52018AE2767

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018AE2767 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018AE2767

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (COM(2018) 353 final – 2018/0178 (COD)) – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco (COM(2018) 355 final – 2018/0180 (COD))

EESC 2018/02767

UL C 62, 15.2.2019, p. 103–107 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

15.2.2019

Uradni list Evropske unije

C 62/103

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb

(COM(2018) 353 final – 2018/0178 (COD))

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco

(COM(2018) 355 final – 2018/0180 (COD))

(2019/C 62/16)

Poročevalec:

Daniel MAREELS

Zaprosilo	Svet Evropske unije, 6. 7. 2018 Evropski parlament, 5. 7. 2018
Pravna podlaga	člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	3. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	182/0/0

1. Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja predloga o taksonomiji, ki sta prvi korak k izvajanju akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti (1). V predlogih se določa, kaj velja za „okoljsko trajnostno gospodarsko dejavnost“, to pa omogoča opredelitev „okoljsko trajnostne naložbe“, kar je tudi končni cilj.

1.2

Odbor pozdravlja tudi predlog o oblikovanju novih referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco.

1.3

Glede na cilje akcijskega načrta je izjemno pomembno, da se že na samem začetku postavijo trdni temelji za vse nadaljnje ukrepe. Taksonomija izpolnjuje to vlogo in Odbor v celoti podpira odločitev, da se jo začne uporabljati.

1.4

Hkrati mora biti ta temelj skladen z velikimi ambicijami, ki jih je EU določila v akcijskem načrtu, kjer je zapisano, da je „Evropa v dobrem položaju, da prevzame vlogo svetovne voditeljice“. Zdaj je čas, da ukrepamo v skladu s temi ambicijami in ustrezno uporabljamo taksonomijo.

1.5

Zelo pomembno je, da celotna EU pri tem nastopa enotno in uporablja enak pristop. Evropska taksonomija mora biti torej sposobna preseči obstoječe posamezne in razpršene pristope v državah članicah in jih nadomestiti. Kjer je mogoče, se je smiselno opreti na obstoječe mednarodne okvire.

1.6

To bi bilo dobro tudi za notranji trg, zlasti za privabljanje kapitala za trajnostne naložbe v celotni EU. Dejansko bodo stroški za udeležence na trgu nižji, vlagatelji pa bodo imeli več izbire.

1.7

Akcijski načrt in njegovo izvajanje pomenita velik izziv. Gre za izjemno dinamično in nenehno razvijajoče se okolje. Zato je treba tudi taksonomijo obravnavati kot razvijajoči se instrument, ki ga je treba redno ocenjevati in prilagajati.

1.8

Glede na navedeno se Odbor strinja, da je treba dati prednost postopnemu in zadržanemu pristopu, ki je izbran v predlogih. Dobro je začeti z omejenim številom področij in z omejenim številom zakonskih obveznosti.

1.9

Kot je navedeno zgoraj, se obravnavana predloga nanašata na okoljske vidike. Da pa bi bil pristop celosten, Odbor še naprej poziva, naj se pozornost nameni splošni doslednosti. Pozdravlja, da je treba upoštevati minimalna jamstva na socialnem področju in področju upravljanja, vendar je še vedno treba sprejeti dodatne ukrepe. Tako si bo v prihodnje treba prizadevati za razširitev na cilje glede socialne trajnosti in upravljanja.

1.10

Odbor v celoti podpira odločitev za vzpostavitev taksonomije EU z visoko ravnjo razčlenjenosti. Bistveno je, da se dosežeta gotovost in jasnost glede tega, katere dejavnosti so resnično okoljsko trajnostne, in da se že na samem začetku odpravijo dvomi v zvezi s tem.

1.11

Prav tako pomembna je praktična uporabnost taksonomije. To koristi tudi potrošnikom in vlagateljem. Poleg tega je treba v celoti podpreti odločitev, da se bo taksonomija uporabljala šele takrat, ko bo stabilna in zrela.

