Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013

(COM(2018) 367 final – 2018/0191 (COD))

(2019/C 62/32)

Poročevalka:	Tatjana BABRAUSKIENĖ
Soporočevalka:	Imse SPRAGG NILSSON

Zaprosilo	Evropski parlament, 14. 6. 2018 Svet, 21. 6. 2018
Pravna podlaga	členi 165(4), 166(4) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	26. 9. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	186/3/1

1.   Sklepi in priporočila

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO):

1.1

pozdravlja cilj prihodnjega programa Erasmus, da bi posameznike opremili z znanjem, spretnostmi in kompetencami, ki so potrebne za soočanje s socialnimi in gospodarskimi izzivi, ter se osredotočili predvsem na mlade evropske državljane;

1.2

pričakuje, da bo v prihodnjem programu Erasmus izobraževanje in usposabljanje obravnavano s celostnega vidika, pri katerem imajo bistveno vlogo ključne kompetence (1) in osnovna znanja in spretnosti, skupaj z nenehnim izpopolnjevanjem kot delom vseživljenjskega učenja, s posebnim poudarkom na potrjevanju in priznavanju;

1.3

predlaga, naj ime „Erasmus+“ ostane nespremenjeno, saj ponazarja dejstvo, da so vsi programi združeni v istem okviru;

1.4

pozdravlja predlog, naj se proračun programa podvoji, vendar poziva k njegovi potrojitvi, s čimer bi pokazali trdnejšo zavezo izobrazbenemu, poklicnemu in osebnemu razvoju ljudi na področju izobraževanja, usposabljanja, dela z mladino in športa, da se zagotovita dejanska vključenost in dostop vseh;

1.5

ugotavlja, da je treba višji proračun združiti z večjo prožnostjo in odgovornostjo na nacionalni ravni;

1.6

opozarja na dejstvo, da so bili ukrepi iz poglavja o mladini doslej najuspešnejši z vidika doseganja mladih z manj priložnostmi in da se mora to odražati v dodeljevanju sredstev;

1.7

predlaga, da mora pobuda DiscoverEU vsebovati močno učno komponento, če naj bi postala del tega programa;

1.8

poudarja, da virtualna orodja ne smejo zasenčiti fizične izkušnje ali je nadomestiti, temveč jo morajo še naprej dopolnjevati;

1.9

se strinja s pomnožitvijo ciljev programa za izobraževanje odraslih ter nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje (CVET) ter predlaga, da se ta razširjeni obseg odrazi v dodeljevanju sredstev;

1.10

poziva, naj se več pozornosti nameni medsektorskemu sodelovanju (ključni ukrep 2) v pristopu vseživljenjskega učenja z zadostnim proračunom za izvajanje velikih projektov politike;

1.11

pozdravlja povečanje proračuna za osebje, zlasti za mobilnost učiteljev in vodij usposabljanja, da se podpre njihov začetni in nadaljnji strokovni razvoj;

1.12

pozdravlja dobronamernost predloga, da se zagotovijo nepovratna sredstva v majhnih zneskih za podporo tistim, ki nimajo izkušenj z oddajanjem vlog za program;

1.13

priporoča, da se v poglavju o mladini v novem programu ne uporabljata izraza „velike“ in „majhne“, temveč da se da prednost dejavnostim in organizacijam, ki jih vodijo prostovoljci. Poleg tega bi bilo treba razmisliti o dodeljevanju nepovratnih sredstev za velike evropske mladinske dogodke;

1.14

nadalje pozdravlja, da se v predlogu pri ocenjevanju uspešnosti nacionalnih agencij poudarja pomen neodvisnega revizijskega organa;

1.15

meni, da morajo prihodnji program razširjati in priporočati službe za poklicno svetovanje v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje, zavodih za zaposlovanje in drugih organizacijah, da bi dosegli širše ciljne skupine;

