaja se iz grozdja sorte red Garnacha, in sicer tradicionalno z vrenjem v hrastovih sodih s prostornino največ 100 litrov.

V skladu s tem je bil dodan oddelek 2.1.3 specifikacije in spremenjen oddelek 2.4 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Cilj je zaščito razširiti na sladka vina, ki se proizvajajo brez dodajanja vinskega alkohola in ne dosežejo najmanjšega deleža dejanskega alkohola 15 vol. % v skladu z zahtevami za naravna sladka vina.

2.4   Vključitev najmanjšega deleža dejanskega in skupnega alkohola rdečih vin

Opis:

V oddelku z analitskimi lastnostmi je bil dodan najmanjši delež (dejanskega in skupnega) alkohola rdečih vin, določen v opisu vina iz točke (b) oddelka 2.1.1 specifikacije.

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelek 2.2.1 specifikacije in oddelek 2.4 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Ker mora biti za vsako vrsto proizvoda z ZOP določen najmanjši dejanski in skupni delež alkohola, je bila napaka, da za rdeča vina ta podatek ni bil naveden. Napaka je bila popravljena.

2.5   Vključitev analitskih lastnosti novega tipa vina

Opis:

V skladu z vključitvijo vina iz prezrelega grozdja so bile vključene tudi analitske lastnosti teh vin, da bi opredelili njihove analitske parametre (delež dejanskega in skupnega alkohola, vsebnost hlapnih kislin, vsebnost skupnih kislin, ostanek sladkorja in žveplov dioksid).

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelek 2.2.3 specifikacije in oddelek 2.4 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Ker morajo biti za vsako vrsto proizvoda z ZOP določene mejne vrednosti za te parametre, je treba vključiti analitske lastnosti novih vrst vin, kadar so vključena.

2.6   Izboljšan organoleptični profil desertnih vin

Opis:

Organoleptične lastnosti teh vin v videzu, vonju in okusu so bile dodane in podrobno opredeljene.

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelek 2.3.2 specifikacije in oddelek 2.4 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Da bi lahko preverjali skladnost s specifikacijami glede organoleptičnih lastnosti, določenih za proizvod, je potrebna največja možna raven podrobnosti.

2.7   Vključitev organoleptičnega opisa za sladko vino rancio

Opis:

V skladu z vključitvijo v specifikacije je bil med organoleptične lastnosti vin rancio vključen poseben primer sladkega vina rancio. Namen je opredeliti organoleptične parametre za oba proizvoda te vrste v skladu s prejšnjimi ter rezultati senzoričnih analiz, ki jih je izvedel regulativni svet ZOP „Priorat“, in študije o organoleptičnih lastnostih vin te vrste.

V skladu s tem sta bila spremenjena točka (a) oddelka 2.3.2 specifikacije in oddelek 2.4 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Specifikacije za ZOP morajo vsebovati organoleptične opise vseh proizvodov z ZOP.

2.8   Vključitev organoleptičnih lastnosti za vino iz prezrelega grozdja

Opis:

V skladu z vključitvijo vina iz prezrelega grozdja so bile vključene organoleptične lastnosti teh vin. Namen je opredeliti organoleptične parametre za oba proizvoda te vrste v skladu s prejšnjimi ter rezultati senzoričnih analiz, ki jih je izvedel regulativni svet ZOP „Priorat“, in študije o organoleptičnih lastnostih vin te vrste.

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelek 2.3.3 specifikacije in oddelek 2.4 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Specifikacije za ZOP morajo vsebovati organoleptične opise vseh proizvodov z ZOP.

2.9   Spremenjena umestitev oddelka o navedbah ter črtanje nekaterih navedb

Opis:

Oddelek 2.4 specifikacije (Navedbe o staranju in/ali proizvodnji) je bil premaknjen. Zdaj je pododdelek C novega oddelka 8.3 specifikacije.

Poleg tega so bile črtane opredelitve navedb Crianza, Reserva in Gran Reserva. Za te navedbe že velja ureditev za tradicionalne izraze, zato so še navedene v oddelku 8.5 specifikacije.

V skladu s tem je bil spremenjen oddelek 2.4 specifikacij. Enotni dokument ni bil spremenjen.

Razlogi:

Vsebina premaknjenega oddelka ne ustreza opisu proizvoda, temveč navaja pogoje za uporabo nekaterih navedb na označbah. Posledično to tematiko zdaj obravnava pododdelek oddelka 8.3 (Dodatne določbe o označevanju. Predstavitev in označevanje proizvodov).

Opredelitve treh tradicionalnih izrazov so črtane zaradi upoštevanja tradicionalnih navedb, značilnih za območje. Te tri navedbe niso povezane s tradicionalnimi navedbami območja, kar je dokazano s pomanjkanjem zgodovinskih povezav z vini „Priorat“.