1.12

Pri taksonomiji je treba upoštevati tudi njeno uporabo v podjetjih, saj bodo ta v veliki meri odgovorna za „dejanski“ prehod k trajnostnem gospodarstvu. Zagotovo je potreben pristop, ki upošteva razlike med sektorji in velikost podjetij. Obenem je nujno, da se pri privabljanju sredstev za financiranje okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti ne izkrivlja konkurenca.

1.13

Hkrati je treba omogočiti uporabo taksonomije tako v velikem mednarodnem kot tudi lokalnem kontekstu. Zato je po mnenju Odbora jasno, da je treba ne le preprečiti, da bi bili ti ukrepi preveč prilagojeni velikim podjetjem, temveč je treba tudi zagotoviti, da ustrezajo MSP.

1.14

Dobro je, da imajo evropski nadzorni organi ključno vlogo pri oblikovanju taksonomije EU. Ta mora biti uporabna za vse finančne ustanove in primerna za vse finančne produkte, hkrati pa izvedljiva za vse zadevne poslovne dejavnosti. Poleg tega je treba paziti tudi na skladnost z evropsko finančno zakonodajo. Treba je čim bolj omejiti dodatna regulativna in nadzorna bremena ter s tem povezane stroške, tudi na podlagi načela sorazmernosti.

1.15

Odbor meni, da sta zelo pomembna tudi obveščanje in komuniciranje. Zato je po njegovem mnenju zelo priporočljivo veliko pozornosti nameniti obveščanju vseh zainteresiranih strani, vključno s poslovnim okoljem, in širše javnosti ter komunikaciji z njimi. Pripravil bi se lahko načrt za čim obsežnejše obveščanje vseh zainteresiranih strani in javnosti ter za dialog z njimi, da bi se zagotovila vsesplošna podpora. Ta bi moral vsebovati tudi informacije in izobraževanje o finančnih zadevah. Ljudje spreminjajo svet!

2. Ozadje (2)

2.1

Na mednarodni ravni je s sprejetjem Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 (2015) in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (2016) prišlo do pomembne spremembe v odnosu do podnebnih sprememb in degradacije okolja. Na kratko, na svetovni ravni je bila sprejeta odločitev, da se poskuša doseči bolj trajnostno okolje.

2.2

Čeprav je Evropa pred tem predlagala že več pobud, se je razvoj pospešil po sprejetju navedenih mednarodnih besedil. Poleg tega so za prehod na trajnost potrebna velika prizadevanja in znatne naložbe. Že samo v povezavi s podnebjem in energijo se omenjajo zneski v višini 180 milijard EUR letno.

2.3

Zato je bila leta 2016 ustanovljena strokovna skupina na visoki ravni, ki je zadolžena za razvoj strategije EU o financiranju trajnostne rasti. Strokovna skupina je med drugim predlagala dve pobudi v povezavi z evropskim finančnim sistemom:

2.3.1

prva pobuda se je nanašala na izboljšanje prispevka finančnega sektorja k trajnostni in vključujoči rasti;

2.3.2

druga se je nanašala na okrepitev finančne stabilnosti z vključevanjem okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov v sprejemanje naložbenih odločitev.

2.4

Skupina je pripravila tudi osem priporočil, za katera meni, da so ključni gradniki trajnostnega evropskega finančnega sistema. Ti so vključevali poziv k vzpostavitvi tehnično stabilnega sistema klasifikacije na ravni EU oziroma „taksonomije“, da se zagotovi jasnost glede tega, kaj je „zeleno“ in „trajnostno“. Tako je mogoče določiti, kdaj se lahko gospodarska dejavnost šteje kot „okoljsko trajnostna“.

2.5

Komisija je na podlagi dela strokovne skupine na visoki ravni spomladi leta 2018 objavila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti, v katerem sta med drugim predvidena predloga, na katera se nanaša to mnenje.