1.16

ugotavlja, da bi bilo treba v predlogu spodbujati razširjanje rezultatov projektov na ravni EU in po vsej EU ter nadaljevanje projektov, ki so se izkazali kot odlični;

1.17

poudarja, da je treba vsem ustreznim zainteresiranim stranem in socialnim partnerjem na evropski ravni vsekakor dati stalno mesto v sestavi stalnega odbora za upravljanje programa;

1.18

pozdravlja aktivnosti udejstvovanja mladih. Gre za obliko, ki se je izkazala za zelo uspešno v okviru programa Mladi v akciji (tedaj znanega kot mladinske pobude), saj je neorganiziranim mladim omogočila sodelovanje v programu.

2.   Uvod

2.1

Po finančnem programu EU za podporo izobraževanju, usposabljanju, mladim in športu prek sedanjega programa Erasmus+ (2014–2020) je Evropska komisija objavila program prihodnje generacije pod imenom „Erasmus“ kot del večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

2.2

Prejšnji program Erasmus+ je veliko prispeval k prizadevanjem za podporo izobraževanju in usposabljanju na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, za gojenje občutka pripadnosti EU (evropske identitete v vsej njeni raznolikosti) in podporo vzajemnemu razumevanju, demokratičnemu državljanstvu, evropskemu povezovanju in socialni pravičnosti, vključevanju na trg dela ter s tem tudi gospodarski rasti.

2.3

Namen je prihodnjo generacijo programa okrepiti in razširiti: program bo imel dvakrat večji proračun, dosegel bo višje število ciljnih skupin, bo bolj vključujoč, podpiral bo majhne projekte in vključil organizacije, ki nimajo izkušenj z oddajo vlog zanj. Še naprej bo zajemal šole, poklicno izobraževanje in usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih, vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem ter prostovoljnimi dejavnostmi, ter mladino in šport, vendar na bolj poenostavljen način, ki bo temeljil na vmesnih ocenah in posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO poudarja, da bi morali biti kakovostno izobraževanje, usposabljanje in učna mobilnost dostopni vsem. Izjemno pomembno je, da je novi program Erasmus zavezan vključevanju in enakosti kot bistvenima ciljema. Statistični podatki trenutno kažejo, da večina mobilnih visokošolskih študentov prihaja iz privilegiranih socialno-ekonomskih in akademskih družinskih okolij (2). Leta 2016 je 63 % nemobilnih študentov kot glavni oviri za sodelovanje v programih izmenjave Erasmus na univerzitetni ravni navedlo nezadostnost nepovratnih sredstev Erasmus za visokošolske študente, ki študirajo v tujini, in visoke stroške bivanja v tuji državi (3). Omejena finančna podpora programa je prispevala k veliki vrzeli glede dostopa med študenti iz različnih socialno-ekonomskih okolij.

3.2

Prihodnji program Erasmus je bistven za krepitev vzajemnega razumevanja in občutka pripadnosti EU ter izboljšanje znanj, spretnosti in kompetenc mladih, da bodo ravnali kot demokratični državljani in imeli boljše možnosti na trgu dela. Za podpiranje vključevanja in skupnih evropskih vrednot je ključno, da se spodbuja socialna vključenost, okrepi medkulturno razumevanje in prepreči radikalizacija, in to z udejstvovanjem mladih v demokratičnih procesih, s podporo učne mobilnosti in sodelovanja med evropskimi državljani, šolami, ustanovami za usposabljanje, organizacijami, zainteresiranimi stranmi in državami članicami, kar je vse izjemnega pomena za prihodnost Unije.

3.3

EESO je zadovoljen s ciljem prihodnjega programa Erasmus, da bi mlade evropske državljane kot prihodnje upravičence opremili z znanjem, spretnostmi in kompetencami, ki so potrebne za udeležbo na nenehno spreminjajočem se trgu dela ter za soočanje s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi izzivi. V ta namen bo treba izobraževalne sisteme posodobiti ter zagotoviti njihovo dostopnost in ustreznost za digitalno dobo, učenci pa bodo morali biti bolje pripravljeni, da postanejo demokratično aktivni državljani in prepričljivi kandidati za kakovostna in poštena delovna mesta.