2.10   Spremembe pridelovalnih praks

Opis:

Besedilo o številu očes na trs je bilo črtano.

Poleg tega je bilo izvirno besedilo specifikacije prilagojeno tako, da posebej navaja, da je treba uporabljati kmetijske prakse, namenjene ohranjanju posebnega značaja vin in spoštovanju tradicionalnih proizvodov območja z označbo porekla.

Poleg tega je bilo spremenjeno besedilo o praksi namakanja z izključnim namenom, da se namakanje dovoli kot ukrep za dobrobit rastlin in grozdja.

Poleg tega je bila najmanjša gostota zasaditve povečana z 2 500 na 3 000 trsov na hektar za novo zasajena zemljišča.

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelek 3 specifikacije (Pridelovalne prakse) in oddelek 2.5.1 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Preverjanje očes je bilo ukinjeno za poenostavitev meril za pridobivanje proizvodov najvišje kakovosti. Študije o ocenjevanju in nadzorovanju donosa vinograda kažejo, da mora biti število očes sorazmerno z vitalnostjo vsakega trsa, obravnavano posamezno in ne na splošno. Prizadevanja za najkakovostnejše grozdje, ki so na splošno povezana z omejevanjem donosa vinske trte, je treba obravnavati različno po sorti, zemljišču in letniku, pri čemer se ocenijo posebne okoliščine vinograda. Kakovost je mogoče poleg omejevanja števila očes nadzorovati tudi z drugimi tehnikami, ki imajo isti cilj.

Pravila o namakanju so bila spremenjena z izključnim namenom, da se namakanje dovoli kot ukrep za dobrobit rastlin in grozdja.

Gostota zasaditve je bila povečana v skladu z evidentiranimi podatki o vinski trti na območju z označbo porekla in sedanjimi tovrstnimi študijami, ki obravnavajo kakovost pridelanega grozdja in se osredotočajo na pridelavo grozdja visoke kakovosti z donosi odlične kakovosti.

2.11   Različne ureditve za proizvodnjo vin z imeni manjših geografskih enot

Opis:

Da bi vino nosilo ime ene od dvanajstih manjših geografskih enot, opredeljenih v specifikaciji, se mora v vinski kleti proizvajati in starati ločeno.

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelek 3 specifikacije (Proizvodne metode) in oddelek 2.5.1 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Da bi lahko za namene sledljivosti preverili sklicevanje na manjše geografske enote na označbah, je nujno to razlikovanje v procesu proizvodnje.

2.12   Povečanje opredeljenega geografskega območja

Opis:

Zemljišče 99 na območju 2 občine Falset je bilo dodano med zemljišča, ki so del območja pridelave ZOP „Priorat“.

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelek 4.1 specifikacije in oddelek 2.6 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Ko so bile informacije prenesene v sedanjo specifikacijo, to zemljišče ni bilo vključeno v območje proizvodnje zaradi tipkarske (administrativne) napake. Po podatkih o zemljevidih za območje z označbo porekla in zemljepisnih značilnostih območja se zemljišče, ki se obravnava s to spremembo, v celoti umešča znotraj meja območja proizvodnje in ima ustrezne podnebne in geološke značilnosti, kot kažejo tla, značilna za preostanek območja z označbo porekla. Zemljišče leži v osrednjem delu občine Falset, ki je zajeta z ZOP „Priorat“. Vključuje območja, ki so jasno usmerjena proti jugu in jih sestavljajo kamnine hornfels, zelo razdrobljene zaradi visoke ravni kontaktnega metamorfizma, zanje pa so značilna enaka tla kot na drugih zemljiščih na območju proizvodnje.

2.13   Razmejitev dvanajstih manjših geografskih enot

Opis:

Dodan je bil oddelek 4.2 specifikacij, v katerem so navedena imena in meje dvanajstih manjših geografskih enot. To proizvajalcem, ki so registrirani v manjših geografskih enotah, omogoča, da po želji uporabljajo ime pri predstavitvi in označevanju proizvoda.

V skladu s tem je bil dodan oddelek 4.2 specifikacije in spremenjen oddelek 2.9 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Pomembna je opredelitev vseh enot, da je pri predstavitvi in označevanju mogoče uporabiti imena manjših geografskih enot.

V preteklosti so proizvodi z ZOP v nekaterih primerih nosili ime vasi izvora. Da bi uredili to pravico do uporabe imen manjših geografskih enot, je treba jasno, natančno in podrobno opredeliti meje in imena vsake od manjših geografskih enot, da je ime mogoče (po želji) uporabiti za vse proizvode z ZOP in da je izvor teh proizvodov jasno označen.

2.14   Vključitev nove sorte

Opis:

Na seznam sprejetih sort je bila kot drugotna sorta dodana sorta viognier.