2.6

Cilji predlogov (3), ki sta bila sprejeta 24. maja 2018, so:

2.6.1

določiti temelj za taksonomijo, kot je opisana zgoraj, na podlagi česar bo mogoče določiti, kaj pomeni pojem „trajnostne naložbe“;

2.6.2

oblikovati jasne smernice za vlagatelje. Cilj teh smernic, zlasti tistih, ki so namenjene nekaterim udeležencem na finančnem trgu, je zagotoviti jasnost in doslednost v zvezi z vprašanjem, kako je okoljska, socialna in upravljavska tveganja mogoče vključiti v naložbene odločitve in nasvete vlagateljem;

2.6.3

več obveznosti glede preglednosti za nekatere udeležence na finančnem trgu, med drugim v povezavi z načinom, kako smernice iz točke 2.6.2. vključujejo v zgoraj omenjene odločitve in nasvete. Hkrati bodo morali predstaviti, kako dosegajo cilje glede trajnosti;

2.6.4

razviti nove referenčne vrednosti za nizke emisije ogljika in za ugodno ogljično bilanco, ki jih bodo morali upravljavci uporabiti, da bi vlagateljem zagotovili gotovost v zvezi s tem.

3. Ugotovitve in pripombe

3.1

EESO pozdravlja predloga, ki sta prvi korak k izvajanju akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti. V prvi vrsti gre pri tem za oblikovanje taksonomije, ki določa, kdaj je mogoče govoriti o „okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih“. Na podlagi tega bo mogoče opredeliti „okoljsko trajnostne naložbe“, kar je tudi končni cilj.

3.2

Sicer pa predloga še zdaleč nista edina, ki prispevata k uresničitvi tega cilja. Nasprotno, gre za izjemno kompleksno področje, za katerega so potrebni številni ukrepi in pobude. Nekateri predlogi so na mizi že zdaj, druge lahko pričakujemo v bližnji ali daljni prihodnosti.

3.3

Glede na cilje akcijskega načrta je izjemno pomembno, da se že na samem začetku postavijo trdni temelji, ki bi bili lahko podlaga za vse nadaljnje ukrepe. Taksonomija izpolnjuje to vlogo in Odbor v celoti podpira odločitev, da se jo začne uporabljati. V prvi vrsti gre za to, da dobro razumemo, kaj je res „zeleno“ in „trajnostno“.

3.4

Ta temelj pa mora biti skladen tudi z velikimi ambicijami, ki izhajajo iz akcijskega načrta, v katerem je med drugim zapisano, da je „Evropa v dobrem položaju, da prevzame vlogo svetovne voditeljice“. Zdaj je čas, da ukrepamo v skladu s temi ambicijami in ustrezno razvijamo taksonomijo.

3.5

Zato je pomembno, da je taksonomija nesporna in jo splošno sprejemajo vsi deležniki. Če ne bi bila, bi to lahko imelo negativne posledice za ves prihodnji razvoj in uresničevanje zadanih ciljev. Temu se je treba izogniti za vsako ceno.

3.6

Evropska taksonomija mora biti torej sposobna preseči obstoječe posamezne in razpršene pristope v državah članicah in jih nadomestiti. To pa še ne pomeni, da je treba pozabiti na vse dosedanje pozitivne izkušnje. Če je le mogoče, jih je treba izkoristiti. S tem v zvezi je pomembno, da se taksonomija opre na obstoječe mednarodne okvire.

3.7

Zelo pomembno je, da celotna EU nastopa enotno in uporablja enak pristop. To je dobro tudi za notranji trg, saj bo tako v vsej EU preprosteje privabiti kapital za trajnostne naložbe. Ker udeležencem na trgu ne bo več treba izpolnjevati različnih zahtev v posameznih državah članicah, bo to zanje pomenilo nižje stroške. Vlagatelji pa bodo imeli več izbire in se bodo lažje odločali za čezmejne naložbe.