3.4

EESO pričakuje, da bo v prihodnjem programu Erasmus izobraževanje in usposabljanje obravnavano s celostnega vidika, pri katerem imajo bistveno vlogo ključne kompetence ter osnovna znanja in spretnosti, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva, družboslovja in matematike (4), skupaj z nenehnim izpopolnjevanjem kot delom vseživljenjskega učenja. Predvsem bi bilo treba s programom podpirati demokratično državljanstvo in skupne evropske vrednote, da bi zagotovili mir, varnost, svobodo, demokracijo, enakost, pravno državo, solidarnost in vzajemno spoštovanje ter prispevali k odprtim trgom, trajnostni rasti, socialni vključenosti in pravičnosti, ob tem pa spoštovali in obogatili občutek pripadnosti in kulturno raznolikost.

3.5

V zvezi s ciljem politike EESO podpira dejstvo, da uredba temelji na evropskem stebru socialnih pravic. Meni, da bi bilo treba prihodnji program Erasmus uporabiti kot orodje za izvajanje prvega načela tega stebra, s čimer bi zagotovili, da bo imel vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja.

3.6

EESO podpira tudi dejstvo, da uredba temelji na Listini EU o temeljnih pravicah (5), da se zagotovi pravica do enakosti in dostopa za vse. Obenem poziva, naj se v končni uredbi še dodatno poudari, da za program veljajo in se z njim krepijo enaka obravnava, pravičnost in uravnoteženost po spolu.

3.7

Čeprav je jasno, da so v novem programu Erasmus upoštevani „invalid[i] in migrant[i] ter prebivalc[i] odročnih območij“, EESO poziva, naj se posebna osebna pomoč in finančna podpora za invalide zagotovi z dodelitvijo proračunskih sredstev in pri tem spoštuje Konvencija ZN o pravicah invalidov (6).

3.8

Potrebna je večja finančna pomoč vsem mladim, da bi podprli njihovo učno mobilnost in ljudem iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, tudi novo prispelim migrantom, ponudili več priložnosti za dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbudili njihovo vključevanje v družbo.

3.9

Ob upoštevanju, da Listina EU o temeljnih pravicah določa pravično obravnavo vseh (ne samo državljanov EU), podporo potrebujejo tudi migranti, begunci in prosilci za azil, da se jim prizna raven izobrazbe in usposabljanja ter so deležni dodatnega usposabljanja in se tako vključijo v izobraževalni sistem EU in na trg dela.

3.10

EESO pozdravlja tudi, da se bo prihodnji program Erasmus osredotočal na izvajanje pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem  (7), saj je preprečevanje ekstremizma in radikalizacije v Evropi zdaj pomembnejše kot kdaj koli prej.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO poudarja, kako pomembno je, da program dopolnjuje politične cilje in dejavnosti držav članic in Unije. Med političnimi cilji, ki bi se morali izvajati s tem programom, so evropski izobraževalni prostor, strategija EU za mlade in prihodnji strateški okvir za izobraževanje in usposabljanje s svojimi sektorskimi programi, pa tudi pojasnilo, kako bo program podpiral države članice, socialne partnerje in druge zainteresirane strani pri doseganju kazalnikov in meril uspešnosti teh prihodnjih strategij.

4.2

EESO poziva k potrojitvi proračuna programa Erasmus, s čimer bi pokazali trdnejšo zavezo k učni mobilnosti in potrebi po naložbah v socialno kohezijo, evropske vrednote, povezovanje in državljanstvo. Novi program Erasmus bo moral zajeti prej navedene dodatne cilje politik. Oblikovalci politik morajo zagotoviti, da to ne bo povzročilo nesprejemljivo nizkih ravni uspešnosti nekaterih delov programa, kot se je to zgodilo v preteklih programih.