V skladu s tem je bil spremenjen oddelek 6 specifikacij. Enotni dokument ni bil spremenjen.

Razlogi:

Po poročilu o edafoklimatskih in agronomskih lastnostih sorte viognier s kvalificirano označbo porekla „Priorat“ in njeni prilagodljivosti na poskusnem terenu je bila ta sorta dodana v trsni izbor. V ta namen so bile upoštevane edafoklimatske lastnosti in agronomska učinkovitost sorte viognier ter njena prilagodljivost na poskusnem terenu za ZOP „Priorat“. Prav tako so bile upoštevane organoleptične analize in rezultati za poskusna vina te sorte, s katerimi je dokazana njena primernost za vključitev v trsni izbor za proizvodnjo vin z ZOP „Priorat“.

2.15   Boljše besedilo o povezavi

Opis in razlogi:

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelka 7.2. in 7.3 specifikacije in oddelek 2.8 enotnega dokumenta.

Izboljšan je bil opis povezave zaradi boljšega opisa vseh vinskih proizvodov.

2.16   Razlogi za polnjenje v kraju porekla

Opis in razlogi:

Spremenjena sta bila oddelek 8.2 specifikacije in oddelek 2.9 enotnega dokumenta.

Podani so bili boljši razlogi za zahtevo, da se polnjenje izvaja v kraju porekla.

2.17   Nove omejitve glede označevanja

Opis:

Določena je bila omejitev največje višine znakov na etiketi, ki navaja občino in poštno številko v naslovu polnilnice ali špediterja, razen kadar je na oznaki navedeno ime manjše geografske enote, ki se sme uporabiti.

Določeno je bilo tudi, da pri označevanju ne smejo biti uporabljena imena manjših geografskih enot, če niso izpolnjeni pogoji za njihovo uporabo.

V skladu s tem sta bila spremenjena pododdelek A oddelka 8.3 specifikacije in oddelek 2.9 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Da bi preprečili zmedo pri poreklu grozdja v vinih, za katera na označbah ni dovoljeno navesti manjše geografske enote, višina znakov navedbe imena občine, v kateri se polni vino, ne sme presegati 3 mm, razen če ustreza imenu manjše geografske enote, ki se sme uporabiti.

Kadar so ta imena regulirana, ne smejo biti uporabljena, če niso izpolnjene ustrezne zahteve iz specifikacije.

2.18   Pogoji za uporabo manjših geografskih enot

Opis:

Dodan je bil pododdelek B oddelka 8.3 specifikacije, da bi opredelili pogoje za uporabo imen manjših geografskih enot, opredeljenih v oddelku 4.2 navedenega dokumenta.

V skladu s tem je bil dodan pododdelek B oddelka 8.3 specifikacij. Enotni dokument ni bil spremenjen.

Razlogi:

V skladu z zakonodajo EU lahko države članice urejajo pravico do uporabe imen manjših geografskih enot.

2.19   Črtanje tradicionalnega izraza

Opis:

S seznama tradicionalnih izrazov je bil črtan naslednji izraz: „vino de finca/vino de pago“ (vino iz enega vinograda).

V skladu s tem je bil spremenjen oddelek 8.5 specifikacije. Enotni dokument ni bil spremenjen.

Razlogi:

Ker je „vino de finca“ reguliran izraz, ki se uporablja za označevanje, „vino de pago“ pa tradicionalen izraz, naveden v registru Evropske unije e-Bacchus za Španijo, izrazov ni mogoče obravnavati kot sopomenk. Zato je bila ta napaka odpravljena.

2.20   Izjeme pri donosih

Opis:

Oddelek 8.6 je bil dodan, da bi dovolili izjeme pri največji zasaditvi in donosu vina. Te izjeme veljajo ob veliki gostoti zasaditve in v izjemnih primerih, kadar je za grozdje in vino dovoljeno povečanje donosa do 10 % oziroma 4 %.

V skladu s tem je bil dodan nov oddelek (oddelek 8.6) specifikacije in spremenjen oddelek 2.5.2 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Različne študije o novih trendih pri pridelovalnih praksah kažejo, da grozdje, pridelano v vinogradih z veliko gostoto zasaditve, dosega visoko kakovost. Zemljišča z veliko gostoto zasaditve so opredeljena kot zemljišča, na katerih je zasajenih od 5 000 in 9 000 trsov na hektar. Analiza zemljišč na območju z zaščiteno označbo porekla glede velike gostote zasaditve ter donosa grozdja na zemljiščih je pokazala, da je donos grozdja večji na zemljiščih z veliko gostoto zasaditve, vendar to ne vpliva na kakovost in avtentičnost pridobljenih proizvodov. Da bi pri specifikaciji čim bolj upoštevali te ugotovitve, je bil za zemljišča z veliko gostoto zasaditve vključen spremenljiv donos. Največja dovoljena proizvodnja je bila povečana na 6 000 kg/ha za rdeče sorte in 8 000 kg/ha za bele sorte ter dodatnih 0,5 kg za vsak trs, zasajen za proizvodnjo, ki presega 5 000 trsov/ha.