3.8

Kot je pravilno navedeno v akcijskem načrtu, je „[z]nanost o trajnosti […] dinamična in se še razvija, enako pa velja tudi za socialna pričakovanja ter potrebe vlagateljev in trga“ (4). Taksonomijo je treba zato obravnavati kot razvijajoči se instrument, ki ga je treba redno ocenjevati in po potrebi prilagajati oziroma popravljati. Potreben bo hiter, a ne prenagel napredek.

3.9

Glede na navedeno se Odbor strinja, da je najbolje izbrati postopen in zadržan pristop. To velja tudi za uresničevanje različnih ukrepov in ciljev, predvidenih v akcijskem načrtu.

3.10

Zato je smiselno začeti z omejenim številom področij (5) in sprva z omejenim številom zakonskih obveznosti (6). Tako se bodo lahko vsi seznanili z novim pristopom in pridobili potrebne izkušnje. Poleg tega se okolje, v katerem živimo, hitro razvija in upoštevati je treba dejstvo, da je za gospodarski prehod vedno potreben določen čas. Redno ocenjevanje doseženih rezultatov in napredka je torej zelo pomembno. Odbor se lahko strinja s predlagano ureditvijo, da bi to storili vsaka tri leta.

3.11

V skladu z navedenim lahko Odbor podpre pristop, predlagan v sedanjem predlogu v zvezi z okoljsko razsežnostjo. Da pa bi bil pristop celosten, Odbor še naprej poziva, naj se pozornost nameni splošni doslednosti. V tem smislu je pozitivno, da se upoštevajo načela iz evropskega stebra socialnih pravic in da se zahteva, da se gospodarska dejavnost izvaja tako v skladu z minimalnimi mednarodnimi jamstvi na socialnem področju in področju dela kot tudi v skladu z računovodskimi standardi. Hkrati je treba poudariti, da gre pri teh jamstvih za minimalna jamstva, ki jim morajo slediti nadaljnji koraki. Na enak način si bo v prihodnje treba prizadevati za razširitev sistema na cilje glede socialne trajnosti in upravljanja.

3.12

Pomembno pa je tudi, da se že od vsega začetka poskušata zagotoviti čim večja jasnost in gotovost. Odbor v celoti podpira odločitev za vzpostavitev taksonomije EU z visoko ravnjo razčlenjenosti. Tako bo v vsakem trenutku mogoče povsem jasno vedeti, katere dejavnosti so res okoljsko trajnostne, in bo takoj na začetku mogoče odpraviti vse dvome. Na ta način bo tudi lažje meriti in ugotavljati prispevek k okoljskim ciljem. To ni pomembno le samo po sebi, temveč tudi z vidika prihodnjega razvoja.

3.13

Enako bistvena, kot sta jasnost in gotovost, je praktična uporabnost taksonomije in vseh poznejših odločitev, sprejetih na njeni podlagi. Z njo bodo namreč imele opravka različne zainteresirane strani, ki pogosto niso strokovnjaki za to področje. Treba jih je usposobiti, da bodo „govorile isti jezik“. Prav tako pri podjetjih in udeležencih na finančnem trgu zorni kot ne bo vedno enak.

3.14

Pravno ureditev je treba zato ukrojiti tudi po meri podjetij ter pri tem upoštevati njihove dejavnosti in dejstvo, da so zadnji člen v verigi. Hkrati je treba omogočiti njeno uporabo tako v velikem in mednarodnem kontekstu kot v malih podjetjih in lokalnem okolju. Glede na velike razlike med njimi je smiselno zavzeti sektorsko usmerjen pristop. Odboru se zdi jasno, da morajo ti ukrepi koristiti tudi MSP, zlasti ker so ta podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva. Zato je nujno, da so merila prilagodljiva glede na velikost.