4.3

EESO meni, da mora prihodnji program Erasmus dopolnjevati druge sklade in programe Unije, zlasti prihodnji Evropski socialni sklad plus (ESS+). Obenem želi poudariti, da morajo biti nacionalni proračuni za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport vzdržni sami zase in da se proračunska sredstva programa Erasmus ne smejo uporabiti za zapolnitev njihovih naložbenih vrzeli. Postopek evropskega semestra bi moral imeti še naprej dejavno vlogo, da bi zagotovili pravične in vzdržne nacionalne naložbe v izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje.

4.4

EESO poudarja, kako pomembno je, da se s proračunom prihodnjega programa Erasmus spodbuja sodelovanje med državami članicami za izboljšanje njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja v skladu z demokratično dogovorjenimi političnimi cilji in dejavnostmi, o katerih sta razpravljala in se sporazumela Svet in Evropski parlament ob posvetovanju s socialnimi partnerji in EESO. Višji proračun je treba združiti z večjo prožnostjo in odgovornostjo na nacionalni ravni. To velja za vsebinske cilje, kot so morebitne spremembe programa zaradi njegove uskladitve s sedanjimi in prihodnjimi političnimi in družbeno-gospodarskimi dogodki v Evropi.

4.5

EESO podpira dejstvo, da bo s predlogom Komisije omogočeno sodelovanje tretjih držav v programu, in to dojema kot priložnost za nadaljnjo internacionalizacijo in način krepitve sodelovanja med različnimi izobraževalnimi ustanovami ter mladinskimi in športnimi organizacijami z vsega sveta, saj bodo mladi v partnerskih državah zato dobili več priložnosti za študij in usposabljanje v Evropi, pa tudi obratno. Potrebni so lažji dostop ter zadostna upravna, finančna in družbena podpora za te udeležence, da se evropskemu izobraževanju zagotovi mesto na svetovnem izobraževalnem prizorišču.

4.6

EESO ugotavlja, da se orodjem za virtualno sodelovanje pripisuje večji pomen, in se strinja, da so možnosti, kot je kombinirana mobilnost, ki se tudi poudarja v predlogu, odličen način za olajšanje dostopa skupinam, ki se soočajo s posebnimi ovirami za fizično mobilnost, kot so prebivalci oddaljenih območij, oskrbovalci svojcev ali invalidi. Ta orodja lahko povečajo transnacionalno sodelovanje in komunikacijo ter pripomorejo k pripravi in usmerjanju bodočih udeležencev. EESO kljub temu poudarja, da virtualna orodja ne bi smela nadomestiti fizične izkušnje, temveč jo morajo še naprej dopolnjevati. Prednost je treba dati naložbam v kakovostno fizično mobilnost.

4.7

EESO predlaga, da se v predlogu omenijo birokratske ovire, ki bi se lahko pojavile, če bi v pobudi za mobilnost želele sodelovati skupine učencev različnih narodnosti in statusov; zlasti v primeru, če namembna država ni članica EU (gre torej za različne zahteve glede vizumov ali omejitve dostopa za državljane določenih držav).

4.8

EESO meni, da je ime programa bistvenega pomena in da je treba zagotoviti, da bo splošna javnost jasno razumela, kaj ta program podpira ter da zajema vse faze izobraževanja in oblike učenja, ne samo visokošolskega izobraževanja, saj se polovica sredstev programa Erasmus nameni spodbujanju izobraževanja in usposabljanja, izobraževanju odraslih ter podpori mladim in športu, s čimer se mladim in zaposlenim omogoči neko obdobje bivanja v tujini. Vendar zdaj, ko bo iz imena odstranjen znak +, ki ponazarja dejstvo, da so vsi programi združeni v en okvir, obstaja tveganje, da bo program „izgubil“ akterje zunaj sektorja visokošolskega izobraževanja. EESO zato predlaga, da se ohrani ime „Erasmus+“.