Ta navedba vinogradov z veliko gostoto zasaditve temelji na strategiji kakovosti, ki je bila dobro sprejeta na območju z ZOP „Priorat“. Ta praksa, za katero bi želeli, da se prizna za to območje ZOP, zajema zasaditev bistveno večjega števila trsov v vinogradu, kot je običajno. Te rastline zaradi težjih razmer za rast obrodijo slabše. Vendar je grozdje, ki ga obrodijo, kakovostnejše od grozdja, ki bi ga pridelali z bolj tradicionalno gostoto zasaditve. Čeprav je donos na trs slabši, večje število rastlin na hektar pomeni, da je proizvodnja na hektar na takšnih kmetijskih gospodarstvih nekoliko večja, zato je sprememba o večjem donosu teh vinogradov upravičena.

S tehničnega vidika so zaradi večje gostote zasaditve grozdi manjši, z ohlapnejšo strukturo in manjšimi jagodami. Posledično je razmerje med kožico in mesom grozdja boljše, kar pomeni, da z vrenjem nastane večja koncentracija koristnih elementov, zlasti kar zadeva barvo.

Različne študije kažejo, da povečanje gostote zasaditve na slabi prsti poveča pridelovalno zmogljivost tal. Kar zadeva „Priorat“, večja gostota pomeni, da imajo trsi manj listov in grozdov. Zaradi tega lažje prenašajo sušna poletja in obrodijo grozde z manjšimi jagodami, ki so posledično tudi lažji. Ker je grozdov na rastlino manj in so manjši, je kakovost boljša. Kljub temu je zaradi večjega števila trsov na kvadratni meter njihov skupni donos večji.

Zato so bile spremenjene tudi omejitve največjega donosa za vina z zemljišč z veliko gostoto zasaditve.

Da bi zagotovili skladnost z veljavnimi pravili, je bila vključena možnost, da se omejitev največjega donosa na hektar prilagodi za do štiri odstotne točke v nekaterih tržnih letih zaradi podnebnih razlogov ali razlikovanja letnika. To je v skladu z določbami uredbe o zaščiti označb porekla ter sklepom ARP/188/2006 z dne 18. aprila 2006 vlade avtonomne skupnosti Katalonije o odobritvi ureditve za kvalificirano označbo porekla „Priorat“.

2.21   Povečan donos za bele sorte

Opis:

Za bele sorte je bila omejitev donosa v grozdju povečana s 6 000 na 8 000 kg/ha, v vinu pa z 39 hl/ha na 52 hl/ha.

V skladu s tem sta bila spremenjena oddelek 5 specifikacije in oddelek 2.5.2 enotnega dokumenta.

Razlogi:

Da bi prilagodili pravila različnim pridelovalnim praksam za grozdje in vino, ki omogočajo pridobivanje proizvodov najvišje kakovosti, so bili spremenjeni največji donosi. Ti so bili določeni v skladu s podatki in evidencami za območje z označbo porekla ter podatki iz poročil o pridelku za pridelke v letih 2010, 2011, 2012 in 2013, ki kažejo, da so povprečni donosi za bele sorte večji od donosov za rdeče sorte. Namen spremembe je slediti tem ugotovitvam ob upoštevanju kakovosti belih vin brez ogrožanja njihove avtentičnosti.

Z uporabo najvišje stopnje preračuna grozdja v vino so bile določene nove omejitve donosa vina za bele sorte.

2.22   Sprememba naslova nadzornega organa

Opis in razlogi:

Informacije o certifikacijskem organu so bile spremenjene zaradi spremembe naslova.

V skladu s tem je bil spremenjen oddelek 9.1 specifikacije. Enotni dokument ni bil spremenjen.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Priorat/Priorato

2.   Država članica

Španija

3.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

4.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.

Likersko vino

16.

Vino iz prezrelega grozdja

5.   Opis vina

VINO – bela in rosé vina ter vina iz enega vinograda („vinos de finca“)

Čista, bistra in sijoče barve. Ustrezna intenzivnost in kakovost vonja.

Bela vina: intenzivne, sadne, cvetlične ali mlečne arome. Uravnotežena, mehka in sveža.

V lesu zoreno belo vino: arome sadja in/ali začimb. Pri okušanju uravnoteženo in v ustih dobro strukturirano.

Rosé vina: sadne in/ali cvetlične arome. V ustih so vina sadna, njihov okus se dolgo ohrani, z dobrim začetkom in razvojem.

Vina iz enega vinograda morajo biti po videzu bistra in sijoče barve, imeti ustrezno intenzivnost arome ter biti v ustih dobro strukturirana.

