(1)

V skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 mora vsaka država članica Komisiji predložiti osnutek svojega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje od 2021 do 2030, ki ustreza zahtevam iz člena 3(1) navedene uredbe in Priloge I k njej. Prve osnutke celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov je bilo treba predložiti do 31. decembra 2018.

(2)

Litva je svoj osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta predložila 17. decembra 2018. Predložitev navedenega osnutka načrta je osnova in prvi korak ponavljajočega se postopka med Komisijo in državami članicami za dokončanje celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter njihovo poznejše izvajanje.

(3)

V skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 mora Komisija osnutke celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov oceniti. Komisija je izvedla obsežno oceno osnutka celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Litve, pri čemer je upoštevala ustrezne elemente Uredbe (EU) 2018/1999. Navedena ocena (2) je objavljena skupaj s tem priporočilom. Na njej temeljijo priporočila v nadaljevanju.

(4)

Priporočila Komisije lahko obravnavajo (i) raven ambicioznosti ciljev in prispevkov z vidika skupnega doseganja ciljev energetske unije in zlasti ciljev Unije za leto 2030 za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter raven elektroenergetske povezanosti, ki jo država članica želi doseči do leta 2030; (ii) politike in ukrepe, ki se nanašajo na cilje na ravni držav članic in Unije ter druge politike in ukrepe s potencialnim čezmejnim pomenom; (iii) vse dodatne politike in ukrepe, ki bi bili lahko potrebni v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih; (iv) medsebojne vplive med obstoječimi in načrtovanimi politikami in ukrepi, vključenimi v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, v okviru ene razsežnosti in med različnimi razsežnostmi energetske unije ter doslednost teh politik in ukrepov.

(5)

Komisija je pri oblikovanju priporočil upoštevala, da mora na eni strani sešteti nekatere količinsko opredeljene načrtovane prispevke vseh držav članic, da se ocenijo ambicije na ravni Unije, na drugi strani pa zadevni državi članici zagotoviti dovolj časa, da lahko priporočila Komisije ustrezno upošteva pred dokončanjem svojega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

(6)

Priporočila Komisije glede ambicij držav članic v zvezi z energijo iz obnovljivih virov so zasnovana na enačbi iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1999, ki temelji na objektivnih merilih.

(7)

Glede energijske učinkovitosti priporočila Komisije temeljijo na oceni nacionalne ravni ambicij, predlagane v osnutku celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, v primerjavi s skupnim obsegom prizadevanj, ki so potrebna za doseganje ciljev Unije, pri čemer se po potrebi upoštevajo informacije o posebnih nacionalnih okoliščinah. Končni nacionalni prispevki na področju energijske učinkovitosti bi morali odražati stroškovno učinkovite možnosti za prihranke energije, podpirati pa bi jih morali trdna dolgoročna strategija za prenovo stavb in ukrepi za izvajanje obveznosti prihranka energije, ki izhaja iz člena 7 Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3). Države članice bi morale tudi dokazati, da so ustrezno upoštevale načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“, tako da pojasnijo, kako energijska učinkovitost prispeva k stroškovno učinkovitemu doseganju nacionalnih ciljev konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva in zanesljivosti oskrbe z energijo ter odpravljanju energetske revščine.

(8)

Uredba o upravljanju energetske unije od držav članic zahteva, da predložijo splošen pregled naložb, potrebnih za doseganje ciljev in prispevkov, določenih v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ter splošno oceno virov teh naložb. Nacionalni energetski in podnebni načrti bi morali zagotoviti preglednost in predvidljivost nacionalnih politik in ukrepov ter s tem varnost naložb.

(9)

Komisija je obenem v okviru cikla evropskega semestra 2018–2019 pozornost usmerila na potrebe držav članic po naložbah na področju energetskih in podnebnih ciljev. To je upoštevano v poročilu za Litvo (4) iz leta 2019 in priporočilu Komisije za priporočilo Sveta Litvi (5) v okviru evropskega semestra. Komisija je pri oceni osnutkov celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov upoštevala najnovejše ugotovitve in priporočila evropskega semestra. Priporočila Komisije dopolnjujejo zadnja priporočila, izdana za posamezne države članice v okviru evropskega semestra. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da so v njihovih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih upoštevana zadnja priporočila, izdana za posamezne države članice v okviru evropskega semestra.

(10)

Poleg tega uredba o upravljanju energetske unije od vsake države članice zahteva, da vsa priporočila Komisije glede svojega osnutka celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga mora predložiti do 31. decembra 2019, ustrezno upošteva, če pa priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, mora podati in objaviti svojo obrazložitev za to.

(11)

Države članice bi morale v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter posodobitvah v poznejših letih sporočiti iste podatke, kot jih poročajo Eurostatu ali Evropski agenciji za okolje. Uporaba istega vira in po potrebi evropskih statističnih podatkov je prav tako bistvena za izračun izhodišča za pripravo modelov in napovedi. Uporaba evropskih statističnih podatkov bo omogočila boljšo primerljivost podatkov in napovedi, ki se uporabljajo v celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih.

(12)

Vsi elementi Priloge I k Uredbi (EU) 2018/1999 se vključijo v končni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt. V tem okviru bi bilo treba oceniti vplive načrtovanih politik in ukrepov na makroekonomske razmere ter, kolikor je to mogoče, na zdravje, okolje, zaposlovanje, izobraževanje, spretnosti in socialne razmere. V pripravo končnega celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta morajo biti vključene tudi javnost in druge zainteresirane strani. Ti in drugi elementi so podrobno opisani v delovnem dokumentu služb Komisije, objavljenem skupaj s tem priporočilom (6).

(13)

Končni načrt bi moral temeljiti na medsebojnih vplivih med različnimi politikami in ukrepi v vseh razsežnostih energetske unije, ki so že predstavljeni za področja energijske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov in sektorjev, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, ter širiti takšne medsebojne vplive. V osnutku načrta se priznava pomen ukrepov na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti za energetsko varnost; v končnem načrtu bi jih bilo treba podrobneje razdelati. Prav tako mora biti v končnem načrtu upoštevana vloga razsežnosti notranjega trga ter razsežnosti raziskav, inovacij in konkurenčnosti pri zagotavljanju podpore prizadevanjem, ki se načrtujejo v drugih razsežnostih energetske unije. Prav tako je pomembno, da se v končnem načrtu upoštevajo sinergije med sektorjem LULUCF in uredbo o porazdelitvi prizadevanj ter učinek večje uporabe biomase za pridobivanje energije.

(14)

Končni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt bi se izboljšal s predstavitvijo celovite analize trenutnega položaja sektorja nizkoogljičnih tehnologij na svetovnem trgu, izpostavitvijo področij s konkurenčno prednostjo in morebitnih izzivov ter določitvijo merljivih prihodnjih ciljev in politik ter ukrepov za njihovo izpolnjevanje, skupaj z ustreznimi povezavami na podjetniško in industrijsko politiko. Možno bi ga bilo izboljšati tudi z boljšo vključitvijo krožnega gospodarstva, pri čemer bi bilo treba poudariti njegov potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(15)

Priporočila Komisije Litvi temeljijo na oceni osnutka celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Litve, ki je objavljena skupaj s tem priporočilom (7) –

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.