4.9

EESO se strinja s pomnožitvijo ciljev programa za izobraževanje odraslih ter nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje (CVET) ter predlaga, da se ta razširjeni obseg odrazi v dodeljevanju sredstev. Pri tem poudarja, da je izobraževanje odraslih namenjeno tudi socialno-ekonomsko prikrajšanim osebam, vključno z begunci. Zaskrbljen pa je, da bo izobraževanju odraslih in podpori za nizko usposobljene odrasle ponovno dodeljen najmanjši delež proračuna. EESO dvomi, da bo ta znesek skupaj s proračunom prihodnjega ESS+ zadostoval za podporo 70 milijonom nizko usposobljenih odraslih, ki jih je treba vključiti na trg dela, da bodo ohranili delovna mesta ali bodo deležni podpore pri prehodu na nova delovna mesta.

4.10

Čeprav EESO ceni prizadevanja za povečanje proračuna za poklicno izobraževanje in usposabljanje, je treba opozoriti, da niso predvideni posebni ukrepi za zagotavljanje bolj kakovostnega, privlačnega, dostopnega in vključujočega poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Obenem je treba izboljšati mobilnost učencev, vključenih v poklicno izobraževanje in usposabljanje, ter vajeništvo (samo 1 % evropskih vajencev se trenutno odloči za bivanje v tujini med usposabljanjem, cilj do leta 2020 pa je 6 % (8)), v skladu s priporočilom Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (9), evropskim sistemom kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) in evropskim referenčnim okvirom za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET).

4.11

EESO zanima, kako se bo pristop vseživljenjskega učenja izvajal v praksi, in meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti medsektorskemu sodelovanju (ključni ukrep 2) z zadostnim proračunom za izvajanje velikih projektov politike, saj imajo ti velik potencial na nacionalni ravni in ravni EU, kot je razvidno iz informativnega poročila EESO o programu Erasmus+ (10).

4.12

EESO pozdravlja tudi povečanje proračuna za zaposlene, zlasti za mobilnost učiteljev in vodij usposabljanja, da se podpre njihov začetni in stalni strokovni razvoj. Mobilnost učiteljev, vodij usposabljanja in drugih zaposlenih (na področju izobraževanja) je ključna za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja. Spodbuja tudi bistveno mednarodno sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in drugimi organizacijami ter njihovo internacionalizacijo. EESO meni, da bi lahko v predlogu še bolj podprli učitelje, vodje usposabljanja, drugo osebje (na področju izobraževanja), univerzitetne profesorje in raziskovalce, ki jih mora med sodelovanjem v obdobjih mobilnosti na njihovem delovnem mestu nekdo nadomeščati. Podpreti bi jih bilo treba pri učenju jezikov in njihov dopust za mobilnost šteti kot del njihove službe in priznanega nadaljnjega osebnega in poklicnega razvoja.

4.13

EESO meni, da morajo naslednji program Erasmus razširjati in priporočati službe za poklicno svetovanje v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje ter zavodih za zaposlovanje in da mora biti v večji meri omenjen v medijskih kampanjah, da bi dosegli širše ciljne skupine.

4.14

EESO predlaga, da se v uredbi navede pomen povezovanja proračunskih sredstev in konkretnih nepovratnih sredstev s strogimi postopki ocenjevanja kakovosti in opisom učnih izidov. V predlogu bi bilo treba posebej poudariti tudi potrjevanje in priznavanje izobraževanja in usposabljanja v tujini in na spletu. V predlogu bi bilo zato treba navesti priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (11), evropski okvir za kakovostna in učinkovita vajeništva (EFQEA) (12), bolonjski proces, njegove temeljne vrednote in nacionalne sisteme kreditnih točk ter evropska orodja in instrumente, kot so evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK), evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR), evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) in evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET).