—	Vsebnost hlapnih kislin: za vina, mlajša od 1 leta: 16,5 mEq/l; za vina, starejša od 1 leta: 18 mEq/l.

—	Najvišja vsebnost SO2: 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l; 250 mg/l, če je vsebnost sladkorja 5 g/l ali višja.

—	Za mejne vrednosti, ki niso navedene, se upošteva zadevna zakonodaja.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	13
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

VINO – rdeča vina in vina iz enega vinograda

Čista, bistra in sijoče barve. S sadnimi in/ali cvetličnimi in/ali mineralnimi primarnimi aromami. Uravnotežen začetek in razvoj v ustih, s strukturo in svežino.

Če je zoreno v lesu: po videzu čisto in bistro vino. Uravnoteženost primarnih, sekundarnih in terciarnih arom. Intenzivno in prijetno. V ustih se začne in razvija s pravilno strukturo taninov.

Vina iz enega vinograda morajo biti po videzu bistra in sijoče barve, imeti ustrezno intenzivnost arome ter biti v ustih dobro strukturirana.

—	Vsebnost hlapnih kislin: za vina, mlajša od 1 leta: 16,5 mEq/l; za vina, starejša od 1 leta: 20 mEq/l.

—	Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l; 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja 5 g/l ali višja.

—	Za mejne vrednosti, ki niso navedene, se upošteva zadevna zakonodaja.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	13,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

LIKERSKO VINO (vino rancio, sladko likersko vino, belo vino mistela, rdeče vino mistela, naravno sladko vino)

Vino rancio: po videzu čisto in bistro, barva sega od rubinasto rdeče do rjave s toni žgane gline. Terciarne arome, značilne za staranje. Zaznavna vsebnost hlapnih kislin, z morebitnimi aromami suhega sadja. Uravnotežene kisline, oljnato.

Sladko vino rancio: po videzu in aromah enako kot prej. Po okusu: izražena oljnatost in zaznavna sladkost.

Sladko likersko vino: ta vina morajo biti po videzu čista in bistra. Arome sadja in/ali cvetlic in/ali začimb in/ali suhega sadja. Dobra oljnatost v ustih in zaznavna sladkost.

Belo vino mistela: čisto in bistro, slamnato rumene barve z morebitnimi zlatimi odtenki. Arome svežega grozdja, ki so cvetne, sadne in/ali začimbne. Dobra oljnatost, uravnotežena kislost in zaznavna sladkost.

Rdeče vino mistela: enako kot prej, vendar rdeče barve z morebitnimi vijoličnimi odtenki.

Naravno sladko vino: po videzu jasno in bistro. Arome sadja in/ali cvetlic in/ali začimb in/ali suhega sadja. Morebitne terciarne arome. Dobra oljnatost v ustih in zaznavna sladkost.

—	Vsebnost hlapnih kislin: bela in rosé vina: največ 18 mEq/l; rdeča vina: največ 20 mEq/l; vina rancio: največ 40 mEq/l.

—	Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l; 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja 5 g/l ali višja.

—	Za mejne vrednosti, ki niso navedene, se upošteva zadevna zakonodaja.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	15
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

VINO IZ PREZRELEGA GROZDJA

Vino iz prezrelega grozdja, proizvedeno brez umetnega povečevanja deleža naravnega alkohola, v katerem alkohol v celoti nastane z vrenjem. Z deležem naravnega alkohola, večjim od 15 vol. %, in najmanjšim deležem dejanskega alkohola 13,5 vol. %.

V tej kategoriji vin se vimblanc šteje za vino, pridobljeno iz mošta sorte red Garnacha in fermentirano v sodih, po možnosti hrastovih, s prostornino največ 100 litrov.

Po videzu jasno in bistro. Mlada vina vimblanc bi morala biti vijolično-rdeče barve, katere intenzivnost se lahko razlikuje, starana vina vimblanc pa so lahko celo rubinasta. Arome suhega sadja. Morebitne terciarne arome. Dobra oljnatost v ustih in zaznavna sladkost.

—	Vsebnost hlapnih kislin: za vina, mlajša od 1 leta: največ 16,5 mEq/l; za bela in rosé vina, starejša od 1 leta: največ 18 mEq/l; za vina, starejša od 1 leta: največ 20 mEq/l.

—	Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: bela in rosé vina: 200 mg/l; rdeča vina: 150 mg/l.

—	Za mejne vrednosti, ki niso navedene, se upošteva zadevna zakonodaja.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	13,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

6.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

Pridelovalne prakse

Pridelovalne prakse morajo biti tradicionalne pridelovalne prakse, namenjene pridobivanju grozdja najvišje kakovosti.

Vse delo pri pridelavi mora spoštovati fiziološko ravnotežje rastline in okolje ter upoštevati agronomsko znanje, potrebno za pridobivanje čim boljšega grozdja za proizvodnjo vina.