3.15

Pri privabljanju sredstev za financiranje okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti je nujno, da se ne izkrivlja konkurenca med podjetji. Tehnična merila za pregled je treba pripraviti tako, da se lahko vse zadevne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju štejejo kot okoljsko trajnostne in da se obravnavajo enako, če enako prispevajo k opredeljenim okoljskim ciljem. S tem v zvezi Odbor poziva, naj se posebna pozornost nameni izzivom, ki se bodo pojavili pri usklajevanju tehničnih meril za pregled za različne gospodarske (pod)sektorje in varovanja podatkov.

3.16

Prav tako v povezavi z omenjeno praktično uporabnostjo Odbor pozdravlja dejstvo, da se v veliki meri upošteva delo Odbora za regulativni nadzor. Zato je smiselno podpreti uporabo besedil o taksonomiji šele takrat, ko bo ta stabilna in zrela.

3.17

Na enak način in z namenom združljivosti z evropsko finančno zakonodajo je pozitivno tudi to, da bodo evropski nadzorni organi (ESA (7)) imeli ključno vlogo pri oblikovanju taksonomije EU. To mora biti jamstvo za to, da jo bodo finančne ustanove znale uporabljati in bo primerna za finančne produkte. Pri tem je ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti v prid majhnih in krajevnih ustanov. Na splošno je pomembno, da se čim bolj omejijo dodatna regulativna in nadzorna bremena ter stroški.

3.18

Osredotočanje na praktično uporabnost ne bo koristilo zgolj podjetjem in udeležencem na finančnem trgu, temveč tudi potrošnikom in vlagateljem. Tudi ti bodo imeli koristi od tega, saj bo namreč mogoče doseči večjo gotovost in jasnost v povezavi s trajnostnimi naložbami, ki jih izvajajo ali v katera usmerjajo svoja sredstva.

3.19

Bolj splošno je ustrezno več pozornosti nameniti načelom gotovosti, jasnosti in praktične uporabnosti, da bi bile možnosti za uspeh ter za uspešno in celovito doseganje ciljev iz akcijskega načrta čim večje.

3.20

Odbor pozdravlja tudi oblikovanje novih referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco. Z odpravo sedanje razdrobljenosti prispevajo k boljšemu delovanju enotnega trga, s predvidevanjem več informacij in njihove boljše kakovosti pa se povečujeta raven zaščite in preglednost v prid vlagateljem. Poleg tega bodo te referenčne vrednosti pripomogle k večjemu obsegu in kakovosti informacij, povezanih s podnebjem, ki jih razkrijejo podjetja, kot tudi k njihovi primerljivosti. Pomembno pa lahko prispevajo tudi k usmerjanju v projekte in sredstva, ki pripomorejo k doseganju podnebnih ciljev iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

3.21

Odbor meni, da sta zelo pomembna tudi obveščanje in komuniciranje. K ciljem akcijskega načrta in vsem korakom v zvezi s tem je mogoče bistveno prispevati tudi na druge načine. Zato je po mnenju Odbora zelo priporočljivo veliko pozornosti nameniti obveščanju vseh zainteresiranih strani in širše javnosti ter komunikaciji z njimi. Pripravil bi se lahko načrt za čim obsežnejše obveščanje vseh zainteresiranih strani in za dialog z njimi, da bi se zagotovila vsesplošna podpora in bi vsi postali partnerji pri doseganju ciljev. Ta bi moral vsebovati tudi informacije in izobraževanje o finančnih zadevah. Ljudje spreminjajo svet!

V Bruslju, 17. oktobra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) COM(2018) 97 final.

(2) Vsebina te točke se močno opira na predlog uredbe in akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti, COM(2018) 97 final.

(3) COM(2018) 353 final in COM(2018) 355 final.

(4) COM(2018) 353 final, str. 7.

(5) Predvsem s področjem okolja in šele pozneje z drugimi področji, kot je sociala.

(6) Kot na primer s členom 4 predloga uredbe.

(7) Angleška kratica za evropske nadzorne organe (European Supervisory Authorities).

Top

Choose the experimental features you want to try