4.15

Program Erasmus je ključni element pri podpori prizadevanjem in vsakodnevnemu delu mladinskih organizacij, zlasti podpori neformalnemu in priložnostnemu učenju ter razvoju mladinskega dela, zato je treba pozdraviti, da bo poglavje o mladini ostalo ločen razdelek v prihodnjem programu. Kljub temu lahko dejavnosti iz poglavja o mladini bistveno pripomorejo k cilju, da se doseže več mladih, zlasti tistih z manj priložnostmi. V skladu z vmesno oceno sedanjega programa so bili ukrepi iz poglavja o mladini, pri katerih se uporabljajo vključujoči pristopi in pristopi neformalnega učenja, najuspešnejši pri doseganju mladih z manj priložnostmi. To bi bilo treba upoštevati pri dodeljevanju sredstev za posamezna poglavja in poglavju o mladini zagotoviti več sredstev. Poleg tega bi bilo treba razmisliti o dodeljevanju nepovratnih sredstev za velike evropske mladinske dogodke (sredstva bi se v tem primeru dodeljevala „po dogodku“ in ne „po osebi“), saj bi se tako bistveno povečalo število mladih, ki jih Erasmus+ doseže.

4.16

Izključena je bila evropska prostovoljska služba (EVS), ki je bila pomemben del prejšnjega programa Erasmus+. Ker te dejavnosti zdaj spadajo v pristojnost evropske solidarnostne enote in ne v program Erasmus+, bi bilo treba dodatno razviti in pojasniti povezave med tema dvema programoma.

4.17

EESO je zaskrbljen zaradi pomanjkanja izobraževalnih komponent v pobudi DiscoverEU. Bistvo programa Erasmus+ je mobilnost, ima pa tudi močno izobraževalno komponento. Če tega ni, pobuda ne spada v program Erasmus+. Pozdraviti je treba, da so mladi deležni podpore pri raziskovanju evropske celine, saj to prinaša dodano vrednost pri učenju o različnih državah, ljudeh, jezikih, kulturah itd. Vendar pobuda DiscoverEU daje vtis, da koristi predvsem privilegiranim mladim. Pokriva samo potne stroške, zato izključuje mlade z manj možnostmi, ki si potovanja ne morejo privoščiti. Podrobneje bo treba pojasniti še vlogo mladinskih organizacij pri izvajanju tega ukrepa. Da bi bila ta pobuda resnično pomembna in dragocena, mora imeti izobraževalno komponento in resnično vključevati vse mlade.

4.18

Še zlasti je treba v prihodnjem programu Erasmus poenostaviti in racionalizirati vloge za projekte. Kot navajata informativno poročilo EESO Vmesna ocena programa Erasmus+ (13) in raziskava socialnih partnerjev (14), doslej ni bilo prave vključenosti organizacij vseh velikosti in vrst z vseh geografskih območij in regij EU. EESO zato pozdravlja dobronamernost predloga, da se zagotovijo nepovratna sredstva v majhnih zneskih za podporo tistim, ki nimajo izkušenj z oddajanjem vlog za sredstva iz tega programa. Ob poenostavitvi pa je treba preprečiti nepravilno upravljanje, zato EESO pozdravlja, da je v predlogu pri ocenjevanju uspešnosti nacionalnih agencij poudarjen pomen neodvisnega revizijskega organa.

4.19

V poglavju o mladini izraza „male“ oziroma „velike“ organizacije ne ustrezata dejanskemu stanju glede upravičencev. Namesto tega EESO priporoča, da se v novem programu da prednost dejavnostim in organizacijam, ki jih vodijo prostovoljci in v katerih imajo mladi ključno vlogo pri vodenju lastnega razvoja na področju izobrazbe. Lokalnim mladinskim skupinam bi bilo treba tudi omogočiti, da se med upravičence registrirajo kot neodvisne mladinske skupine, ne glede na pravno osebo na nacionalni ravni. Nacionalne agencije bi morale zagotoviti usmerjanje za lokalne mladinske skupine, ki ga te potrebujejo. Tako bi lahko finančna sredstva namenili pobudam mladih samih ter zmanjšali nevarnost, da velik del financiranja prejmejo poklicni akterji, kot se je žal dogajalo v sedanjem programu in kar je bilo na posvetovanju EESO v okviru vmesnega pregleda deležno kritik.