Trte se obrezujejo z uporabo tradicionalne kotlaste metode oziroma katere koli druge metode, ki omogoča najboljšo kakovost in bogato aromatsko sestavo vin.

Najmanjša in največja gostota zasaditve sta 2 500 oziroma 9 000 trsov na hektar. Za nove nasade od 1. januarja 2013 dalje sta najmanjša in največja gostota zasaditve 3 000 oziroma 9 000 trsov na hektar.

Praksa namakanja, ki mora biti predhodno odobrena, se lahko izvaja le, če je nujna za preživetje rastline oziroma za doseganje ali izboljšanje kakovosti grozdja.

Trgatev naj bi se po možnosti izvajala ročno. Zaščitena vina se lahko proizvajajo le iz grozdja z naslednjimi najmanjšimi deleži potencialnega alkohola: 12,5 vol. % za vina iz rdečih sort in 12 vol. % za vina iz belih sort.

Omejitve pri vinifikaciji

Pri proizvodnji mošta je treba upoštevati tradicionalne prakse, ki uporabljajo tehnologijo za optimizacijo kakovosti vin. Za stiskanje mošta oziroma vina in ločevanje od kožic/tropin je treba uporabiti ustrezen pritisk, s katerim se iz vsakih 100 kg pridelanega grozdja pridobi največ 65 litrov vina.

Vina, ki se proizvajajo kot vina iz enega vinograda, se morajo v vinski kleti proizvajati in starati ločeno ter morajo biti vedno prepoznavna. Največji dovoljeni donos za grozdje, ki se uporablja za proizvodnjo vina iz enega vinograda, je 15 % manjši od donosa, določenega za zaščiteno označbo porekla. Tehnike, ki se uporabljajo pri trgatvi, prevozu in obdelavi grozdja, stiskanju in nadzoru vrenja, ter enološke prakse, uporabljene v postopku pridelave in staranja vina, morajo dajati najkakovostnejše proizvode.

Vina s pravico do navedbe manjše geografske enote na svojih označbah se morajo v vinski kleti proizvajati in starati ločeno ter morajo biti vedno prepoznavna.

(b)   Največji donosi

Rdeče sorte

6 000 kilogramov grozdja na hektar

Rdeče sorte

39 hektolitrov na hektar

Bele sorte

8 000 kilogramov grozdja na hektar

Bele sorte

52 hektolitrov na hektar

Rdeče sorte za proizvodnjo vin iz enega vinograda

5 100 kilogramov grozdja na hektar

Bele sorte za proizvodnjo vin iz enega vinograda

6 800 kilogramov grozdja na hektar

Rdeče sorte z zemljišč z veliko gostoto zasaditve (5 000 do 9 000 trsov na hektar). Največji donos se poveča za 0,5 kg za vsak trs, zasajen kot del proizvodnje, ki presega 5 000 trsov na hektar.

6 000 kilogramov grozdja na hektar

Rdeče sorte z zemljišč z veliko gostoto zasaditve (5 000 do 9 000 trsov na hektar). Največji donos se poveča za 0,325 hl za vsakih 100 trsov, zasajenih kot del proizvodnje, ki presega 5 000 trsov na hektar.

39 hektolitrov na hektar

Bele sorte z zemljišč z veliko gostoto zasaditve (5 000 do 9 000 trsov na hektar). Največji donos se poveča za 0,5 kg za vsak trs, zasajen kot del proizvodnje, ki presega 5 000 trsov na hektar.

8 000 kilogramov grozdja na hektar

Bele sorte z zemljišč z veliko gostoto zasaditve (5 000 do 9 000 trsov na hektar). Največji donos se poveča za 0,325 hl za vsakih 100 trsov, zasajenih kot del proizvodnje, ki presega 5 000 trsov na hektar.