4.20

Tudi razširjanje in trajnost projektov sta zelo pomembna. S predlogom bi bilo treba spodbujati ustrezno razširjanje rezultatov projektov, nadaljevanje projektov, ki so se izkazali kot odlični, in na ravni EU usklajeno razširjanje izidov projektov po vsej Uniji.

4.21

Sektorjema formalnega in neformalnega izobraževanja bi bilo treba nameniti nepovratna sredstva za delovanje v enakem znesku. Tako bi se povečalo dopolnjevanje in okrepil sektor neformalnega izobraževanja, da bi zagotavljal privlačne visokokakovostne programe. Nepovratna sredstva za delovanje bi poleg tega morala biti sorazmerna z učinkovitostjo glede na prednostne naloge programa in s stroški delovanja evropskih platform.

4.22

EESO je poleg tega prepričan, da bi moral prihodnji program omogočiti, da se prijave za projekte na evropski ravni vložijo prek centralizirane strukture in ne prek nacionalnih agencij. Tako bi zagotovili večji dostop evropskim mrežam in organizacijam ter preprečili podvajanje financiranja za vzporedne projekte.

4.23

Ker proračun programa temelji na finančnih prispevkih državljanov EU, EESO poudarja pomen demokratičnega upravljanja prihodnjega programa in nujno potrebo po tem, da se vsem ustreznim zainteresiranim stranem in socialnim partnerjem na evropski ravni zagotovi stalno mesto v sestavi stalnega odbora, ki bo upravljal program, in ne zgolj status opazovalca ad hoc.

---

(1)  Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Ključne kompetence so opredeljene kot pismenost in večjezičnost; matematična, naravoslovna, tehnična in inženirska kompetenca; digitalna kompetenca; osebnostna, družbena in učna kompetenca; podjetnostna kompetenca; kulturna zavest in izražanje. Vključujejo tudi obsežen niz vrednot, spretnosti in pristopov za ustrezno sodelovanje v demokratičnih družbah.

(2)  V raziskavi The Erasmus Impact Study (Študija o učinku programa Erasmus) (2014) je navedeno, da sta imeli skoraj dve tretjini študentov vsaj enega starša, ki je zaposlen kot vodstveni delavec, strokovnjak ali tehnik.

(3)  What are the obstacles to student mobility during the decision and planning phase? (Kaj ovira mobilnost študentov v fazi odločanja in načrtovanja?) Intelligence brief št. 02 (2016) http://www.eurostudent.eu/download_files/documents/EV_IB_mobility_obstacles.pdf.

(4)  Z angleško kratico STEAM (science, technology, engineering, arts and mathematics).

(5)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012P/TXT&from=SL

(6)  https://www.un.org/development/desa/disabilities/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities.html

(7)  http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/news/2015/documents/citizenship-education-declaration_en.pdf

(8)  http://www.institutdelors.eu/wp-content/uploads/2018/01/extendingerasmus-fernandesbertoncini-june2017.pdf?pdf=ok

(9)  http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2018/03/15/quality-and-effective-apprenticeships-council-adopts-european-framework/

(10)  https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/information-reports/erasmus-mid-term-evaluation

(11)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32012H1222%2801%29

(12)  http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2018/03/15/quality-and-effective-apprenticeships-council-adopts-european-framework/

(13)  https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/opinions-information-reports/information-reports/erasmus-mid-term-evaluation

(14)  ETUC – ETUCE – CEEP – EFEE: Investment in Education (Naložbe v izobraževanje), 2017, https://www.etuc.org/sites/default/files/publication/files/investment_in_education_and_training_-etuc_-ceep.pdf