52 hektolitrov na hektar

7.   Razmejeno geografsko območje

Bellmunt del Priorat, Gratallops, El Lloar, La Morera de Montsant in njena vas Escaladei, Poboleda, Porrera, Torroja del Priorat, La Vilella Alta, La Vilella Baixa, severni del občine Falset, ki v celoti obsega območja 1, 4, 5, 6, 7, 21 in 25; in zemljišča 38, 39, 40, 71, 92, zahodni del zemljišča 93 (1,69 ha), 96, 97, 98, 99, 100, 101, severni del zemljišča 102 (0,16 ha), 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 126, 128, 129, 130, 146, 147, 149 in 150 na območju 2; zemljišča 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, severni del zemljišča 47 (17 ha), severni del zemljišča 50 (2,6 ha), severni del zemljišča 52 (3 ha), severni del zemljišča 53 (14 ha), 54, 55, 56, 57, 58, 59 in 60 na območju 3; zemljišča 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, severni del zemljišča 28 (1,36 ha), severni del zemljišča 29 (3,85 ha), 63, 69, 72, 73, 74 in 75 na območju 19; in zemljišča 18, 19, 20, 21, severni del zemljišča 27 (1,36 ha), severni del zemljišča 28 (2,04 ha), 31, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, severni del zemljišča 65 (0,85 ha), 67, 69, 70, 71, 75, 76, 77 in 78 na območju 20; zemljišča 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39 in 40 na območju 22 in zemljišča 9, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 36, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47 in 48 na območju 24 ter vzhodni del občine Molar, ki v celoti obsega območja 5, 6 in 7 ter vzhodni del zemljišča 8 (0,45 ha) in zemljišča 9, 10, 11, 12, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 37, 39, 40, 44, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 60, 62, 63, 65 in 68 na območju 4; zemljišča 29, 30, 31, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 176, 194, 197, 198, 201, 203, 204, 205, 206, 207, 208, 209, 211 in 212 na območju 8; zemljišča 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 33, 34, 38, 39, 40, 44 in 45 na območju 9 ter zemljišča 8, 13, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 35, 36, 37, 38, 39, 41, 42, 43, 44, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65 in 72 na območju 10.

8.   Glavne sorte vinske trte

Garnacha tinta

Mazuela – samsó

Mazuela – cariñena

9.   Opis povezave

Po naravnih danostih, ki vplivajo na kakovost proizvoda, je območje z ZOP „Priorat“, ki je zelo hribovito, sestavljeno iz kamnin iz paleozoika, večinoma skrilavca iz obdobja devona in karbona. To je najstarejši skrilavec v Kataloniji, povezan z gojenjem vinske trte. Ta plitva tla z nizko vsebnostjo organskih snovi večinoma nastanejo z razpadanjem skrilavca, imenovanega llicorell ali llicorella. Korenine trte se razpredajo med razpadlim skrilavcem, da bi našle vlago, vodo in hranilne snovi. To daje vinom „Priorat“ značilno mineralno noto.

Po podnebju so razmere na območju edinstvene, saj je razmeroma izolirano od vpliva morja in obenem zaradi gorovja Sierra de Montsant zaščiteno pred mrzlimi severnimi vetrovi. Povprečna letna temperatura je med 12 in 14 stopinj (na najnižjem območju ob vznožju gorovja Sierra de Montsant), razlika med dnevno in nočno temperaturo je precejšnja. Zlasti poleti so lahko najnižje nočne temperature zgolj 12 stopinj, medtem ko lahko najvišje temperature dosežejo 40 stopinj opoldne. Površina skalnatih tal lahko doseže celo višje temperature. Te temperaturne razlike pomenijo, da je proces zorenja postopen, in spodbujajo razvoj fenolnih spojin v grozdju.

Majhna letna količina padavin (od 400 do 500 litrov na kvadratni meter) in severnozahodni vetrovi, ki povzročajo hitro izhlapevanje površinske vlage, skupaj z geološko sestavo pokrajine in značilno strukturo tal prispevajo k počasnemu in popolnemu zorenju sadja na trtah, kar omogoča trgatev v najprimernejšem trenutku. Trda tla in suho podnebje na splošno ovirajo rast trte, vendar so bolezni trte redke, kar zagotavlja, da je grozdje kakovostno.

Ti naravni dejavniki in vinogradi dajejo vinom „Priorat“ njihov okus, polnost in strukturo.

Poleg tega pomenijo, da so vina iz prvih trgatev (bela, rosé in rdeča) čista in sijoče barve s posebnimi sadnimi aromami in izrazitimi mineralnimi notami. So tudi sveža zaradi kislin in imajo dosleden zaton.

Visoka vsebnost sladkorja nekaterih sort grozdja „Priorat“ določa posebne značilnosti likerskih vin. V preteklosti je to privedlo do porasta velikega števila proizvodov z velikim deležem alkohola in/ali ostankom sladkosti. Postopno zorenje sort, kot je garnacha, omogoča proizvodnjo močnih vin, ki ohranjajo kompleksnost in svežino sorte.

Vina rancio se proizvajajo s postopkom oksidacije v hrastovih sodih ali steklenih posodah in imajo visoko vsebnost mineralov, vendar so brez ostanka sladkorja. Vina pridobijo terciarne arome, vključno z aromo suhega sadja, ter značilno rubinasto rdečo in rjavo barvo s toni žgane gline.

Sladka likerska vina se proizvajajo s pridelavo vina iz grozdja z visoko vsebnostjo sladkorja. Ko je dosežen delež naravnega alkohola v višini 8 vol. %, se doda vinski alkohol, dokler ni dosežen delež 15 vol. %. Za vina so značilni čisti videz, arome suhega sadja, dobra struktura v ustih in zaznavna sladkost.

Vina mistela se proizvajajo iz mošta, ki se mu doda vinski alkohol, dokler ni dosežen delež alkohola 15 vol. %. Ta postopek poteka sedem dni s postopkom pretakanja, pri čemer se prepreči vrenje naravnih sladkorjev. Za vina so značilne cvetne, sveže sadne arome z opaznimi začimbnimi notami.

Naravna sladka vina se proizvajajo iz mošta z zelo visoko vsebnostjo sladkorjev. Za mošte se uporabi postopek delnega vrenja do najmanjšega deleža naravnega alkohola 7 vol. %, nato pa se dodaja vinski alkohol do deleža vsaj 15 vol. %. Za vina so značilne sadne, začimbne arome z notami suhega sadja.

Pridelava vina na hribih in strmih pobočjih na tem območju je zahtevna in draga, zato so donosi majhni. Vendar prav te razmere omogočajo proizvodnjo visokokakovostnih, koncentriranih vin z velikim deležem alkohola, ki tem vinom daje prepoznavne prefinjene in nežne arome. Vino iz prezrelega grozdja se proizvaja s sušenjem grozdja ali dolgotrajnim puščanjem zrelega grozdja na trti, kar povzroči, da vlaga izhlapi in je vsebnost naravnih sladkorjev v grozdju zelo visoka. Ta vina so pridobljena kot posledica visoke vsebnosti sladkorjev; njihov najmanjši delež naravnega alkohola znaša 15 vol. % in se ne povečuje umetno. Zanje so značilne terciarne arome suhega sadja in dobra struktura v ustih.

10.   Bistveni dodatni pogoji

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji.

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju.

Opis pogoja:

Razlogi:

—	Boljša sledljivost: omejevanje prevoza vin pomaga zagotoviti, da jih je mogoče identificirati.

—	Preprečevanje tveganja za kakovost: polnilnice na območju so prilagojene kakovosti in količini proizvoda. Z zmanjšanjem časa za prevoz se preprečijo škodljivi učinki toplote in svetlobe ter zamude.

—

Kraj, kjer poteka polnjenje, se običajno uporablja za identificiranje porekla. Če bi polnjenje potekalo znotraj in zunaj območja, bi to lahko spodkopalo zaupanje potrošnikov, ki menijo, da vse faze v proizvodnji vina s kvalificirano označbo porekla potekajo pod nadzorom imetnikov pravic do zaščitenih označb porekla. Polnjenja zunaj območja ni mogoče primerjati s polnjenjem znotraj območja, vendar v obratu, ki ni obrat, v katerem je bilo vino proizvedeno, in sicer iz naslednjih razlogov: — vsakršen prevoz neustekleničenega vina znotraj območja je treba odobriti; — polnjenje lahko izvajajo le pooblaščene vinske kleti, ki izpolnjujejo nekatere tehnične zahteve; — te vinske kleti lahko sprejemajo le grozdje, vino ali mošt, ki so zajeti v ZOP, ter proizvajajo in polnijo le vina z ZOP; — ker je opredeljeno območje majhno, je mogoče čas prevoza karseda omejiti, ter — proizvod ostaja v svoji mikroklimi in ni izpostavljen spremembam temperature in nadmorske višine, kar lahko povzroči prezgodnje staranje.

Pravni okvir:

v nacionalni zakonodaji.

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

Vse vrste embalaže morajo imeti enkratni garancijski pečat ali oštevilčeno etiketo, nalepljeno v vinski kleti.

Na etiketah ustekleničenih vin morata biti poudarjena in v istem vidnem polju kot obvezni informaciji navedena tradicionalni izraz in ime „Denominación de Origen Calificada Priorat“ (kvalificirana označba porekla „Priorat“). Višina znakov za navedbo „Priorat“ ne sme presegati 4 mm ali polovico višine znakov za navedbo „Denominación de Origen Calificada“.

Poleg tega morata biti na etiketi navedena ime občine ali poštna številka polnilnice ali špediterja. Višina znakov, uporabljenih za navedbo imena občine, ne sme presegati 3 mm, razen če ustreza imenu manjše geografske enote, ki se sme uporabiti, in vsebuje to ime.

Na etiketi mora biti navedena označba „vino de finca“ skupaj z imenom označbe porekla, ki mu pripada.

Imena manjših geografskih enot se ne smejo uporabiti pri označevanju proizvodov, ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo takšnih navedb.

Imena manjših geografskih enot so:

Vila de Bellmunt

Vila d’Escaladei

Vila de Gratallops

Vila de El Lloar

Vila de La Morera

Vila de Poboleda

Vila de Porrera

Vila de Torroja

Vila de La Vilella Alta

Vila de La Vilella Baixa

Masos de Falset

Solanes del Molar

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://goo.gl/29EXyE

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.